Več klofut kot aplavzov

Aplavz, 12. oktober ― Recenzija predstave Aplavzi in klofute avtorjev Agnietė Lisičkinaitė in Igorja Šugalejeva, uprizorjene 27. 8. 2026 v Plesnem Teatru Ljubljana (PTL). Karl Jaspers v svojih premišljevanjih o kolektivni in individualni krivdi po propadu nacistične Nemčije navaja še verjetno najbolj abstraktno pojmovanje metafizične krivde, ki izjaha iz človekove solidarnosti kot take. Porodi se ob stanju političnega nedejanja oziroma posameznikove nezmožnosti posega v aktualnost krivičnih ideoloških procesov...

Ustaviti se tam, kjer vdihnemo

Aplavz, 15. september ― O vsem, česar je bilo na Mladih levih 2026 manj Ob pogledu na letošnje Mlade leve se bolj kot celostni refleksiji festivalskega dogajanja želim posvetiti tistemu vmes, trenutkom kontemplativnega mirovanja, tistemu, česar je lahko manj, in temu, kdaj je treba k temu manj aktivno stremeti (čeprav se sprašujem, ali ni morda celo nekoliko paradoksalno, da to počnem v pofestivalskem spremljevalnem besedilu). V tem sem nekako razpeta med dve med seboj po mojem mnenju sicer dopolnjujoči se polji,...

Smeh v Kaosu

Aplavz, 10. september ― Recenzija predstave Ha Jane Jacuka, uprizorjene 28. 8. 2026 v Moderni galeriji. Uprizoritev Ha Jane Jacuke je bila ena najbolj impresivnih uprizoritev letošnjih Mladih levov. Zakaj? Performans je izjemno oseben, a ne hermetično zaprt, ravno obratno. Vsi se lahko vidimo v nerodnih situacijah, iz katerih Ha izhaja; denimo, da pozdravimo nekoga, ki nas sploh ni opazil – ali eksistencialnih situacijah; denimo zmedenost odraščanja. Prav tako se lahko prepoznamo v Jacukinih osebnih anekdotah,...

Sike!

Aplavz, 10. september ― Recenzija predstave Moj izkrivljeni svet avtorjev De Utvalgte, uprizorjene 28. in 29. 8. 2026 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Prizor! Vstopiva v temno beznico. Nekdo je za nama zaklenil vrata. Za praznim šankom sključeno sedita dva lika – čičota, eden malo mlajši (pred-čičo, if you will) od drugega. Oddajata nezmotljiv vonj po ločenosti (ali vsaj procesu ločevanja). Ozračje je težko, vlažno, zastagnirano, na steni pa visi ura, katere kazalci po polžje počasi lezejo v napačno...

Sirena

Aplavz, 9. september ― Zapis je odziv na predstavo HA umetnice, koreografinje in performerke Jane Jacuka (uprizoritev v okviru festivala Mladi levi, avgust 2026). Predstava je nastala v kontekstu njenega magistrskega študija na DAS Theatre v Amsterdamu. Njena forma, raziskovalna narava in moje osebne afinitete so me bolj kot k pisanju odziva v registru klasične kritike napeljali k vzporednemu razmisleku, nekakšnemu »brainstormanju« ob njenem raziskovanju glasu, jezika in telesa. Ta zapis predstave ne poskuša...

Občutki v oblakih

Aplavz, 4. september ― Recenzija predstave Temporale {lezbična tragedija} avtoric Silvie Calderoni in Ilenie Caleo, uprizorjene 24. 8. 2026 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. V popularni kulturi so lezbijke pogosto prikazane na načine, ki poudarjajo njihovo čustveno intenzivnost, hitro razvijajočo intimnost in surovo, kaotično razhajanje. Stereotipi o tem so številni, od zelo hitre skupne vselitve (t. i. »U-hauling«) do poliamornih skupnosti (»polycules«) in grozljivih stisk po razhodu. Zdi se, da je...

Ha, Jana, ha.

Aplavz, 4. september ― Refleksija predstave Ha Jane Jacuka, uprizorjene 28. 8. 2026 v Moderni galeriji. Črna figura pred belim ozadjem. Skoraj negibna, skoraj narisana. Jana Jacuka na začetku sola Ha nekaj minut samo stoji in gleda publiko. V avditoriju Moderne galerije sprva deluje manj kot performerka in bolj kot razstavljeni artefakt, živa instalacija, ki jo je treba opazovati. Le da instalacija opazuje nazaj. Njen pogled spremeni odnos med odrom in publiko. Počutimo se opaženi in zato postanemo še bolj pozorni....

Fomofobija

Aplavz, 4. september ― Recenzija predstave Hamlet ali F.O.M.O. ustvarjalke Francesce Berardi, ogledane 27. avgusta 2026 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Nekaj gnilega je v deželi danski … in jaz – F.O.M.O.-sapiens – to preprosto moram videti! S citatom Shakespeara se začne predstava Francesce Berardi Hamlet ali F.O.M.O. V predstavi spoznamo nekakšnega Rozenkranca (Filippo Mantoni) in Gildensterna (Filippo Paolasini) sodobnega časa, ki si nekje na polovici predstave seveda zastavita slovito vprašanje...

Uroboros performansa

Aplavz, 1. september ― Razmislek o predavanju-performansu Upajmo na najboljše − pripravimo se na najslabše Viktorije Ilioske, uprizorjenega 25. septembra 2026 v Športni dvorani Tabor. V dvorani nas je pričakala makedonska performerka Viktorija Ilioska, oblečena v športno opravo, pri čemer ni bilo takoj jasno, ali je pričakovati gibanje do švica ali pa je bila oprava zgolj modna odločitev. Po koncu videnega predavanja-performansa imam občutek, da se je ustavil predvsem pri modi, pri tisti hitri. S tem merim tudi na...

Zatočišče upanja

Aplavz, 31. avgust ― Recenzija interaktivne instalacije Kaj bomo storili brez izgnanstva? avtorja Basla Zaraaja, obiskane 27. 8. 2026 v dvorani Športnega društva Tabor. Begunski šotor Združenih narodov, ki osvetljen sredi temne dvorane izgleda kot vabljiva svetla oaza, se izkaže za zatočišče za oljko in limetovca. Zatočišče za prihodnost. Zatočišče za upanje, ki ga je treba skrbno varovati na vse načine. Mark Fisher je nekoč zapisal, da »znanstvenim fikcijam kapitala ni mogoče zgolj nasprotovati. Potrebno se jim...

Tudi črvi so goli, ko rijejo po zemlji

Aplavz, 31. avgust ― Primerjava uprizoritev Fenomenalna realnost: prvi del kolektiva Beton Ltd. v odstopu in Oče na večerji Gaye de Medeiros, ogledanih 23. 8. 2026 v Stari mestni elektrarni in 24. 8. 2026 v Španskih borcih. Golota nas spremlja celo življenje, vsepovsod in kjerkoli. Ne moremo se je znebiti, lahko jo le prekrijemo. Družba, ki tabuizira goloto, nas odtujuje od sveta in nas samih. Normalizacija te človeške danosti se lahko izvede na različne načine. To lahko vidimo v predstavah Fenomenalna realnost...

Oklofutajmo aplavze

Aplavz, 31. avgust ― Recenzija predstave Aplavzi in klofute avtorjev Agnietė Lisičkinaitė in Igorja Šugalejeva, uprizorjene 27. 8. 2026 v Plesnem Teatru Ljubljana (PTL). Drenjamo se v dvorano, ko nas dvoje ekranov že prehiteva s posnetki avtorjev predstave, kako med prerekanjem glasno mlaskata in se mastita s polnimi usti. Slina teče in trki se stopnjujejo, ko si avtorja, Belorus in Litvanka, tekmovalno dokazujeta avtohtonost tradicionalne kuhinje njunih držav. Imena jedi se razlikujejo, medtem ko so tako...

Puno svega, ništa naodmet

Aplavz, 31. avgust ― Recenzija predstave Dora ali kdo bo zašil brezrokavnike? Andreje Kargačin in Dore A., uprizorjene 23. avgusta 2026 v Veliki gledališki dvorani AGRFT. 1. novembra 2024 se okoli 11.50 na železniški postaji v Novem Sadu zruši nadstrešek. Umre šestnajst oseb, poškodovana je pa ena. Tragičnemu zločinu sledijo množične blokade fakultet in študentski protesti. Nihče od dejansko krivih ne odgovarja. Odgovarjajo pa študenti. Podlaga predstave Dora ali kdo bo zašil brezrokavnike? je zgodba ene od njih...

Glancanje lastnega praga

Aplavz, 31. avgust ― Razmislek ob svetovalnih mizah Manifesta Manj na festivalu Mladi levi, izvedenih 24. in 25. avgusta v Športni dvorani Tabor. Svetovalne mize na letošnjih Mladih levih naj bi kulturnikom predstavile mehanizme, orodja, nova poznanstva in projekte, s katerimi lahko poskrbijo, da bodo njihove produkcije, gostovanja, prehranjevanje, prevozi in vse ostalo čim bolj zeleni in trajnostni. Udeleženka, idealno dejavna v polju kulture, si je tako lahko vsakih 30 minut rezervirala stol pri eni od...

[to je to]

Aplavz, 28. avgust ― Odvod predstav Izrekanja (režija Maja Delak, uprizorjeno 25. 8. 2026 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana), Oče na večerji (Gaya de Medeiros, uprizorjeno 24. 8. 2026 v Španskih borcih) in Temporale {lezbična tragedija} (Silvia Calderoni in Ilenia Calo, uprizorjeno 24. 8. 2026 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana). Po literarnem vzoru avtorja Izrekanj, Jordana Tannahilla. to je to. to ni to. to so tri predstave v dveh dneh. to je ena zjutraj. to je avtobus. to je...

Kdo bo razmišljal o estetiki?

Aplavz, 28. avgust ― Recenzija predstave Dora ali kdo bo zašil brezrokavnike? Andreje Kargačin in Dore A., uprizorjene 23. avgusta 2026 v Veliki gledališki dvorani AGRFT-ja. Dora temelji na življenju Dore A., aktivistke in pobudnice študentskih protestov v Srbiji, ki je postala tarča političnega pregona avtokratske vlade. Trenutno biva v eksilu na Hrvaškem skupaj s svojimi petimi kolegicami in kolegi, ki trpijo enako usodo. Krutost in nepravičnost Dorine obsodbe in izgona ter stopnjujoča se avtoritarnost srbske...

Vsesplošna bivanjska otopelost

Aplavz, 28. avgust ― Recenzija predstave Fenomenalna realnost: prvi del ustvarjalcev Beton Ltd. v odstopu, uprizorjene 23. 8. 2026 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Igralec stopi na skromno opremljen oder in se kot žival, naveličana enoličnosti svoje kletke, začne znašati nad predmeti v svoji okolici s pomočjo penaste plavalne cevi, ki kmalu prevzame vlogo falusa, s katerim dreza med drugim v bolj ali manj antropomorfni lutki. Nekatere gledalce je uprizoritev zdolgočasenega iskanja užitka zabavala,...

404: Lezbijke

Aplavz, 28. avgust ― Recenzija predstave Temporale {lezbična tragedija} avtoric Silvie Calderoni in Ilenie Caleo, uprizorjene 24. 8. 2026 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Zasobje ([eng.] Backrooms) oziroma – za vse rojene pred začetkom tisočletja – ohranjevalnik zaslona Windows 95 ali Doom95 je tisti (liminalni) prostor, ki med rovarjenjem po neskončnem labirintu pred gledalko_ vselej odpira novo vizuro, ki jo določajo enaki zidovi. Običajno v neonsko osvetljenih grdih rumenkastih tapetah. Včasih se...