Krepimo hostesno službo

Lutkovno gledališče Maribor, 4. april ― Vabimo polnoletne mlade (študentke in študente), ki jih delo v hostesni službi Lutkovnega gledališča Maribor zanima in veseli, da se prijavijo na naslov andreja.lesnik@lg-mb.si, do četrtka, 12. aprila 2018. Delo v dinamičnem okolju in v stalnem stiku z ljudmi zahteva odgovornost, urejenost, prijaznost in prilagodljivost. Ob prijavi pošiljte kratek življenjepis. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor.  

21. pripovedovalski festival v Mariboru

Lutkovno gledališče Maribor, 8. marec ― Pripovedovalski festival, ki vsako leto marca poteka v Cankarjevem domu ter na drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod po Sloveniji, je osrednji tovrstni dogodek v slovenskem prostoru. Z odpiranjem in razvijanjem novih prostorov za pripovedovanje, spodbujanjem sodelovanja med pripovedovanjem in drugimi umetniškimi zvrstmi, razvijanjem domačih pripovedovalskih produkcij ter organiziranjem praktičnih izobraževanj iz pripovedovanja in teoretskih razprav z gostovanji uveljavljenih tujih pripovedovalcev želi razvijati, širiti in poglabljati domače pripovedovalsko dogajanje in pripovedovalsko izkušnjo občinstva. V 21. festivalski izdaji med 16. in 24. marcem 2018 se bodo zvrstili nastopi za odrasle in otroke uveljavljenih domačih pripovedovalcev ter večerna performansa in druženji s tujima pripovedovalskima gostoma – iranskim pripovedovalcem iz Amsterdama Sahandom Sahebdivanijem in norveško pripovedovalko iz Nemčije Ragnhild A. Mørch. Festival bo ponudil niz predavanj o ustvarjalnih pristopih k tradicionalnim vsebinam z naslovom Rokovanje s tradicijo in večer resničnih zgodb Želo. Festival programsko vodi in oblikuje pripovedovalka Špela Frlic v sodelovanju z urednico mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi Alenko Veler. Prireditvi v okviru Pripovedovalskega festivala v Lutkovnem gledališču Maribor: Četrtek, 22. marca 2018, ob 20. uri v Mali dvorani: HORIZONT / pripovedovalska predstava Ragnhild A. Mørch (za odrasle) Petek, 23. marca 2018, ob 17. uri v Mali dvorani: SNEŽNA KRALJICA / zvočna pravljica / Tin Grabnar, Nina Šorak po motivih Hansa Christiana Andersena (za otroke 5+ in odrasle)

LUTKE IN MASKE EKE VOGELNIK

Lutkovno gledališče Maribor, 6. marec ― Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik bo 24. marca 2018. Lutke in maske Eke Vogelnik je razstavni projekt, ki obsega 35 let avtoričinega delovanja na področju gledališke likovnosti. V njem  so združene nadrealistične maske, ki so nastale ob njenem vstopu v gledališče s predstavo Jaz nisem jaz (SMG, 1983), satirične maske za predstavo Cirkus Butale (Kinetikon KUD in CD, 2004) s portretnimi marionetami naših kulturnikov (CD, 2005), posamezni gledališki plakati in scenski elementi iz TV-serij ter lutke iz predstav Povodni mož (LGL, 2009) in Makalonca (LGL, 2013). Vse razstavne eksponate je Eka Vogelnik avtorsko oblikovala iz papirščine, lesa, blaga ali penaste gume in jih poslikala. Eka Vogelnik (1946) je diplomirana arhitektka in slikarka. Od leta 1975 deluje kot  ilustratorka, od leta 1983 tudi kot scenografka in kostumografka ter od leta 1991 kot režiserka otroških lutkovnih predstav in TV-oddaj. Njen ustvarjalni opus obsega ilustracije več kot 30 knjig in več kot 50 uprizoritev in 20 televizijskih oddaj, ki jih je likovno opremila. Med najodmevnejše projekte zadnjih dveh desetletij nedvomno sodijo njene režije uprizoritev v LGL (Kdo je napravil Vidku srajčico, 2006, Povodni mož, 2009, Makalonca, 2012, Mojca Pokraculja, 2015), izdala pa je tudi številne knjige o plesu in lutkovni animaciji (Ples skozi čas in balet skozi svet, JSKD 2008, Okci, dober dan, MK 2006, Odrske pripovedke, Modrijan 2012), za založbo Miš pa je pripravila tudi okrajšano verzijo Finžgarjeve pripovedke Makalonca, ki jo je opremila s fotografijami marionet, izšla pa je leta 2012. Od leta 1998 na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani poučuje tehnike prebujanja ustvarjalnosti na različnih področjih ustvarjalne umetnostne terapije in ustvarjalno delo z lutkami pri socialnem delu. Za svoje delo je prejela številne domače in mednarodne nagrade, med drugim je trikrat prejela beograjsko zlato pero za otroške ilustracije (1975, 1980 in 1984) in zlati lovorov venec mednarodn

100. ponovitev predstave Mali modri in mali rumeni

Lutkovno gledališče Maribor, 6. marec ― Zelo uspešna predstava Lutkovnega gledališča Maribor Mali modri in mali rumeni, Lea Leonnija, ki jo je 15. aprila 2015 na oder postavil režiser Miha Golob, bo v sredo, 7. marca 2018 doživela že stoto ponovitev. Predstava, ki  je požela veliko uspehov tako doma kot v tujini in prejela številne nagrade, bo 11., 12. in 13. marca 2018 gostovala v turškem Izmirju na enem  največjih lutkovnih festivalov na svetu.   Iskrene čestitke ekipi.

Zimske lutkovne počitnice v Minoritih

Lutkovno gledališče Maribor, 30. januar ― Lutkovno gledališče Maribor prijazno vabi na trening domišljije in ustvarjalnosti: od ponedeljka, 26. 2., do petka, 2. 3., med 10.00 in 12.00 v Studiu LGM. Po živalskih zgodbah bomo v petih dneh ustvarili kratko predstavo s senčnimi lutkami.   Prijave sprejemamo na tanja.luzar@lg-mb.si do sobote, 24. februarja oziroma do zapolnitve mest. Cena počitniške delavnice (pet srečanj) je 12 €. Cena posamezne delavnice je 3€. Prisrčno vabljeni!

Na Prešernov dan, 8. februarja

Lutkovno gledališče Maribor, 3. februar 2017 ― Vabimo vas na brezplačen ogled razstave lutkovne ustvarjalke Sabine Šinko, na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 8. februarja 2017, med 10. in 13. uro. Sabina Šinko je diplomirala leta 1992 na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Maribor pod mentorstvom Brede Varl, in sicer iz likovnega oblikovanja lutkovne predstave Pepelka Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Edija Majarona. Leta 1993 je ustanovila Lutkovno gledališče Pupilla, ki se je razvilo v inovativno in uspešno lutkovno skupino, kar dokazujejo številna gostovanja doma in v tujini. Likovno je opremila več kot trideset lutkovnih predstav v različnih gledališčih v Sloveniji in na Madžarskem. Poleg lutkarstva se ukvarja s slikarstvom in ilustracijo. Zaposlena je kot izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2010 ji je Univerza v Ljubljani podelila priznanje za pomembna umetniška dela na področju gledališke in radijske umetnosti – lutkarstva. Z Lutkovnim gledališčem Maribor je nazadnje sodelovala leta 2015, ko je oblikovala likovno podobo za uprizoritev O vili, ki vidi v temi. Razstavo lutk in skic Sabine Šinko so postavili Sabna Šinko, Lucijan Jošt, Mojca Bernjak, Primož Mihevc in Darka Erdelji. Pregledna razstava Sabine Šinko Od skice do lutke je bila na ogled v Bežigrajski galeriji v septembru in oktobru 2016.

2. KAM ŠIBAŠ festival kamišibaja

Lutkovno gledališče Maribor, 2. februar 2017 ― 10. 00 PROGRAM ZA OTROKE 3+ Igor Cvetko: Volk in sedem kozličkov (po Grimmu) Špela Hren Juhart: O! (avtorska) Breda in Darko Kočevar: Krava (po Dahlu) Jošt Hren: Tempelj tisočih ogledal (budistična) Igor Cvetko: O vedrcu vode (albanska ljudska)   17.00 PROGRAM ZA OTROKE 3+ Jerca Cvetko: Kako je izginila hruška (avtorska) Jure Engelsberger: Martin Krpan: najmočnejši prizori (Fran Levstik) Jelena Sitar Cvetko: Grdina pod kamnom (rezijanska) Rok Glavan: Teta (taborniška) Jure Engelsberger: Martin Krpan: najmočnejši prizori (Fran Levstik) (2. del)   19.00 PROGRAM ZA ODRASLE 12+ Jerca Cvetko: Vešček (avtorska) *Zlati kamišibaj 2016 Petra Kavaš: Orion (po Strniši) Nadja Dodlek: Padajoče stare gospe (po Harmsu) Tanja Lužar: Croquis (po Menartu) Igor Cvetko: O rajnem Medvedu Skomarskem (po Vodovniku)   Kamišibaj je pripovedovanje zgodb ob slikah v malem lesenem odru, ki prihaja z Japonske. V času največjega razcveta, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je samo v Tokiju vsakodnevno kamišibajalo tudi po 3000 kamišibajkarjev. Zaton je zakrivila predvsem televizija, ki so ji Japonci rekli kar električni kamišibaj. Danes je ta zanimiva umetniška oblika uveljavljena in razširjena po vsem svetu. Japonci pravijo, da je pri kamišibajanju  najpomembnejši "kyokan", posebna povezava občinstva z izvajalcem. V Slovenijo je kamišibaj z Japonske prinesel Igor Cvetko, marca 2014 pa sta ga skupaj z Jeleno Sitar Cvetko na delavnicah predstavila mariborskim pripovedovalcem. Kmalu je malo pa papirnato gledališče našlo svoj prostor v Minoritski kavarni Lutkovnega gledališča Maribor, kjer enkrat na mesec domači in gostujoči kamišibajkarji navdušujejo vse številnejše občinstvo. Po zgledu vseslovenskega kamišibaj gibanja smo lani tudi pri nas začeli festival najboljših del zadnjega obdobja. Naj tradicija traja dolgo!     Festivala ni brez Lutkovnega gledališča Maribor (ki ga financirala MOM in

Zimske lutkovne počitnice

Lutkovno gledališče Maribor, 1. februar 2017 ― Lutkovno gledališče Maribor prijazno vabi na trening domišljije in ustvarjalnosti: od ponedeljka, 20. 2. do petka, 24. 2. med 10.00 in 12.00 v Studiu LGM. Po živalskih zgodbah bomo v petih dneh ustvarili kratko lutkovno predstavo. Prijave sprejemamo na info@lg-mb.si do sobote, 18. februarja. Cena počitniške delavnice (pet srečanj) je 12 €. Cena posamezne delavnice je 3€. Prisrčno vabljeni!

Obnovljena Janko in Metka

Lutkovno gledališče Maribor, 23. januar 2017 ― Po motivih bratov Grimm Pavel Polák JANKO IN METKA Režiser Pavel Polák Vodja projekta obnovitve predstave Danilo Trstenjak Avtorica lutk, scene in kostumov Breda Varl Avtor glasbe Vitězslav Hádl Prevajalka Majda Potrata Lektorici Majda Potrata 2001 / Metka Damjan 2017   Mojster luč in tona Miljenko Knezoci 2001 Mojster luči Enver Ibrahimagić 2017 Mojster zvoka Andi Gal 2017   Igralci Karla Godič 2001 / Barbara Jamšek 2017 Metka Jurc 2001 / 2017 Danilo Trstenjak 2001 / 2017   Oblikovalka lutk in rezbarska dela Breda Varl Navezava lutk Slavko Rakuša Izdelava scene Mirko Černic, Miljenko Knezoci, Enver Ibrahimagić, Slavko Rakuša, Tomi Skelin, Breda Varl in Gregor Cvilak 2001 Obnovitev scene Primož Mihevc 2017 Izdelovalki kostumov Manica Skelin 2001 / Mojca Bernjak 2017 Avtor tehnološke zasnove scene Slavko Rakuša Premiera 21. september 2001 Obnovitev 25. januar 2017 Janko in Metka, pravljica Jakoba in Wilhelma Grimma, nesporno sodi v zakladnico svetovnega slovesa. Ob Rdeči Kapici, Sneguljčici in Pepelki je to ena prvih pravljic, s katero se srečajo otroci. Zgodba bratca in sestrice, ki se izgubita v temnem gozdu in se znajdeta pred hišico hudobne čarovnice, je ena prvih strašljivih otroških zgodb. V času, ko otroci predvsem preko televizije nehote zaužijejo veliko mero agresivnih podob in zgodb, bomo v lutkovnem gledališču pričarali svet, kjer sta veliki zmagovalki dobrota in ljubezen. Pavel Polák, 2001  

Sanje o zvezdi za izven

Lutkovno gledališče Maribor, 16. januar 2017 ― po motivih kratke zgodbe Charlesa Dickensa Sanje o zvezdi  6+   Režiser, avtor priredbe in likovne podobe Silvan Omerzu Avtor glasbe Matija Krečič Igrajo Barbara Jamšek, Metka Jurc in Elena Volpi Dramaturginja Katarina Klančnik Kocutar Lektorica Metka Damjan Oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc Lučni mojster Enver Ibrahimagić Oblikovalec zvoka Marko Jakopanec Oblikovalka kostumov Mojca Bernjak Oblikovalca lutk Silvan Omerzu in Žiga Lebar Oblikovalca rekvizitov Primož Mihevc, Mojca Bernjak in Darka Erdelji Oblikovalca scenografije Lucijan Jošt in Branko Caserman Charlesa Dickensa poznamo predvsem kot najslavnejšega romanopisca viktorijanske dobe, manj pa kot avtorja kratkih zgodb. Zgodba Sanje o zvezdi  (A Child's Dream of a Star, 1850) je nastala kot odmev na smrt pisateljeve sestre. Globoka izkušnja smrti ljubljenega človeka, ki ni v življenju prihranjena nikomur, je upodobljena v zgodbi glavnega junaka, ko se sooča s smrtjo sestre in mame. Vendar jo Dickens oblikuje v prelepo pripoved o presežnem – o zvezdi –  kamor je vsakdo namenjen in kjer se bo s svojimi ljubimi znova srečal. S predstavo se selimo v minule čase, a govorimo o univerzalnih vprašanjih začetka in konca vsega, kar je živo. Na ta temeljna vprašanja iščemo odgovore od ranega otroštva –  časa čudenja  vsemu, kar nas obdaja – do trenutka, ko zapustimo ta svet, le oblike vprašanj in odgovori nanje se spreminjajo skozi življenjska obdobja. Umetnost ponuja nadvse raznolike upodobitve – ne samo kot odgovore, ampak v obliki namigov, slutenj in odstiranj novih vprašanj za razmislek. Včasih na na videz preprost način, ki je poln lepote in poetične resnice; to razumejo in čutijo tako otroci kot odrasli.

Sanje o zvezdi za izven

Lutkovno gledališče Maribor, 16. januar 2017 ― po motivih kratke zgodbe Charlesa Dickensa Sanje o zvezdi  6+   Režiser, avtor priredbe in likovne podobe Silvan Omerzu Avtor glasbe Matija Krečič Igrajo Barbara Jamšek, Metka Jurc in Elena Volpi Dramaturginja Katarina Klančnik Kocutar Lektorica Metka Damjan Oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc Lučni mojster Enver Ibrahimagić Oblikovalec zvoka Marko Jakopanec Oblikovalka kostumov Mojca Bernjak Oblikovalca lutk Silvan Omerzu in Žiga Lebar Oblikovalca rekvizitov Primož Mihevc, Mojca Bernjak in Darka Erdelji Oblikovalca scenografije Lucijan Jošt in Branko Caserman Charlesa Dickensa poznamo predvsem kot najslavnejšega romanopisca viktorijanske dobe, manj pa kot avtorja kratkih zgodb. Zgodba Sanje o zvezdi  (A Child's Dream of a Star, 1850) je nastala kot odmev na smrt pisateljeve sestre. Globoka izkušnja smrti ljubljenega človeka, ki ni v življenju prihranjena nikomur, je upodobljena v zgodbi glavnega junaka, ko se sooča s smrtjo sestre in mame. Vendar jo Dickens oblikuje v prelepo pripoved o presežnem – o zvezdi –  kamor je vsakdo namenjen in kjer se bo s svojimi ljubimi znova srečal. S predstavo se selimo v minule čase, a govorimo o univerzalnih vprašanjih začetka in konca vsega, kar je živo. Na ta temeljna vprašanja iščemo odgovore od ranega otroštva –  časa čudenja  vsemu, kar nas obdaja – do trenutka, ko zapustimo ta svet, le oblike vprašanj in odgovori nanje se spreminjajo skozi življenjska obdobja. Umetnost ponuja nadvse raznolike upodobitve – ne samo kot odgovore, ampak v obliki namigov, slutenj in odstiranj novih vprašanj za razmislek. Včasih na na videz preprost način, ki je poln lepote in poetične resnice; to razumejo in čutijo tako otroci kot odrasli.
še novic