Mobilna informacijska poizvedba

Mobilna informacijska poizvedba

Biblioblog, 12. november ― Mobilne naprave so v zadnjem času izredno sprejeta tehnologija in v svetu narašča število uporabnikov, ki uporabljajo pametne telefone kot primarno orodje za iskanje informacij. Pametni telefoni odpravljajo omejitve kot sta vezava na lokacijo in dostop do spleta. Razumevanje novega načina iskanja informacij na mobilnih napravah je nadvse pomembno, zato se bomo posvetili opredelitvi termina mobilna informacijska poizvedba (Mobile Information Retrieval - MIR).MIR lahko dojemamo kot klasično informacijsko poizvedbo (Information Retrieval - IR) na mobilnih napravah. Vendar ima MIR nekaj ključnih značilnosti zaradi lastnosti mobilnih naprav kot so majhnost ekrana in tipkovnice, ter okoliščin, v katerih se dogajajo mobilne informacijske poizvedbe ("on-the-go situations"). Glede na te značilnosti uporabniki nimajo časa izvajati zapletenejših poizvedb, na drugi strani pa jim iskanje olajšujejo nekatere funkcije (senzorji), ki jih PC-ji ne nudijo. Za razumevanje vedenja uporabnikov pri MIR je potrebno upoštevati in raziskati več vidikov: lastnosti mobilnih naprav, njihov uporabniški vmesnik, kontekste, v katerih potekajo MIR in informacijske potrebe uporabnikov.Razvoj mobilnih telefonov hitro napreduje in trenutno imajo njihovi zasloni zelo visoko resolucijo, vedno bolj zmogljive procesorje, zaporedje omrežnih protokolov z naprednimi pasovnimi širinami (GPRS, EDGE, 3G, 4G, 5G, itd.), ki omogoča izredno hiter prenos podatkov; prav tako se izboljšuje zmogljivost baterij. Mobilni telefoni so se v zadnjih dvajsetih letih zelo spreminjali v obliki U krivulje, od večjih z baterijo in anteno do manjših in do današnjih, miniaturnih računalnikov z brezžično opremo, zaslonom na dotik, mikrofonom ter dvema kamerama, ki so vedno bolj podobni tabličnim računalnikom (Crestani, Mizzaro & Scagnetto, 2017). Vendar je potrebno upoštevati še nekatere druge dejavnike, kot je lokacija, okoliščine (čas, kontekst) in mnogo drugih značilnosti uporabniškega vmesnika, ne le majhnosti. Tako je pri upo

Okrogla miza v sklopu SloIGF: Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

Biblioblog, 25. oktober ― V torek, 23. 10. sem se udeležil okrogle mizeAli bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?Organizator okrogle mize je bil SloIGF - Slovenski forum o upravljanju interneta, ki je namenjen omogočanju in spodbujanju vključujoče, enakopravne in odprte razprave o javnih politikah, povezanih z internetom. SloIGF je del široke mednarodne skupnosti. Mednarodni forum o upravljanju interneta (IGF) deluje pod okriljem Združenih narodov in predstavlja okolje, v katerem potekajo razprave o zadevah, povezanih z upravljanjem interneta. Poleg globalnega foruma so organizirani še regionalni in nacionalni forumi, kakršen je SloIGF. Organizatorja sta bila: Inštitut DIGITAS in Arnes.Udeleženci so bili še:dr. Vesna Čopič, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in športRok Zavrtanik, Založba SanjeAljoša Domijan, GambitModeratorka pa je bila dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastninoNajprej si poglejmo, o čem sploh govorimo:Nova avtorska zakonodaja, ki jo sprejema EU je trenutno v fazi trialoga (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament).Za ZBDS je dr.  Maja Bogataj Jančič, v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, že 7. 10. 2016 priravila Pripombe na paket predlaganih reform avtorskega prava EU.28. 9. 2018 je NUK na Ministrstvo za kulturo poslal Poziv Narodne in univerzitetne knjižnice, da se Ministrstvo za kulturo RS opredeli do predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, kakršnega je na plenarni seji 12. 9. 2018 sprejel Evropski parlament.Jaz sem prvič sodeloval pri takšni okrogli mizi. Za osvetlitev problematike, pa bi rad na enem mestu napisal tiste poglavitne točke, za katere mislim, da morajo biti na njih pozorni vsi knjižničarji: Kam spadajo splošne/specialne knjižnice? Knjižnicam ne bo dovoljeno podatkovno rudarjenje (npr. tudi po lastnih zbirkah). Člen 3 namreč izrecno omenja le raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine. Knjižnice ne bodo mogl
Načrt S

Načrt S

Biblioblog, 2. oktober ― Nadaljujemo z objavami  dokumentov o odprtem dostopu, tokrat je na vrsti še Načrt S. Prejšnjič smo pisali o  ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Naša prva objava pa se je navezovala na projekt DORA, projekt LERU in deklaracijo EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.Načrt S  https://www.leru.org/files/Plan_S.pdf Načrt S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo "cOAlition S" konzorcija, ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije in financerji iz enajstih evropskih držav.  Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020. Načrt je razdeljen na deset načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom. Ostala načela pa si sledijo po naslednjem vrstnem redu: avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons;  člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom;  pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci;  pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije;  za knjige in monografije se lahko časovni
O odprtem dostopu 2.del: ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR

O odprtem dostopu 2.del: ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR

Biblioblog, 28. september ―     Sledi drugi del  objav dokumentov o odprtem dostopu. Prejšnjič smo pisali  o  DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Danes pa sledijo ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost. ALLEA code - "The European Code of Conduct for Research Integrity" https://www.allea.org/wp-content/uploads/2017/05/ALLEA-European-Code-of-Conduct-for-Research-Integrity-2017.pdf Dobre raziskovalne prakse vodijo raziskovalce v njihovem delu, kot tudi v njihovem sodelovanju s praktični, etični in intelektualni izzivi, povezani z raziskavami.  Ta načela so:  Zanesljivost pri zagotavljanju kakovosti raziskave, ki se odraža v oblikovanju, metodologiji, analizi in uporabi virov.  Poštenost pri poročanju rezultatov raziskav na pregleden, pošten in nepristranski način.  Spoštovanje kolegov, udeležencev raziskave, družbe, ekosistemov, kulturne dediščine in okolja. Prevzemanje odgovornosti za raziskovanje idej za objavo, za upravljanje in organizacijo, za usposabljanje, nadzor in mentorstvo ter za njihove širše vplive.  ESAC INITIATIVE – Efficiency and Standards for Article Charges  http://esac-initiative.org Pobuda ESAC je bila ustanovljena leta 2014, da bi nadaljevali razpravo o delovnih tokovih odprtega dostopa in upravnih bremenih, povezanih z upravljanjem stroškov za obdelavo člankov za odprti dostop (APC). Leta 2013 je bila na temo v Berlinu organizirana mednarodna delavnica, ki jo je v sodelovanju s kolegi iz nemške fundacije Reserach (DFG), PLOS in Co-Action Publishing v digitalni knjižnici Max Planck. ESAC si prizadeva razviti najboljše prakse in priporočila skupnosti o APC.  FORCE11 – The Future of Research Communications and e-Scholarship https://www.force11.org/about Principi citiranja podatkov zajemajo namen, funkcijo in atribute citatov. Ti nači
V javni obravnavi novi strokovni standardi za specialne knjižnice za obdobje 2018–2028

V javni obravnavi novi strokovni standardi za specialne knjižnice za obdobje 2018–2028

Biblioblog, 26. september ― Na spletni strani Ministrstva za kulturo je objavljen predlog besedila novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice, ki ga je na svoji 84. seji, dne 21. septembra 2018, obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost in ga s tem podal v javno obravnavo.  Javna obravnava o predlogu novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice bo trajala do 25. oktobra 2018. Pripombe, stališča in mnenja lahko posredujete na naslov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost nskd.mk@gov.si. Vir: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7673/
O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

Biblioblog, 24. september ― Nadaljujemo z objavami dokumentov o odprtem dostopu. Tokrat bomo govorili o DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, pa si lahko ogledate v naši prejšnji objavi, z naslovom Pogled na odprto znanost.San Francisco Declaration on Research Assessment DORA  https://sfdora.org/read/   Agencije za financiranje, institucije, ki zaposlujejo znanstvenike in sami znanstveniki, imajo vsi željo in potrebo, da ocenijo kakovost in učinek znanstvenih rezultatov. Zato je nujno, da se znanstveni rezultati točno izmerijo in ocenijo pametno. Impact Factor se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij. Prvotno je bil ustvarjen kot orodje za pomoč knjižničarjem pri ugotavljanju katere revije se splača kupiti, in ne kot merilo znanstvene kakovosti raziskav v člankih. Glede na to je bistveno razumeti, da ima Impact Factor, kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti . Te omejitve vključujejo: - porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene, - lastnosti Impact Factorja so specifične za posamezno področje, - mogoče ga je urediti z uredniško politiko in - podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni. Priporočila DORA zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju : - potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju, - potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in - potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva). Projekt LERUhttps://www.leru.org/files/LERU-AP24-Open-Science-full-paper.pdf Liga evropskih raziskovalnih
Pogled na odprto znanost

Pogled na odprto znanost

Biblioblog, 19. september ― 8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature  POGLED NA ODPRTO ZNANOST   (Ljubljana, 11.september 2018)  Dne 11. 9. 2018 je v konferenčni dvorani Centralne tehniške knjižnice potekalo 8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature z naslovom Pogled na odprto znanost. Kratki povzetki predavanj sledijo v nadaljevanju. Open Science and academic libraries: managing the change Paul Ayris, Univerza v Londonu, Velika BritanijaPredstavitev je obravnavala 8 stebrov Open Science, kot jih je opredelila Evropska komisija. LERU (League of European Research Universities) je izdal časovni načrt, na katerem je 41 priporočil za evropske univerze o tem, kako lahko vključujejo načela, politike in prakse na področju odprtih znanosti. Gibanje se osredotoča na objavljanje odprtega dostopa, upravljanje podatkov o raziskavah in odgovorno uporabo meritev pri vrednotenju raziskav. Bistvena za uvajanje Open Science je kulturna sprememba, knjižnice pa imajo ključno vlogo pri izvajanju te spremembe.The foundations of an effective Open Access strategy  Colleen Campbell, pobuda Open Access 2020, digitalna knjižnica Max PlanckVse zainteresirane strani, ki se ukvarjajo z raziskavami in razširjanjem rezultatov, morajo priznati svojo vlogo pri postavljanju temeljev odprtega dostopa, zlasti pa so knjižnice opremljene in pooblaščene z orodji za oblikovanje in izdelavo trdne strategije odprtega dostopa.Pri proučevanju finančnih vidikov pobude OA2020 so ugotovili, da je v založništvu revij denarja dovolj, da se omogoči prehod na odprt dostop, ki bo vsaj stroškovno nevtralen.Ključ do uspeha pri preoblikovanju iz trenutnega naročniškega modela na založništvo Open Access je v rokah svetovnih raziskovalnih organizacij, saj se skupaj s svojimi knjižnicami odločajo, kako dodeliti svoja sredstva. Potrebno je široko, globalno soglasje med temi organizacijami, naj umaknejo vsa sredstva iz naročnin v revijah in prerazporedijo v

Knjižničarske novice - še vedno nič novega!

Biblioblog, 13. september ― Odgovorna urednica Knjižničarskih novic, ki je na tem mestu od številke 1/2 letnik 24 (2014), se je oglasila na našem blogu junija 2016: Glede Knjižničarskih novic - seznanjena sem s pobudami po odprtem dostopu in iščem rešitve tudi za to.  Takrat sva se na njeno povabilo celo srečala in pogovarjala o njenih besedah. Izvedel sem, da se dela na novi spletni strani, prenovi portala ter drugih novostih.Prva številka v letu 2017 je prikazala rezultate ankete, v katerem je zapisano: V zadnjih letih smo na uredništvo prejeli kar nekaj pobud, da morajo Knjižničarske novice postati odprto dostopna revija. Velika večina vseh (62 %) se vas s tovrstno pobudo strinja. Glede na to, da se tudi Narodna in univerzitetna knjižnica aktivno vključuje v politiko odprtega dostopa vam obljubljamo, da bomo preučili vse možnosti za to.  Urednico sem videl tudi na nedavnem strokovnem srečanju z imenom Pogled na odprto znanost. Kakšna ironija!Sam sicer menim, da sprememba naslovnice in sprememba v dvomesečnik (že od leta 2016) ne pomeni pravih sprememb. Število naročnikov neuradno še vedno pada. Nekaj zastonj člankov pa seveda ni Odprti Dostop (OA). Kakšen bi lahko bil razlog, da po dveh letih "iskanja rešitev" še vedno ni rezultata?! Tudi nove spletne strani še vedno ni. Stran uporablja staro oblikovanje, drugačno od ostalih, novih strani NUK. Celo URL se začne z old.nuk.Res morajo biti zelo hude ovire, da jim v dveh letih ni uspelo najti rešitve. Se res v dveh letih ne da ničesar spremeniti? Še tistim nekaj bralcem pa predlagam, zaradi večletnega neupoštevanja stroke (seveda zagovarja OA) in mnenja večine naročnikov, pošljite pisno odpoved na knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si do 15. januarja za tekoče leto.Tistim, ki pa bi radi prispevali svoje članke, pa predlagam, da jih raje objavite tu, na Biblioblogu kjer bodo imeli vsi dostop do njih takoj, pod licenco CC!

Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit

Biblioblog, 12. julij ― Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta objavlja Razpis za vpis vŠTUDIJSKI PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE IZ BIBLIOTEKARSTVA smer IZPOPOLNJEVANJE IZ BIBLIOTEKARSTVA ZA BIBLIOTEKARSKI IZPIT (ŠPIK-B) v študijskem letu 2018/19Cilji smeri programa Temeljni cilj smeri študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) je, da slušatelje seznani z delom v knjižnici, jih usposobi za osnovne knjižnične naloge in jih pripravi na opravljanje bibliotekarskega izpita za bibliotekarja.Način izvajanja smeri programaSmer študijskega programa za izpopolnjevanje obsega 24 kreditnih točk (KT) oziroma 175 kontaktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od 19. oktobra 2018 do maja 2019. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana).Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV smer študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu prve ali druge stopnje, oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve in druge stopnje. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi kandidati, ki so končali izobraževanje v tujini.Predvideno število vpisnih mest je 10. Prednost pri vpisu imajo kandidati, ki imajo daljše delovne izkušnje z delom v knjižnici.Stroški Šolnina za š. l. 2018/19 znaša 800,00 €.Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 1. oktober 2018. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK_B.asp.Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za peda
LISMob - nov knjižničarski blog

LISMob - nov knjižničarski blog

Biblioblog, 9. julij ― Predstavljam vam blog, ki ga piše kolegica Ksenija Rivo: LISMob: Mobile library and information science Blog je namenjen slovenskim bibliotekarjem (in tudi ne-bibliotekarjem) s področja informacijske znanosti in mobilne tehnologije. Objave vsebujejo povezave na znanstvene in strokovne članke in so povzetki njenega raziskovalnega dela. Ideja je zelo dobra, mobilni telefoni postajajo nepogrešljiv del vsakdanjega življenja in se vključujejo tudi v akademsko okolje. Smiselnost raziskav na tem področju zato ni več vprašljiva.Želim ji veliko uspeha in tudi vztrajnosti! Blog je dodan tudi v blogorolo v desnem meniju Bibliobloga, ki je bila pred kratkim posodobljena. Upam, da se bo še kateri slovenski knjižničar opogumil in začel pisati svoj blog.Poznate še kakšen zanimiv blog slovenskih knjižničarjev?

EU spreminja avtorsko pravo - UKREPAJTE!

Biblioblog, 21. junij ― Povzeto iz https://danesjenovdan.si/copyleft/USTAVITI MORAMO ČLENA 11 IN 13:11. člen ogroža pravico do povezav! Lobisti velikih založnikov starih medijev s preživetimi poslovnimi modeli poskušajo ukiniti prost pretok informacij in računati za povezave do svojih vsebin. Splet brez linkov bi bil kot svet brez cest.13. člen omogoča cenzuro memov, prezentacij, parodij, citatov in drugih vsebin! Avtorska dela lahko imetniki pravic že zdaj odstranijo s spletnih platform, tako da zahtevajo njihov umik. Zdaj pa namerava EU uvesti avtomatske cenzorske filtre že ob nalaganju vsebin. Ti ne bodo znali presoditi, kdaj gre za dovoljeno uporabo v skladu z zakonom (citiranje, parodiranje) oz. pošteno rabo in bodo tako onemogočali tudi objavo vsebin, ki sploh ne kršijo avtorskih pravic.Če želimo, da EU pri spremembah avtorskega prava na prvo mesto postavi državljanke in državljane namesto založniškega kapitala, moramo skupaj povzdigniti glas. Odločitev je v rokah evropskih poslank in poslancev, nagovorimo jih!Od evropskih poslank/-cev moramo zahtevati, da glasujejo proti reformi avtorskega prava ter zaščitijo naše internetno življenje!Naslovi za pošiljanje e-pošte (osnutek besedila https://pastebin.com/raw/RjQSq4X4):franc.bogovic@europarl.europa.eu,tanja.fajon@europarl.europa.eu,alojz.peterle@europarl.europa.eu,igor.soltes@europarl.europa.eu,patricija.sulin@europarl.europa.eu,romana.tomc@europarl.europa.eu,ivo.vajgl@europarl.europa.eu,milan.zver@europarl.europa.eu Od evropskih poslank/-cev @Franc_Bogovic, @tfajon, @lojzepeterle, @PatricijaSulin, @RomanaTomc, @ivajgl, @MilanZver, @isoltesEP zahtevam, da glasujejo proti reformi avtorskega prava ter zaščitijo moje internetno življenje! #copyleft https://t.co/XYpyCn3ACy — Mitja V. Iskrić 🇸🇮 🇪🇺 (@mitja_i) June 14, 2018 Zagovorniki odprte znanosti vključno z IFLA - International Federation of Library Associations and Institutions opozarjajo in sodelujejo: 11. člen “poses a significant threat to an informed and literate society” https

Projektno delo: katalogizacija zaključnih del

Biblioblog, 6. junij ― Posredujemo sporočilo:  Spoštovani! V letu 2018 je nastala pri nas nova Univerzitetna knjižnica Nove univerze. V času od oktobra 2017 do maja 2017 se je naredila konverzija obstoječih baz COBISS v skupno UKNU bazo.Zaradi preobremenjenosti z delom je nastal večji zaostanek pri katalogizaciji (ca. 200 zaključnih nalog). Zaostanek bi radi čim prej odpravili zato iščemo 2 katalogizatorja z licenco A, ki bi nam pomagala.Plačilo je 5 EUR neto na vnos po avtorski ali podobni pogodbi (v dogovoru s katalogizatorjem). Delo je na lokaciji v Ljubljani. Začetek dela po dogovoru, čim prej.Veseli bi bili, če informacijo pošljete naprej vsem morebitnim zainteresiranim katalogizatorjem. Zainteresirani nas lahko kontaktirajo na e-naslov: knjiznica@nova-uni.si ali pokličejo na tel. 01 251 4485 oz. mobi: 041 251 400.Lepo pozdravljam, doc. dr. Ines Vodopivec Nova univerza, Univerzitetna knjižnica in znanstvena založba New University, University Library and publishing Cankarjevo nabrežje 11 1000 Ljubljana +386 1 251 44 85 knjiznica@nova-uni.si www.nova-uni.si Urnik / Opening hours: ponedeljek – petek / Monday – Friday 10:00 – 18:00

Pomoč pri prehodu na COBISS3

Biblioblog, 21. marec ― Vsem zaposlenim v knjižnicah v območju LPP (Ljubljana) ponujam svojo pomoč pri prehodu na program COBISS3. Kot diplomantka Oddelka za bibliotekarsko, informacijsko znanost in knjigarstvo (FF) in aktivna iskalka prve redne zaposlitve vam lahko ponudim pomoč v kateremkoli časovnem terminu.  Opravljen imam tečaj Uporaba programske opreme COBISS3 - Izposoja. V kolikor ste se pripravljeni dogovoriti z menoj za morebitno sodelovanje, sem pripravljena dvodnevni tečaj COBISS3 – Prevzemanje zapisov in zaloga plačati iz lastnih sredstev. (Prvi prosti termin: 9. 5. 2018 - 10. 5. 2018, IZUM, oz. 22. 5. 2018 - 23. 5. 2018 NUK [termin velja za šolske knjižnice])  Moje dosedanje izkušnje: https://biblionini.wixsite.com/biblionini/delo  Preko zavoda za zaposlovanje RS lahko pridobite subvencijo zame iz programov:  Trajno zaposlovanje mladih  Usposabljanje na delovnem mestu- mladi 2017/2018 in   Delovni preizkus 2017 / 2018   Interesenti pišite na: antonnina.ban@gmail.com

Podpri Biblioblog

Biblioblog, 1. februar ― Zbiramo donacije za delovanje v letu 2018.Ker gostujemo na brezplačnem ponudniku (Google Blogger), je zaenkrat edini strošek obnova domene, kar pa znese 13€ na leto (zabec.net).Če vam je domena biblioblog.si všeč, vas prosimo za kakšen evro prostovoljnega prispevka (klikni na sliko): Zbrana sredstva se bodo porabila le za vzdrževanje Bibliobloga. Poročilo o zbranem denarju in porabi bomo objavili javno.Nas trenutno ne morete podpreti finančno? Podprite nas s širjenjem glasu o naših vsebinah v živo ali na socialnih omrežjih Twitter in Facebook.Hvala vsem, ki nas berete in pri našem delu podpirate!

Zakaj so dobički založb mednarodne znanstvene literature tako veliki?

Biblioblog, 31. januar ― Avtor: Miro PušnikLeta 1995 je so ob razcvetu servisov interneta, še posebej storitev svetovnega spleta veliki založnikom napovedovali konec njihove dejavnosti. Ameriška revija s področja poslovanja in ekonomije Forbes je napovedala, da bo založba Elsevier, ki ima na trgu mednarodne znanstvene literature največji delež, prva žrtvev interneta. Izhajali so iz podmene, da bo svetovni splet povezal raziskovalce, ki si bodo poslej delili znanstvena dognanja brezplačno. Predvidevali so, da znanstvenih revij v tradicionalni obliki sploh ne bo več.Dvajset let kasneje e soočamo z nasprotnim; izdajanje mednarodne znanstvene literature spada med najbolj dobičkonosne branže. Cookson v Financial Timesu navaja poslovne podatke za založbo Elsevier, divizija znanstvene revije (https://www.ft.com/content/93138f3e-87d6-11e5-90de-f44762bf9896). V letu 2014 so imeli 2 milijardi funtov prihodkov. Stopnja dobička je znašala 34 %, kar je pomenilo štirikrat več od stopnje dobička prvih 100 podjetij na London Stock Exchange (FTSE 100, Financial Times Stock Exchange 100 Index, FTSE 100 Index, FTSE 100 ali Footsie). V letu 2014 so izdali 380.000 znanstvenih člankov v 2.500 znanstvenih revijah.Če vzamemo 380.000 člankov, prihodek 2 milijardi funtov ter stopnjo dobička 34 % ugotovimo, da je bil: prihodek na en objavljen znanstveni članek v revijah založbe Elsevier okoli 5.300 funtov, dobiček na en objavljen članek okoli 1.800 funtov. V letu 2014 so le slovenske univerze v revijah založbe Elsevier objavile 1021 člankov (Univerza v Ljubljani 714, Univerza v Mariboru 213, Univerza na Primorskem 61, Univerza Nova Gorica 33). Glede na te podatke lahko sklepamo, da so objavljeni članki slovenskih univerz založbi Elsevier prinesli 1.837.800 funtov dobička.Velike stopnje dobička imajo tudi druge založbe mednarodne znanstvene literature. Založbi Springer Nature in Taylor &Francis naj bi leta 2012 imela stopnjo dobička 35 %, založba Wiley & Sons pa 29 % . Po nekaterih drugih podatkih naj bi največjo s
še novic