Novice

Poiesis

http://www.poiesis.si  

100 verzov – drugi večer

Poiesis, 14. april ― V soboto, 21. aprila 2018, se je v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna odvil drugi iz serije pesniških večerov 100 verzov, na katerem so nastopili: Enesa Mahmić, Brane Mozetič, Novica Novaković, Iztok Osojnik in Radharani Pernarčič. Avtorica večera, ki je bil posvečen podpori knjižni zbirki Aleph, je Katja Kuštrin, večer je vodil in povezoval Peter Semolič, fotografije je posnel Luka Kürner.  Organizator: Kulturno-umetniško društvo Poiesis Soorganizator: Center za poezijo Tomaža Šalamuna [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]
Širi poezijo, ne strahu – Antologija

Širi poezijo, ne strahu – Antologija

Poiesis, 8. april ― Antologija Širi poezijo, ne strahu prinaša sto sedem pesmi sto sedmih pesnic in pesnikov iz osmih evropskih držav, ki so bile objavljene na istoimenski strani na družabnem omrežju Facebook v obdobju od 24. novembra 2015 do 7. marca 2018. Stran deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Poiesis, ureja jo Katja Kuštrin, in je del mednarodnega projekta Spread poetry, not fear, ki ga je novembra 2015 začel malteški pesnik Antoine Cassar in sicer kot odgovor na govor strahu, ki je preplavil Zahodne medije in politiko po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra 2015. Antologija “nam govori, da poezija ima moč povezovanja in združevanja, da ima moč spodbuditi ljudi k temu, da se dejavno upremo nestrpnosti in nepravičnosti”. (Katja Kuštrin).  Pesmi sta izbrala in uredila Katja Kuštrin in Peter Semolič, avtorja spremnih besedil sta Antoine Cassar in Katja Kuštrin, ki je tudi oblikovala naslovnico. S svojimi teksti in prevodi so v knjigi zastopani naslednji avtorji in avtorice oziroma prevajalke in prevajalci: Antoine Cassar, Katja Kuštrin, Kaja Teržan, Vesna Šare, Barbara Žvirc, Andraž Polič, Andrejka Jereb, Lidija Dimkovska, Bojan Meserko, Dani Bedrač, Darija Žilić, Tatjana Jamnik, Andrej Kopač, Ivo Frbéžar, Milan Novak, Mensur Ćatić, Senada Smajić, Jana Kolarič, Helena Zemljič, Anja Grmovšek, Aleš Mustar, [...]
Pesniška delavnica »Najdimo pesem«

Pesniška delavnica »Najdimo pesem«

Poiesis, 2. april ― Vabljeni na pesniško delavnico »Najdimo pesem«, ki bo v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Poiesis in pod mentorskim vodstvom Petra Semoliča potekala v soboto, 19. maja 2018, s pričetkom ob 10.00, v prostorih Centra za poezijo Tomaža Šalamuna na Cankarjevi 5 v Ljubljani. »Najdimo pesem« je posebne vrste pesniška delavnica, namenjena dijakinjam in dijakom, oziroma starostni skupini od 16 do 19 let, ki vas zanima poezija, igranje z besedami, skrivnost nastanka pesmi, povezava poezije in likovnosti … Delavnica temelji na spoznanjih in dosežkih najdene poezije, ki je nemara ta hip najnovejša pesniška smer v svetu. Najdena poezija nam govori, da lahko pesem najdemo povsod. Tako bomo na delavnici poiskali pesmi v različnih vrstah besedil, od časopisnih člankov do leposlovja, in po postopkih najdene poezije iz teh besedil naredili svoje pesmi, ki bodo segale od klasičnih pesmi do pesmi, ki sodijo v polje vizualne poezije. Pesmi bomo po koncu delavnice javno predstavili v obliki pesniškega večera in razstave, izbrane pesmi pa bodo objavljene tudi na pesniškem portalu Poiesis (https://www.poiesis.si/). Med delom bomo vsak korak sproti reflektirali in sicer z ozirom na vaše lastno pisanje. Delavnica bo potekala od 10.00 do 19.00, z vmesnim časom za kosilo v lastni režiji, javna predstavitev bo ob [...]

100 verzov

Poiesis, 22. februar ― V soboto, 3. marca 2018, je v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna potekal prvi izmed serije pesniških večerov “100 verzov”. Na večeru so se s po stotimi verzi predstavili pesnice in pesniki Petra Kolmančič, Željko Perović, Ivo Stropnik in Maja Vidmar. Zaradi bolezni se večera ni mogel udeležiti Zoran Pevec, njegove verze je bral Peter Semolič, ki je večer tudi vodil. Fotografije je posnela Urška Zupančič.  Organizator: Kulturno-umetniško društvo Poiesis Soorganizator: Center za poezijo Tomaža Šalamuna     [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]

Triglav-Vardar / Вардар-Триглав – Sodobna slovenska in makedonska poezija / Современа словенечка и македонска поезија

Poiesis, 28. januar ― Dvojezična pesniška zbirka Triglav-Vardar / Вардар-Триглав ponuja vpogled v pisanje šestih slovenskih in makedonskih pesnic in pesnikov. Zbirka je nastala v okviru istoimenske pesniško prevajalske delavnice, ki je v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Poiesis potekala 11. novembra 2017 v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani. Na delavnici so sodelovali Sonja Cekova Stojanoska, Lidija Dimkovska, Dragana Evtimova, Ivo Frbéžar, Klarisa Jovanović in Aleš Mustar. Njihove pesmi in prevode si lahko preberemo v pričujoči zbirki, ki je tako dokument srečanja šestih različnih poetik in dveh jezikov. Uvodno besedilo je napisal Peter Semolič, ki je knjigo tudi uredil, fotografija na naslovnici in oblikovanje naslovnice je delo Katje Kuštrin. Knjiga je dostopna na naslednjih povezavah: Brezplačni PDF. Mehka vezava. Двојазичната поетска збирка „Триглав–Вардар/Вардар–Триглав“ нуди поглед во творештвото на шестмина словенечки и македонски поетеси и поети. Збирката настана во рамките на истоимената поетско-препејувачка работилница што во организација на Културно-уметничкото друштво „Поесис“ се одржа на 11 ноември 2017 година, во Центарот за поезија „Томаж Шаламун“ во Љубљана. На работилницата учествуваа Соња Цекова Стојаноска, Лидија Димковска, Драгана Евтимова, Иво Фрбежар, Клариса Јовановиќ и Алеш Мустар. Во оваа збирка можеме да ги прочитаме нивните песни и препеви, која на тој начин станува документ за средбата меѓу шест различни [...]

Lidija Dimkovska: Wannseejski diptih

Poiesis, 18. januar ― Seveda vam lahko povem, kaj je takrat rekel Eichmann, saj sem to slišala na lastna ušesa. Kadar kdo govori o hrani, si zapomnim vse do zadnje besedice. Pravijo, da je to poklicna deformacija, čeprav sem iz kuharice postala gospodinja, ki je stregla kavo visokim gostom. Še zdaj ga vidim, kako je napel svoje telo, ko je pazil, da stol ne bi močno zaškripal, čeprav takrat rado še bolj zaškripa. Z roko je premeril, ali sta od skodelice kave do roba mize dve pedi, in s pogledom premeril še ostale. Ko sem na mizo postavljala še zadnjo skodelico kave, je rekel: »Morda vam bo to zvenelo banalno, toda ko sem zjutraj zajtrkoval maslo in marmelado, sem šele doumel, kaj Jud pomeni za naš Rajh. Gospodje, Jud je stvaritev iz praznih kalorij,« je dodal in lakte položil med kavo in rob jedilniške mize, s pogledom na Grosser Wannsee, in čitljivo dopolnil Protokol z dne 20. januarja 1942. »Kot čips je«, je rekel, »kot ameriški hamburger ali čokolada, naš narod polni z maščobami, škodljivimi za naše modre žile, enak je na Poljskem ali v Albaniji, milijonski ali pa preštet na prste, volk v jagnječji koži je, ki kali vodo našega svetega pastirja.« In [...]

Pogovor s Klariso Jovanović

Poiesis, 16. januar ― Si pesnica, prevajalka in glasbenica. Kot prevajalka prevajaš iz več jezikov. V kolikšni meri vstop v nek drug jezik redefinira tvoj pogled na svet? Ali če vprašam drugače: v kolikšni meri se strinjaš z znamenito Wittgensteinovo mislijo, da so meje mojega jezika tudi meje mojega sveta? Vsak vstop v jezik, v katerikoli jezik, je vstop v določeno kulturo v najširšem pomenu besede: vstop v nematerni jezik pa, zagotovo, vstop v kulturo, ki je drugačna od tiste, ki nas nagovarja v maternem jeziku. Strinjam se z Wittgensteinovo mislijo: meje mojega jezika so meje mojega sveta, kajti svet, ki ga izrekam v maternem jeziku, ima povsem drugačen relief – in drugačne razsežnosti nasploh – kot svet, ki domuje v drugih jezikih (Mimogrede: če si od otroštva dvo- ali večjezičen, so meje zelo fluidne in jih z lahkoto prestopaš). Seveda se zavedam, da je omenjena trditev lahko zelo dvorezna, ker jo pisatelji, ki pripadajo po naturi ali po sili razmer dvema kulturama, lahko narobe razumejo. Ko sem pred kratkim nekje izjavila, da ima igralec telo in jezik, pisatelj pa samo jezik, so bili nekateri odzivi zelo burni. Kljub temu še vedno vztrajam pri svoji trditvi in s tem nikogar ne omalovažujem: literatura pripada [...]

Ivo Frbéžar: Zakaj pesniti, če ne govoriš za nikogar več?

Poiesis, 11. januar ― Ko se sprašujemo o relevantnosti književnosti in knjževnika v današnjem času se znova sprašujemo čemu pesniti. Ker sem pesnik, se bom omejil predvsem na poezijo in vprašanje »Čemu poezija?« O tem so se spraševali že Miodrag Pavlović v svojem eseju (Čemu poezijia,1967), Hilde Domin  (Wozu Lyrik heute? 1968), Friedrich Hölderlin (…und wozu Dichter in dürftiger Zeit? v sedmi elegiji); Wozu Dichter? je ponavljal že Martin Heiddeger ob dvanajstletnici Rilkejeve smrti (1964); Čemu pesniki v ubožnem času? se sprašuje slovenski pesnik Niko Grafenauer v svojem eseju, 1986. In nato v istem uvodnem tekstu nadaljuje z razmišljanjem: »V čem je smisel in pomen pesnjenja v ‘svetovni noči’, ko je v blokadi ideološkega in tehnicističnega totalitarizma izginilo božje in sveto?« Zakaj je vprašanje ostro aktualizirano tudi danes, ko ima vendar kot ena omembnejših dejavnosti človeka poezija tako majhno vlogo v njegovem življenju? Čemu peti, se sprašuje vsak pesnik sam, ko je svet tako ravnodušen do poezije njegovega časa. Je poezija poleg filozofije edina, ki v svojem eksistencialnem erotizmu vztraja na sledi izgubljenega sveta? Ne gre morda za povzdigovanje mišljenja in pesnjenja, ki naj bi bila poklicanost redkih posvečencev? Je edina rešitev znova poiskati, najti, poimenovati sveto, božje, etično, miselno in pesniško? In ali [...]

Sonja Cekova Stojanoska: Ne maram zvonov

Poiesis, 9. januar ― Medtem ko hitimo po vsakdanjosti, premikamo svoje meje, okoli nas se gnetejo ljudje kot megla, hijene pa so ves čas lačne, praskajo, se spopadajo in druga drugi iztikajo oči, brž ko jim kaj zadiši po mesu, in mrcvarijo tekmece, zato da potešijo lasten ego.   Kolo se vrti, pravijo, in stari zvon spet odšteva čas, čeprav vsi uporabljamo mobilne telefone.   Ne sovražim zvonov, ne, in vendar naj počakajo v daljni prihodnosti; saj ni treba, da se ustavi čas, želim si samo svežega zraka, ki mi bo napolnil vse celice telesa – da bi me, ne da bi si kaj očitala, pobožala lepota iskrenega čustva, ki ga je nekdo že zdavnaj potisnil v kot.   In nočem, da me omejuje dejstvo, da lahko včasih mobilni telefon celo nalašč izklopim.   Prevedla Klarisa Jovanović  (pesem je bila prevedena v sklopu pesniško prevajalske delavnice Triglav-Vardar / Vardar-Triglav, ki je v organizaciji Društva Poiesis potekala novembra 2017 v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani)

Pogovor z Alešem Mustarjem

Poiesis, 4. januar ― Tvoja prva pesniška zbirka nosi naslov (U)sodno tolmačenje (2005). Njen naslov me asociira na lepo vrsto vprašanj. A naj začnem z morda najbolj očitnim, z oddaljenostjo ali bližino med resničnostjo in poezijo.  Pri branju tvojih pesmi imam vseskozi občutek, da so realistične, da torej na nek neposreden način prevajaš resničnost v pesmi, po drugi strani pa se v veliki meri dogajajo, kot namiguje že naslov sam, v jeziku. Kako sam doživljaš pri pisanju razliko med jezikom in resničnostjo? In kako doživljaš razliko med pesništvom in jezikom – je poezija isto kot jezik ali je vendarle nekaj drugega? Jezik je pesniški instrument. Pesnikova odločitev pa je, koliko resničnosti bo vnesel v svojo poezijo. Sam menim, da pesnik kot intelektualec in  občutljivo  bitje ne more mimo resničnosti. Kot pesnik živim tu in zdaj. Pri meni ne gre za neorealizem, ki prevladuje v sodobni poeziji, marveč je moja želja poezijo približati tudi preprostemu bralcu, nisem pristaš larpurlatizma. Če bi živel v kakšni zakotni vasici, bi gotovo pisal drugače. Zadnje čase veliko hodim v naravo, na sprehode po Golovcu. Vendar zaradi tega ne bom opeval narave. Res je, da me njena lepota prevzame, vendar to ne bo vodilo za mojo pesem, prej  bo to [...]

Dragana Evtimova: Za nami

Poiesis, 2. januar ―                         Za fotografijami, ki jih prenašamo po žepih starih plaščev                         so spomini. Za njimi se izpisujejo zapiski,                         med vrsticami nastajajo razpoke let,                         v vrsticah našega drobnega rokopisa štrlijo spoznanja … in strah pred trenutkom, ko bomo pozabili tiste, ki smo jih ljubili. Žalost, ki išče zatočišče v neki otroški dlani. Odtisi  naših malih nog ostajajo za našimi sencami. Na zidovih mest, skozi katere potujemo se izrisujejo naši lastni liki, ki jih podarjamo mimoidočim. Ob sončnih vzhodih, ki vihrajo po spominih zasanjanih potnikov potujočih v nočnih urah štejemo korake preteklega časa. Za našimi zapisi v zgodbah, ki smo si jih izmislili v dolgih nočeh brez spanja ostajajo zapuščeni papirji s prenatrpanimi besedami. So oči, ki jih ne moremo pozabiti tudi takrat, ko jih zapustimo. Na desni ni nič. Na levi je naš pogled. Za našimi maskami smo mi.   Prevedel Ivo Frbéžar (pesem je bila prevedena v sklopu pesniško prevajalske delavnice Triglav-Vardar / Vardar-Triglav, ki je v organizaciji Društva Poiesis potekala novembra 2017 v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani)
Jaka Železnikar: Interaktivalij, drobci / Interaktivalij, Fragments

Jaka Železnikar: Interaktivalij, drobci / Interaktivalij, Fragments

Poiesis, 17. december 2017 ― Izbrani drobci generativnih vizualnih pesmi iz spletne e-pesniške zbirke Interaktivalij, https://interaktivalij.si.  E-knjiga Interaktivalij, drobci vsebuje po pet posnetkov delov iteracij vsake od osmih e-pesmi, ki tvorijo delo Interaktivalij. Pesmi v spletni zbirki Interaktivalij so vizualne, tvorjene iz tipografskih znakov s pomočjo generativnega algoritma. Algoritem ob vsakem ogledu pesem, ki ohranja osnovno strukturo in nekaj semantičnih elementov, nekoliko vizualno spremeni. Vizualni drobci, ne posnetki celotnih pesmi, spletnega pesniškega procesa so zbrani v e-knjigi Interaktivalij, drobci, formata PDF. Gre za različne variacije vizualnih struktur stkanih iz tipografije, s tematiko temnih plati spletnega sveta (virusi, zasebnost, nadzor), podanih posredno, preko poetičnega izraza. Knjiga je dostopna na naslednji povezavi: Brezplačni PDF. Knjiga je dostopna tudi v angleškem jeziku – »Interaktivalij, Fragments«. Brezplačni PDF.   Selected fragments of generative visual poems from the »Interaktivalij, Fragments«, on-line e-poetry collection – https://interaktivalij.si. E-book Interaktivalij, Fragments contains five partial iterations of all eight e-poems from the Interactivalij. Poems in the on-line e-poetry collection Interaktivalij are visual, composed from typography characters by generative algorithm. At each view of the poem algorithm creates a visual variation while retaining basic structure and several semantic elements of the poem. Visual fragments, not the whole poems, of the poetic on-line process are collected in [...]

Pogovor z Jako Železnikarjem

Poiesis, 14. december 2017 ― Začniva kar pri e-poeziji. Kaj pravzaprav je e-poezija in v kakšnem razmerju je do e-literature in tudi, v kakšnem razmerju je do spletne umetnosti nasploh? E-poezija je poezija, ki je intimno prepletena z računalnikom in z njim povezano širšo kulturo, danes predvsem spletno. »E« v e-poeziji je krajši zapis besede »elektronska«. Poimenovanje je nekoliko zavajajoče, saj ne zaobjema spoja poezije in vseh elektronskih medijev. Poezija v medijih kot so radio, televizija, video in sorodni ne šteje za e-poezijo. Celo večina poezije, ki jo danes lahko najdemo na spletu ne spada v področje e-poezije. Po eni strani e-poezijo določa njen medij, po drugi strani je za umeščanje nekega dela v področje e-poezije pomemben tudi način uporabe (računalniškega) medija. Delo e-poezije algoritemskosti računalnika ne izkorišča na trivialen način, kot nadomestek papirja in nanj vezanih konvencij branja. Programskost in omreženost ter s tem povezane kulturne fenomene obravnava bodisi tematsko, formalno, programsko ali v kombinaciji naštetega. Povedano preprosteje, e-poezija izkorišča celoten spekter možnosti računalnika, ne le del, kjer računalnik simulira tisk (e-knjige, spletne strani izdelane kot stran v tiskani reviji). Sorodno velja tudi za e-literaturo in spletno umetnost, s tem, da je slednja bliže svetu umetnosti kot literature. In če nadaljujem v tej smeri: [...]
še novic