Stroški in koristi

Airbeletrina, 8. julij ― Slovenci so po dobrih dveh mesecih vladanja JJ-ja že utrujeni. Od stalnih afer. Izrednih stanj. Korupcije. Kraj. Neprofesionalnosti. Kršenja demokratičnih standardov. In ostalega, kar počne vlada. Kot tudi opozicija. Ki ne zmore izvesti niti ene same uspešne interpelacije.

Neizpolnjena obljuba

Airbeletrina, 5. julij ― Izdaja dela Jesse Crispin Zakaj nisem feministka? Feministični manifest pri založbi Krtina v prevodu Katje Šaponjić kaže na nedavno obuditev zanimanja založnikov za feministično pisanje (pri tem prednjačijo predvsem manjše založbe, zbrane v kooperativo THD), kar je spričo vztrajanja spolno zaznamovanih neenakosti in progresivne odmevnosti vanje naperjenega aktivizma nadvse dobrodošlo.

Tesnoba genialnosti in svobode ali kdaj je treba zaviti desno

Airbeletrina, 3. julij ― »Za usrano, zelo preprosto preživetje, dokler te smrt ne reši tegob vsakdanjosti, moraš dati vse od sebe. Tudi biti v službi ali na »svobodi« pomeni isto. Prodati se moraš. Nimaš kapitala, nimaš bogatih staršev … Če pa hočeš živeti tako, kot da bi bili ti pogoji izpolnjeni in to terjaš od drugih, potem si seveda v škripcih, zajame te tesnoba genialnosti,« piše v kolumni Dušan Merc.

Pero

Airbeletrina, 1. julij ― V rubriki Spominjanja znane ljudi iz slovenske kulturne scene prosimo za zapis o človeku ali dogodku, ki se jim je trajno vtisnil v spomin in pomembno vplival nanje. Goran Vojnović se spominja Petra Musevskega.

Domača knjižnica: Ana Vogrinčič Čepič

Airbeletrina, 29. junij ― Knjige so okoli Ane Vogrinčič Čepič, odkar pomni, saj je že odraščala ob bogati družinski knjižnici. Ko govori o ljubezni do branja, omeni tudi teto, ki v Zagrebu živi v hiši knjig, med katerimi so po sobah izborjene le ozke poti. Polne knjižne police pa jo spremljajo tudi v zdajšnjem družinskem domu.

Dževad Karahasan: »Ideologija je le konstrukt, etika pa resnična vsebina našega bitja«

Airbeletrina, 26. junij ― Dževad Karahasan v romaneskni trilogiji O čem govori pepel (pri Založbi Beletrina sta že izšla prva dva dela, Seme smrti in letos Tolažba nočnega neba) pripoveduje o znamenitem perzijskem pesniku in znanstveniku Omarju Hajamu in (nato) o njegovem nelagodnem prijateljstvu s Hasanom ibn Sabo, »starcu z gore« Alamut, ki je s svojo vojsko morilcev (asasinov) dolga leta ustrahoval Seldžuško cesarstvo. V Karahasanovi »arabeski«, ki jo je z zanj značilno erudicijo ustvaril z opisom družbenopolitičnih in religioznih razmer, ki so zaznamovale Perzijo na prelomu iz 11. v 12. stoletje, tako trčita dva svetova.

AirBeletrinin podkast: beremo s Snežano Brumec

Airbeletrina, 24. junij ― Skoraj sto let po smrti je izjemen, če ne celo najboljši jugoslovanski letalec svoje generacije, Alojzij Knap, ostajal le v spominu sorodnikov, ki so ga preživeli. Zdaj spet svobodno »leti« v biografskem romanu pranečakinje Snežane Brumec. O knjigi Eden izmed nas sta se z njo pogovarjali Maja Čakarić in Klara Škrinjar.

Nagovor Arnona Grunberga ob Dnevu spomina 4. maja 2020

Airbeletrina, 23. junij ― 4. maja na Nizozemskem obeležujejo Dan spomina, nacionalni praznik v spomin vsem žrtvam druge svetovne vojne. Na osrednjem trgu De Dam kralj položi venec pred vojni spomenik, De Nieuwe Kerk pa je prizorišče slovesnosti, ki se je udeležijo diplomati, politični vrh, kulturniki in druge pomembne osebnosti nizozemske družbe. Zaradi epidemije je letošnja slovesnost potekala brez občinstva, prenašala pa jo je nacionalna televizija. Vsako leto k nagovoru na svečanosti povabijo pisatelja ali pisateljico in letos je ta čast doletela Arnona Grunberga.

Kako ste napisali kresnikovega finalista?

Airbeletrina, 21. junij ― Dve pisateljici in tri pisatelje, ki so se s svojimi romani znašli med finalisti za Delovo nagrado kresnik za najboljši roman leta, smo povprašali, kako so to literarno delo napisali: kakšne so bile inspiracije, kako je potekalo pisanje, kakšnih načel so se držali, kje so naleteli na pasti in težave … Dobitnika nagrade bodo razglasili pojutrišnjem na ljubljanskem Rožniku.

Mračno potovanje doktorja iz Auschwitza

Airbeletrina, 18. junij ― Knjiga se ukvarja z begunskim življenjem enega najbolj notoričnih zločincev vseh časov, Josefa Mengeleja. Kljub temu da gre za medijsko precej eksplatirano temo, pa očitno še vedno buri domišljijo, morda tudi zato, ker se je okoli njegovega življenja spletlo toliko neverjetnih, tudi neresničnih zgodb. Najbolj pa zagotovo zato, ker gre za človeka, ki pooseblja zlo nacističnega uničevalskega projekta.

Knjiga priznanj: Avgust Demšar

Airbeletrina, 16. junij ― Avgust Demšar je tisti slovenski pisatelj, ki je prinesel nov veter v slovensko žanrsko pisanje in skupaj s še nekaterimi drugimi pisatelji poskrbel, da je domača kriminalka danes cvetoč literarni žanr. Pred nekaj meseci je izšla njegova jubilejna, deseta knjiga, z naslovom Cerkev (Pivec). V njej se Demšarjevi detektivi spopadejo z umorom škofa, ki ga je morilec umoril po maši v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Najboljša knjižnica za starše v času karantene

Airbeletrina, 13. junij ― Noah Charney se je med karanteno ukvarjal s svojima hčerkama in pisal prvo starševsko knjigo. V njej pojasnuje tehnike poučevanja, ki jih uporablja poučevanju, bralcem AirBeletrine pa ponuja seznam knjig, ki so se pokazale kot neverjetno uporabne in jih je vredno uporabiti pri razlagi snovi.

Ptica selivka

Airbeletrina, 11. junij ― Marija Jeremić razpravlja o svojih ljubljanskih najemniških brazgotinah: "Od kleti, ki je februarja brez gretja, kraje denarja, pasjega dreka na podplatih zimskih čevljev, nesramne obilice gandže, kvazi luksuznih dišečih svečk in umetnih rožic do dnevnega, večurnega navdušenja nad LPP poezijo ..."

Ptica selivka, 1. del

Airbeletrina, 11. junij ― Marija Jeremić razpravlja o svojih ljubljanskih najemniških brazgotinah: "Od kleti, ki je februarja brez gretja, kraje denarja, pasjega dreka na podplatih zimskih čevljev, nesramne obilice gandže, kvazi luksuznih dišečih svečk in umetnih rožic do dnevnega, večurnega navdušenja nad LPP poezijo ..."

Med prizemljenim življenjem in sanjami o velikih idealih

Airbeletrina, 10. junij ― Glavni idejni konflikt Schlinkovega romana Olga poteka med prizemljenim, odločnim življenjem majhnih ambicij in velike pozornosti do sočloveka ter v Olginih očeh vedno otročjimi sanjami o velikih idealih, ki porajajo tako fantazije o Lebensraumu v tridesetih letih kot o revolucijah in spreminjanju sveta na koncu šestdesetih let, v recenziji ugotavlja Martin Justin.