Airbeletrina, 7. avgust ― Renesansa je »novo rojstvo svobode«, je zapisal uranistični pesnik in zgodovinar John Addington Symonds (1840–1893), tačas »duh človeštva pridobiva nazaj zavest in moč odločanja o samem sebi. V umetnosti prepoznava lepoto zunanjega sveta in človeškega telesa, v znanosti osvobaja razum in v religiji vest, premišljeno obnavlja kulturo in uveljavlja načelo politične svobode.« Podobno, še danes razširjeno mnenje je podal nemški algebraik Carl Gustav Jacobi (1804–1851), ko je v predavanju, ki ga je imel leta 1846 na Berliner Singakademie, trdil, da je bil srednji vek »Mitternacht der Geschichte«, »polnoč zgodovine«, saj sta tedaj antična »umetnost in znanje izginila iz spomina človeškega rodu«. To strašno srednjeveško temo predsodkov in vraževerja naj bi pregnala renesansa, ki jo poimenuje »Wiederauflebens der Wissenschaften«, »oživitev učenosti«. Renesansa, beremo

Airbeletrina, 27. julij ― Poleti 2015 sem v New Yorku natočil bencin v najet avtomobil in se odpeljal proti jugozahodu, vse dokler se ni prižgala lučka rezervnega goriva. Ko sem se ustavil, da bi dotočil, sem bil že v Apalačih. Geološko so Apalači venec gorskih grebenov v Združenih državah in Kanadi, ki poteka vzporedno z atlantsko obalo. Vrhovi niso pretirano visoki – najvišji, Mont Michelle, meri nekaj več od dva tisoč metrov –, so pa zelo obsežni. Dolina za dolino, hrib za hribom, greben za grebenom vzdolž 2.400 kilometrov od Quebeca do Alabame tvorijo pravcati zid: Apalači so bili prva velika ovira na poti k osvojitvi Zahoda. Znamenitih trinajst kolonij, ki se je uprlo angleškemu kralju in sprejelo deklaracijo o neodvisnosti, je zasedalo ozemlje med Apalači in Atlantikom.