Biblioblog, 31. januar ― Avtor: Miro PušnikLeta 1995 je so ob razcvetu servisov interneta, še posebej storitev svetovnega spleta veliki založnikom napovedovali konec njihove dejavnosti. Ameriška revija s področja poslovanja in ekonomije Forbes je napovedala, da bo založba Elsevier, ki ima na trgu mednarodne znanstvene literature največji delež, prva žrtvev interneta. Izhajali so iz podmene, da bo svetovni splet povezal raziskovalce, ki si bodo poslej delili znanstvena dognanja brezplačno. Predvidevali so, da znanstvenih revij v tradicionalni obliki sploh ne bo več.Dvajset let kasneje e soočamo z nasprotnim; izdajanje mednarodne znanstvene literature spada med najbolj dobičkonosne branže. Cookson v Financial Timesu navaja poslovne podatke za založbo Elsevier, divizija znanstvene revije (https://www.ft.com/content/93138f3e-87d6-11e5-90de-f44762bf9896). V letu 2014 so imeli 2 milijardi funtov prihodkov. Stopnja dobička je znašala 34 %, kar je pomenilo štirikrat več od stopnje dobička prvih 100 podjetij na London Stock Exchange (FTSE 100, Financial Times Stock Exchange 100 Index, FTSE 100 Index, FTSE 100 ali Footsie). V letu 2014 so izdali 380.000 znanstvenih člankov v 2.500 znanstvenih revijah.Če vzamemo 380.000 člankov, prihodek 2 milijardi funtov ter stopnjo dobička 34 % ugotovimo, da je bil: prihodek na en objavljen znanstveni članek v revijah založbe Elsevier okoli 5.300 funtov, dobiček na en objavljen članek okoli 1.800 funtov. V letu 2014 so le slovenske univerze v revijah založbe Elsevier objavile 1021 člankov (Univerza v Ljubljani 714, Univerza v Mariboru 213, Univerza na Primorskem 61, Univerza Nova Gorica 33). Glede na te podatke lahko sklepamo, da so objavljeni članki slovenskih univerz založbi Elsevier prinesli 1.837.800 funtov dobička.Velike stopnje dobička imajo tudi druge založbe mednarodne znanstvene literature. Založbi Springer Nature in Taylor &Francis naj bi leta 2012 imela stopnjo dobička 35 %, založba Wiley & Sons pa 29 % . Po nekaterih drugih podatkih naj bi največjo s

Biblioblog, 5. oktober 2017 ― Predsednik* je izdal svojo knjigo na stroške Zveze.Zveza društev je v zadnjem mandatu predsednika, ki predstavlja in zastopa Zvezo, izdala in opremila 3 znanstvene monografije. Ena od njih je bila knjiga, ki jo je napisal predsednik.Predsednik si je izplačal denarno nagrado za knjigo, ki jo je izdal.Zveza podeljuje denarno nagrado sklada, ki deluje v okviru te Zveze. Predsednik upravnega odbora sklada, ki vodi delo sklada, je hkrati tudi predsednik regionalnega društva, katerega član in zadnji predsednik je zdaj predsednik Zveze. Nagrade sklada se podeljujejo na osnovi objavljenega razpisa.Materialna sredstva za podeljevanje nagrad sklada zagotavlja sklad sam.Upravni odbor Zveze potrdi odločitev in določi višino nagrad. Sklepe Upravnega odbora izvaja predsednik Zveze. Predsednik Zveze sklicuje, vodi in predlaga dnevni red sej Upravnega odbora.Predsednik zveze je izvoljen še za en mandat.Nekaj komentarjev članov Zveze, ki sem jih našel na Facebooku:- kaj si predsednik zasluži, nam je kristalno jasno, in ponosni smo nanj,- tak opis ni samo neutemeljen, ampak so tudi neokusen,- to so hude obtožbe. Kako si jo je izplačal - po lastni volji in presoji, ali izplačilo temelji na sklepu, dokumentu?- za vsemi odločitvami ni predsednika, pač pa drugi organi, ki avtonomno odločajo,- s takim opisom se samo ponižuje predsednika in vse nas,- tukaj pa res ne gre za kakšno korupcijo ali nelegalno dejavnost,- pogoj za predsedništvo, knjigo, članek, delovanja ali kar koli to, da človek dobro dela in veliko ve ter pozitivno deluje. Po moje bi doktorat napisal in knjigo izdal, tudi če ne bi bil predsednik,- razumem pomisleke o integriteti, celo več - nujo, da vodje tako delujemo - pomisleke sprejemam,- moti me nenehno nerganje,- kolikor sem deloval v organih Zveze, lahko rečem, da se suvereno odločajo. S konkretnimi postopki pa nisem seznanjen, a imam zaupanje v presojo predlagatelja na razpis za nagrado sklada in samo komisijo,- predsednik ima samo en glas in je lahko mirno preglasovan