Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana – Sodobna slovenska in italijanska poezija / Poesia contemporanea slovena e italiana

Poiesis, 3. december ― Dvojezična pesniška zbirka Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana je plod pesniško prevajalskih delavnic slovenske in italijanske poezije Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana in Hiša v Ljubljani II / Casa a Lubiana II, ki sta v organizaciji bloga La casa di carta – Papirnata hiša in Društva Poiesis potekali maja 2016 in oktobra 2017 v Ljubljani. Na delavnicah so sodelovali pesnice in pesniki Cvetka Bevc, Krištof Dovjak, Luisa Gastaldo, Alenka Jovanovski, Marina Moretti, Marella Nappi, Michele Obit, Sandro Pecchiari, Andraž Polič, Tone Škrjanec, Kaja Teržan in Francesco Tomada ter prevajalki Kristina Jurkovič in Veronika Simoniti. Dvojezična pesniška zbirka Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana tako prinaša originale in prevode pesmi vseh udeleženk in udeležencev obeh delavnic, bralki in bralcu pa ponuja vpogled tako v delo na delavnicah kot tudi v sodobno pesniško snovanje tostran in onstran slovensko-italijanske meje. Pisec uvodnega besedila je Peter Semolič, italijanske prevode je jezikovno pregledal Sergio Sozi, fotografija na naslovnici in oblikovanje naslovnice je delo Katje Kuštrin. Knjiga je dostopna na naslednjih povezavah: Brezplačni PDF. Mehka vezava. La raccolta bilingue Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana è frutto dei laboratori di traduzione poetica  italo-slovena Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana [...]

Sandro Pecchiari: severni sij

Poiesis, 21. november ― nebo ostro zamejuje in ukrivlja zemljo poglablja jo brez cest osvobaja njene poti   svetilke se objemajo v zavetju parkirišč   to je edina luč, ki jo poznam, rumeno obarva pogled, zameji temo: noben duh ne bo prišel med te avtomobile nihče čez mero praznoval se okoli tvoje hiše igral s kostmi živali in peresi   na potovanje prežijo letala reke, ki so jih zvile nevihte. edina pot je skriti šepet zarij sprejmeš ga le, če o njem govoriš tiho kot to počneš z mano, ne da bi vedel, in ob šepetu zaplešejo tisti, ki živijo v njem   ta majhen  prostor se razliva v svet let se začne pri nama   Prevedli Cvetka Bevc in Kristina Jurkovič   (pesem je bila prevedena v sklopu prevajalsko pesniške delavnice Hiša v Ljubljani II / Casa a Lubiana II, ki se je odvila 14. oktobra 2017 v soorganizaciji Kulturno umetniškega društva Poiesis in bloga La Casa di carta / Papirnata hiša v dvorani KULT3000 v Ljubljani)

Triglav-Vardar / Vardar-Triglav

Poiesis, 18. november ― V soboto, 11. novembra 2017, je v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna potekala pesniško prevajalska delavnica slovenske in makedonske poezije Triglav-Vardar / Vardar-Triglav. Na njej so sodelovali Sonja Cekova Stojanoska, Lidija Dimkovska, Dragana Evtimova, Ivo Frbéžar, Klarisa Jovanović in Aleš Mustar. Delavnici je sledil zaključni večer, na katerem smo prisluhnili pogovoru s pesnicami in pesnikom ter njihovi poeziji in prevodom. Žal se večera nista mogla udeležiti Dragana Evtimova in Ivo Frbéžar, zato pa so njuno poezijo in prevode prebrali drugi. Večer in pogovor z gosti je vodil Peter Semolič, delavnica in večer sta se odvila v organizaciji Kulturno umetniškega društva Poiesis in ob soorganizaciji Centra za poezijo Tomaža Šalamuna. [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]

Michele Obit: (Izhodi)

Poiesis, 14. november ― a   Medtem ko vi greste proč – s tistim povsem vašim vestnim umevanjem stvari – jaz prizadevno zapiram polknice in puščam, naj prosevata samo od izven besnenje vretenc in šumenje vrb.   b   Najboljše pesmi so v stvareh ki jih izgubimo – najboljši pesniki so življenje porabili, da so jih iskali in so se danes zbrali okoli mize na kraju sobe z izhodom, ki se razpira v svet.   c   Potlej, naslonjeni na mrežo spominov definirajmo čas: desetminutni predah in en korak – nikoli se ne ve da je v nenadnem gibu manj slišati pritisk na vratno kljuko.   Prevedli Alenka Jovanovski in Kristina Jurkovič   (pesem je bila prevedena v sklopu prevajalsko pesniške delavnice Hiša v Ljubljani II / Casa a Lubiana II, ki se je odvila 14. oktobra 2017 v soorganizaciji Kulturno umetniškega društva Poiesis in bloga La Casa di carta / Papirnata hiša v dvorani KULT3000 v Ljubljani)  

Marella Nappi: Šivanje sanj

Poiesis, 7. november ― Med rjuhe razparanih sanj se uleknem med sence dolge in belkast vonj stvari izparelih. Premlevanja razum duši medtem ko dih-izdih podoben ločju ki ga je razmršil veter ugrezne se v kraje ki jih je ustavil čas. Kot da bi želela mi pokrpati oblačila neurejena v čarobnost sanj vstopa tiho milost. Polzi mi po arterijah prisotnost misli-brezna medtem ko svet kriči po krvi in kisiku po bilu in zatišju ne da bi nam katerakoli zvezda pomagala dojeti to življenje onstran ljubezni ki sledi ljubezni.   Prevedla Krištof Dovjak in Kristina Jurkovič   (pesem je bila prevedena v sklopu prevajalsko pesniške delavnice Hiša v Ljubljani II / Casa a Lubiana II, ki se je odvila 14. oktobra 2017 v soorganizaciji Kulturno umetniškega društva Poiesis in bloga La Casa di carta / Papirnata hiša v dvorani KULT3000 v Ljubljani)  

Hiša v Ljubljani II / Casa a Lubiana II

Poiesis, 17. oktober ― V soboto, 14. oktobra 2017, se je v Dvorani KULT3000 odvila pesniško prevajalska delavnica slovenske in italijanske poezije Hiša v Ljubljani II / Casa a Lubiana II. Na delavnici so sodelovali pesnice in pesniki Cvetka Bevc, Krištof Dovjak, Alenka Jovanovski, Marella Nappi, Michele Obit in Sandro Pecchiari ter prevajalki Kristina Jurkovič in Veronika Simoniti. Delavnici je sledil pesniški večer, na katerem so se lahko obiskovalke in obiskovalci seznanili z delom z delavnice in prisluhnili pogovoru z Alenko Jovanovski ter Michelejem Obitom na temo prevajanja poezije. Dogodek je popestril mladi operni pevec Miha Vrbanec. Večer sta vodila in povezovala Veronika Simoniti in Peter Semolič, fotografije je naredila Kristina Jurkovič. Delavnica in večer sta potekala v organizaciji bloga La casa di carta – Papirnata hiša in Kulturno umetniškega društva Poiesis (soorganizator KULT3000-JSKD). Hvala vsem, ki ste se udeležili večera. [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]

Mladen Blažević: Poslednji tasmanski tiger / Posljednji tasmanijski tigar

Poiesis, 1. oktober ― Dvojezična pesniška zbirka Poslednji tasmanski tiger / Posljednji tasmanijski tigar prinaša petindvajset pesmi sodobnega hrvaškega pesnika in pisatelja Mladena Blaževića in je prva knjižna objava njegove poezije tako v slovenščini kot v hrvaščini. Za Blaževićeve pesmi pisec spremne besede Sanjin Sorel ugotavlja, da v hrvaško pesništvo prinašajo določeno razliko, in nadaljuje, »da je pričujoče pesništvo v prvi vrsti logocentrično, saj ne postavlja pod vprašaj odnosa med svetom in doživljanjem lirskega subjekta. Temelj logocentričnega mišljenja je realističen, zato tudi Blažević vztraja na logosu kot dominantnem razumevanju sveta, a ker pesništvo presega realistično koncepcijo resničnosti, tudi Blažević logos širi in usmerja onkraj racionalnosti.«  Pesmi so prevedli Peter Semolič, Borut Petrovič Vernikov in Katja Kuštrin, uvodno besedilo je napisal Sanjin Sorel, jezikovni pregled teksta je opravila Petra Koršič, risba na naslovnici in oblikovanje naslovnice je delo Katje Kuštrin. Knjiga je dostopna na naslednjih povezavah: Brezplačni PDF. Mehka vezava.  Dvojezična zbirka poezije Poslednji tasmanski tiger / Poslednji tasmanijski tigar donosi dvadeset i pet pjesama suvremenog hrvatskog pjesnika i pisca Mladena Blaževića i prva je objava njegove poezije u knjizi na slovenskom i hrvatskom jeziku. Za Blaževićeve pjesme pisac predgovora Sanjin Sorel primjećuje, da u hrvatsko pjesništvo unose određenu razliku i nastavlja, da je to [...]

Mladen Blažević: Beločnice

Poiesis, 28. september ― vsakič ko se široko odprtih oči skrijem v množici in pogoltnem kletvico si odtrgam košček telesa nimam več prstov na rokah in nogah   ljudstvo Evenkov se ni začudilo ko je v gozdu kjer so lovili majhne kožuharje padel komet   odprl je okno jamo zemlja je požrla ledeno kroglo in zaprla oko z veko iz prsti drevesa so se podrla in se polegla kot razvejane trepalnice   od takrat mislijo da ima zemlja oči in da jih odpre le zato da bi jih spet zaprla   Prevedel Peter Semolič    (pesem bo objavljena v zbirki Poslednji tasmanski tiger / Posljednji tasmanijski tigar, ki izide oktobra 2017)

Pogovor z Mladenom Blaževićem

Poiesis, 25. september ― Živiš v bližini Vižinade, v Istri. Konec osemdesetih let minulega stoletja sem se za dve leti in pol preselil v Istro. Istro sem doživel kot zelo specifično pokrajino, kjer sem srečal ljudi,  ki so vsaj deloma še vedno živeli v nekem predmodernem svetu, svetu magije oziroma svetu magičnega dojemanja sveta. Kako ti doživljaš Istro in na kakšen način vpliva na tvoje pisanje? Istra je prostor, ki ga človek lahko z lahkoto idealizira. Ne bom objokoval, da se tisto najlepše v Istri nepovrnljivo in hitro izgublja. Zahodno istrsko obalo, v katere bližini živim, je že zdavnaj pogoltnil turizem in nasilna želja po dobičku. Vendar pa še vedno obstajajo predeli Istre, ki se temu upirajo in so le rahlo načeti, in morda bodo še nekaj časa ostali takšni. Dober primer je Dolina Mirne, ki na svojih obronkih skriva arheološko neraziskane pečine, gradišča iz bronaste in železne dobe, antična naselja, nekropole … To je še popolnoma neraziskano bogastvo, ki se skriva v travi že na tisoče let. Med pomembnimi zgodovinskimi lokacijami danes gradijo hiše, namenjene oddajanju, ki navadno le slabo oponašajo toskansko arhitekturo. Podobno je tudi z ljudmi, jezikom, zgodbami. Kljub poudarjanju potrebe po avtohtonosti in ohranjanju običajev in kulture, vplivi globaliziranega sveta [...]

Sanjin Sorel: O »Poslednjem tasmanskem tigru« Mladena Blaževića

Poiesis, 21. september ― Četudi je zbirka pesmi Poslednji tasmanski tiger drobna, saj sestoji iz vsega skupaj petindvajsetih besedil, in četudi teče beseda o pesniškem prvencu Mladena Blaževića, jo vseeno lahko opišemo, ali pa jo vsaj poskusimo opisati. Kadarkoli spregovorimo o pesništvu, bi morali vsaj v minimalni meri odgovoriti na tri vprašanja – v katerem kontekstu se to pojavlja (družbenem, kulturnem, ideološkem idr.), o čem govori in kako govori, torej, s kakšnimi modeli/poetikami se srečujemo? Blaževićeve pesmi vstopajo v hrvaško pesništvo na nevsakdanji način – preko prevoda v drug jezik in v drugi, slovenski kulturi. Pri tem pa se nam zastavlja več vprašanj, kot se nam ponuja odgovorov – o statusu pesništva v dveh kulturah, kaj nam pomeni Drugi, o mejah razumevanja kontekstov, kakšna je vloga osebnih kontaktov v sociologiji književnosti, kakšne vse jezike premore hrvaška poezija? In najpomembnejše vprašanje – ali je Mladen Blažević sploh pesnik? Namreč nemogoče ga je proučevati v okviru hrvaških pesniških modelov, vsaj v luči upoštevanja nacionalnih meja ne, in vendar – je! V kulturi, ki se intenzivno zapira do t.i. regije, je vsako pesniško dejanje odpiranja ideološka opredelitev za nepristajanje na za književnost, in še posebej za liriko, ozke nacionalne okvire. V tem kontekstu se zdi, kot da [...]

Mladen Blažević: ***

Poiesis, 19. september ― Thor Heyerdahl je 1947 odšel iz Peruja proti Polineziji na splavu Kon Tiki zgradil ga je iz drevesa balsa z orodjem kot so ga uporabljali pred tisoč leti   nameraval je prepluti Tihi ocean dokazati da so ljudje že pred Kolumbom prehajali čez oceane nasedel je na nekem grebenu v otočju Taumotu   podobne podvige je delal vse življenje   ko je četrtič zajadral na ladji Tigris zgrajeni iz papirusa v Iraku pri prehodu skozi Rdeče morje se je  po bližnjih deželah začela vojna nebo so preletavali bojni avioni   iz protesta je zažgal ladjo ter končal potovanje   spomnil se je goreče ladje ko je v osemdesetem letu izvedel da mu rak razjeda možgane   zavrnil je zdravila in hrano in pomislil ni bilo treba nič dokazovati ljudje so pristajali ob drugih obalah tudi plavajoči na deblu   vendar niso odkrivali novih svetov potrjevali so sume   Prevedel Borut Petrovič Vernikov (pesem bo objavljena v zbirki Poslednji tasmanski tiger / Posljednji tasmanijski tigar, ki izide oktobra 2017)

Pesniška delavnica »Poezija na meji« 02

Poiesis, 7. junij ― Med 31. majem in 2. junijem se je v okviru Tabora »Umetnost deinstitucionalizacije« na gradu Cmurek, Trate 7, odvila pesniška delavnica »Poezija na meji«. Namen tabora je bil krepitev glasu ljudi, ki še zmeraj živijo v institucijah, kakršni so socialno varstveni zavodi, in njihovo vključevanje v družbo preko umetnosti oziroma skozi različne umetniške delavnice. Delavnice so se udeležili ljudje z izkušnjami življenja v institucijah, odprta pa je bila tudi za vse, ki so s svojo udeležbo želeli soustvariti ta projekt. Delavnica se je zaključila 2. junija z javno predstavitvijo dela vseh udeleženk in udeležencev. Delavnice so se udeležili Sonja Bezjak, Nika Cigoj Kuzma, Katarina Ficko, Alen Alexander Klarić, Enesa Mahmić, Dolores Peroša, Matjaž Vrh in Mateja Žerdin. Delavnico je vodil Peter Semolič. Organizacija: Kulturno-umetniško društvo Poiesis, Muzej norosti, Fakulteta za socialno delo Foto: Tabor Umetnost dezinstitucionalizacije 2017   [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]

Pesniška delavnica »Poezija na meji«

Poiesis, 7. junij ― Med 31. majem in 2. junijem se je v okviru Tabora »Umetnost deinstitucionalizacije« na gradu Cmurek, Trate 7, odvila pesniška delavnica »Poezija na meji«. Namen tabora je bil krepitev glasu ljudi, ki še zmeraj živijo v institucijah, kakršni so socialno varstveni zavodi, in njihovo vključevanje v družbo preko umetnosti oziroma skozi različne umetniške delavnice. Delavnice so se udeležili ljudje z izkušnjami življenja v institucijah, odprta pa je bila tudi za vse, ki so s svojo udeležbo želeli soustvariti ta projekt. Delavnica se je zaključila 2. junija z javno predstavitvijo dela vseh udeleženk in udeležencev. Delavnice so se udeležili Sonja Bezjak, Nika Cigoj Kuzma, Katarina Ficko, Alen Alexander Klarić, Enesa Mahmić, Dolores Peroša, Matjaž Vrh in Mateja Žerdin. Delavnico je vodil Peter Semolič. Organizacija: Kulturno-umetniško društvo Poiesis, Muzej norosti, Fakulteta za socialno delo Foto: Tabor Umetnost dezinstitucionalizacije 2017   [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]
še novic