Cenzura/samocenzura

Cenzura/samocenzura

Airbeletrina, 14. avgust ― Ob dogajanjih v zvezi z dogodki na Poljskem, povezanimi z ukinitvijo sindikata Solidarnošć, sem prejel pismo s pečatom NIE CENZUROWANO. Kaj naj bi te besede pomenile? Menda naj bi sporočile, da v državi, iz katere pismo prihaja, cenzure ni. Toda to lahko tudi pomeni, da so šla vsa pisma, ki nimajo te oznake, skozi cenzuro, kar bi govorilo o selektivnosti uradnih organov, ki nekim državljanom zaupajo, drugim pa tega zaupanja ne izkazujejo. Obenem bi iz tega seveda lahko razbrali, da je šlo prav pismo
WELCOME TO MY FOOLISH DREAMLAND

WELCOME TO MY FOOLISH DREAMLAND

Airbeletrina, 13. avgust ― Taras ima prav, ko piše Zjutraj nas ne bi smele metati pokonci budilke. Tudi brez tega je zjutraj zmeda, splošna žalost, najhujše, kar se lahko zgodi. Nujnost, da nekako preživiš prihajajoči dan, te zadrži na postelji. Priigraj si še pol ure. Premisli o videnem.
Skoraj doma: Ljubljana

Skoraj doma: Ljubljana

Airbeletrina, 10. avgust 17. julija 2017 sem dobila sporočilo, v katerem me je mama v dveh preprostih stavkih obvestila, da je umrl dedek in me vprašala, če obstaja verjetnost, da odložim, karkoli pomembnega že počnem v 1200 kilometrov oddaljenem Hamburgu, in pridem domov na pogreb. Ni mi dišalo.
Dihanje in morje

Dihanje in morje

Airbeletrina, 9. avgust ― »V trikotniku zgodba, občinstvo in pripovedovalec je težava ponavadi v slednjem,« reče Raphael, impulziven, neposreden igralec in pripovedovalec judovskega rodu. Gleda nas s svojim vztrajnim, ostrim pogledom, kakor da skuša v naše dobro zglajene opne navrtati luknjico. »Težava pripovedovalcev je, da držijo zgodbo zase, da je v resnici ne spustijo iz rok.« Sedimo v polkrogu, opremljeni z zvezki in pisali. Prišli smo se učit. »Let it go,« naposled reče.
Mit renesanse – sonce v zatonu, ki smo ga zamenjali za zarjo

Mit renesanse – sonce v zatonu, ki smo ga zamenjali za zarjo

Airbeletrina, 7. avgust ― Renesansa je »novo rojstvo svobode«, je zapisal uranistični pesnik in zgodovinar John Addington Symonds (1840–1893), tačas »duh človeštva pridobiva nazaj zavest in moč odločanja o samem sebi. V umetnosti prepoznava lepoto zunanjega sveta in človeškega telesa, v znanosti osvobaja razum in v religiji vest, premišljeno obnavlja kulturo in uveljavlja načelo politične svobode.« Podobno, še danes razširjeno mnenje je podal nemški algebraik Carl Gustav Jacobi (1804–1851), ko je v predavanju, ki ga je imel leta 1846 na Berliner Singakademie, trdil, da je bil srednji vek »Mitternacht der Geschichte«, »polnoč zgodovine«, saj sta tedaj antična »umetnost in znanje izginila iz spomina človeškega rodu«. To strašno srednjeveško temo predsodkov in vraževerja naj bi pregnala renesansa, ki jo poimenuje »Wiederauflebens der Wissenschaften«, »oživitev učenosti«. Renesansa, beremo
O čem govorim, ko govorim o Tour de France

O čem govorim, ko govorim o Tour de France

Airbeletrina, 3. avgust ― Prevod skandinavske kolesarske kriminalke o Tour de France Mrtvi tek je prišel ob ravno pravem času, ko je Primož Roglič nizal uspeh za uspehom. Sicer gre za športno kriminalko, ki niso tako redke, spomnimo se le na serijo o Myronu Bolitarju Harlana Cobena ali pa na hokejsko zgodbo Mi smo medvedi! Fredrika Backmana. Koncept je preprost: zgodi se kriminalno dejanje, ki je tesno povezano z neko športno panogo, po navadi preko igralcev ali trenerjev.
After Eight

After Eight

Airbeletrina, 31. julij 25. maja letos je bil atrij dublinskega gradu nabito poln ljudi. Množica – prevladovale so ženske – je v napetem, čustveno nabitem ozračju pričakovala uradno razglasitev rezultatov enega najpomembnejših referendumov v irski zgodovini. Na njem so odločali o usodi osmega amandmaja ustave, ki prepoveduje splav. V skladu s temo so med ljudmi krožile čokoladice After Eight; vsake toliko se je zaslišalo petje pesmi Talkin``bout a Revolution. Ko se je izkazalo, da sta spremembo zakona podprli dve tretjini irskih volivcev, je malokatero oko ostalo suho. Vzdušje je
Ameriška družina. Rovtarska elegija J. D. Vanca

Ameriška družina. Rovtarska elegija J. D. Vanca

Airbeletrina, 27. julij ― Poleti 2015 sem v New Yorku natočil bencin v najet avtomobil in se odpeljal proti jugozahodu, vse dokler se ni prižgala lučka rezervnega goriva. Ko sem se ustavil, da bi dotočil, sem bil že v Apalačih. Geološko so Apalači venec gorskih grebenov v Združenih državah in Kanadi, ki poteka vzporedno z atlantsko obalo. Vrhovi niso pretirano visoki – najvišji, Mont Michelle, meri nekaj več od dva tisoč metrov –, so pa zelo obsežni. Dolina za dolino, hrib za hribom, greben za grebenom vzdolž 2.400 kilometrov od Quebeca do Alabame tvorijo pravcati zid: Apalači so bili prva velika ovira na poti k osvojitvi Zahoda. Znamenitih trinajst kolonij, ki se je uprlo angleškemu kralju in sprejelo deklaracijo o neodvisnosti, je zasedalo ozemlje med Apalači in Atlantikom.
Good Night Stories for Ordinary Girls*

Good Night Stories for Ordinary Girls*

Airbeletrina, 26. julij ― Nekega dne na koncu letošnjega aprila sem ugotovila, da obstaja nekaj, čemur se reče slovenska jutub scena. Na ta dan sem spoznala tudi, da – čeprav velik del življenja preživim na socialnih omrežjih in se imam za osebo, ki na splošno poskuša približno slediti času in pri tem ne moralizira – v resnici še malo nisem apdejtana. Moje najljubše in primarno socialno omrežje je še vedno fejsbuk. Poleg fejsbuka redno uporabljam samo še instagram. Moj že nekajkrat obujeni, pa nikoli zares osvojeni tviter račun lebdi nekje sedem plasti globoko v stratosferi odsluženega interneta. Snapchat sem imela nekaj tednov, pa se mi je zdel beden.
Komparativistka

Komparativistka

Airbeletrina, 25. julij ― Vrsta opečnatih hiš, ki jim manjkajo pročelja. Kdor je pozoren na detajle, bo morda razbral, da so bile nekoč bogato ornamentirane, da so bile zgrajene z ljubeznijo, iz napuha, za drag denar. Še hitreje bo to razbral nekdo, ki ve, za čim opreza. Ki ve, da je bil St. Louis nekoč metropola, da ni zadnja vukojebina za zadnjimi šapami boga, da je ponosno mesto, ki je dalo včasih dosti na svojo lepoto, zdaj pa je škrbasto in plešasto in nihče noče več živeti tu, še Bosanci, ki so prišli sem kot begunci med vojno na Balkanu, bi šli rajši nazaj.
Holokavst in umetnost

Holokavst in umetnost

Airbeletrina, 23. julij ― Literarni narod, kakršen je francoski in mu je škandal všeč, polemične knjige sprejme s hvaležnostjo. Zlobni jeziki bodo rekli, da tudi z nekakšnim olajšanjem, saj to morda kot malo eliksirja mladosti vpliva na pepel utrujenega feniksa (kozmetična iluzija proti plodni revščini). V letu 2006 je izid romana Jonathana Littella, Sojenice,v katerem sta estetski pripovedovalec in nekaznovan nacist eno, povzročal živahne debate, ki so ob številnih prevodih v tujini dobile tudi mednarodno razsežnost (slovenski prevod V
mogoči umiki

mogoči umiki

Airbeletrina, 20. julij ― prejšnji mesec je morje odteklo. njegova obala je postala začasno pristanišče za ribe ki so namesto da bi odtekle z njim vred. sklenile da se bodo sušile kakor školjke na obali.
Knjiga priznanj: Andrej Hočevar

Knjiga priznanj: Andrej Hočevar

Airbeletrina, 18. julij ― V tokratni Knjigi priznanj se predstavi Andrej Hočevar (1980), urednik zbirke Prišleki pri založbi Literatura ter spletnega medija LUD Literatura ter avtor šestih pesniških in ene kratkoprozne zbirke. Njegova zadnja zbirka Seznam je nominirana za Veronikino nagrado.
še novic