Biblioblog, 11. marec ― Na Facebook strani ene od splošnih knjižnic smo zasledili, da bo v knjižnici potekalo: "...Edino predavanje, na katerem je nor tisti, ki še vedno misli, da nezemljani ne obstajajo... Pogovor o vesoljskih bazah, skritih sistemih, civilizacijah, pomembnejših dogodkih, ki se dogajajo prav zdaj in drugih stvareh, ki jih ne najdete na nobeni strani, v nobeni knjigi, saj je Matjaž v direktni telepatski povezavi z višjimi bitji in je izbran, da posreduje skrite informacije..."  Dogodek se odvija v knjižnici. Knjižnica mu daje platformo, s tem podporo in z njim deli ugled! Nikogar ne zanima kdo točno je organizator in pod kakšnimi pogoji je knjižnica oddala prostore. Na straneh organizatorja smo zasledili celo, da je organizator zahteval 20 EUR prispevka!Pred časom smo zasledili tudi, da v knjižnicah predstavljajo "čudežno" zdravilno prakso. Tega bo žal vedno več.Je to prav? Je to dobro za ugled knjižnice?  Knjižnica bi morala od organizatorja zahtevati, da na vseh oglasih napiše, da knjižnica ni organizator in ne podpira vsebine. Knjižnica v našem primeru pa je ta dogodek celo oglaševala na svoji Facebook strani!V kolikor knjižnica komercialno oddaja prostore, mora to delati pod pogoji, ki so določeni v zakonodaji in tako ne more diskriminirati med najemniki. Vendar to postavlja knjižnico v zelo slabo luč. Kakšen je torej razlog, da knjižnica sploh daje prostore v najem? Ali to lahko škoduje njeni podobi? Ali finančne koristi odtehtajo težave z ugledom?Ali bi bila rešitev za knjižnice, da je knjižnica vsakič so-organizator? Tako bi lahko enostavno določila pogoje kakšni dogodki se lahko odvijajo v prostorih knjižnice.Po našem mnenju bi morali na vsa ta vprašanja dobiti odgovore v etičnem kodeksu slovenskih knjižničarjev, ki bi lahko pomagal knjižnicam pri odločitvah, kakšne vsebine se lahko odvijajo v njihovih prostorih. Pa si knjižnice z njim pri teh vprašanjih sploh ne morejo pomagati. Po slovenski navadi pa se je vodstvo knjižnice zavilo v molk in ne daje izjav.Slišali

Biblioblog, 20. februar ― RDA vozlišče Slovenija vabi na delavnico o ravnanju z raziskovalnimi podatki, ki bo 11. marca 2020 ob 9. uri v Veliki dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Masarykova cesta 16, Ljubljana).Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki se v evropskem raziskovalnem prostoru uveljavljajo kot ključni dejavnik odgovornega ravnanja s podatki. Načrt ravnanja deluje kot opora raziskovalni skupini pri zbiranju, analizi in objavi podatkov, pomembno pa podpira tudi dolgotrajno hrambo podatkov, njihovo ponovno rabo in dostop do raziskovalnih rezultatov.Na delavnici bodo udeleženci spoznali: izbrane primere uveljavljenih predlog načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki, orodja, ki so nam lahko v pomoč pri pripravi načrtov, postopke štirih slovenskih repozitorijev, ki omogočajo hranjenje in dostop do podatkov, priporočila mednarodnega združenja za raziskovalne podatke Research Data Alliance, ki pomembno usmerjajo razvoj svetovnega ekosistema FAIR in odprto dostopnih raziskovalnih podatkov, ter sodelovali pri oblikovanju slovenske različice 23 Things: Libraries for Research Data. Delavnica je namenjena raziskovalcem, podpornim službam v raziskovalnih institucijah, knjižničarjem in drugim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z raziskovalnimi podatki.Delavnica je del aktivnosti RDA vozlišča Slovenija, ki ga s podporo projekta RDA EU 4.0 koordinira Arhiv družboslovnih podatkov.Delavnica je brezplačna. Zaradi lažje organizacije prosimo za prijavo preko spletnega obrazca do 4. marca. Več informacij o dogodku je na voljo na povezavi. Na voljo je tudi program.Vljudno vabljeni!

Biblioblog, 5. februar ― Glede na rezultate spletne ankete, ki jo je v začetku januarja 2020 izvedel Biblioblog, vsaj 25 oseb, ki jih zanima knjižničarstvo, meni, da ZBDS potrebuje delujočo Sekcijo za izobraževanje in kadre (SIK). Sekcija je pred leti že imela več kot 50 članov. Sedaj pa žal ne deluje in se vanjo ni možno niti vpisati (torej ima trenutno 0 članov). Želimo si, da bi ZBDS čimprej na svoji spletni strani omogočil pristopno izjavo za članstvo v SIK.Glede na to, da bo leto 2021 volilno leto v ZBDS (trenutno vodstvo ima mandat 2017-2021), bi bilo dobro, da do takrat že delujejo vse sekcije. Če sekcija ne bo delovala, ne bo sprejetega programa za leto 2021 (oddan mora biti do 30. novembra 2020). Ker je volilno leto šele leta 2021, bo tako brez delujoče sekcije program mogoč šele za leto 2022, kar pomeni še 2 leti nedelovanja sekcije!  O izobraževanju knjižničarjev smo na Biblioblogu že govorili pred točno 11 leti! Opozorimo še na 76. člen statuta ZBDS, ki pravi: Strokovni odbor lahko predlaga ukinitev sekcije, če je v obdobju zadnjega leta delovanja imela manj kot 10 članov.SIK najprej potrebuje predsednika_co. Biblioteam bo zato čimprej predlagal tudi kandidata_ko za predsednika_co oz. koordinatorja_ico, ki je pripravljen_a sprejeti vodenje SIK za eno leto. Zbiramo tudi prijave za člane izvršnega odbora. Delovanje SIK pa bo bolj transparentno, če bo že imel načrt dela. Zato smo člani Biblioteama pripravili tudi osnutek programa dela SIK za leto 2020: Sekcija za izobraževanje in kadre ZBDS Načrt dela 2020 – 2021 (osnutek) Sekcija  proučuje in razrešuje teoretična in praktična vprašanja na področju izobraževanja in usposabljanja za knjižničarje in informacijske strokovnjake na podlagi raziskav in strokovne prakse. Služi knjižničarjem, učiteljem informacijske znanosti, praktikom in vodilnim, ki so odgovorni za izobraževanja. Ustrezno izobraženi, ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki se nenehno učijo, so pogoj za učinkovite informacijske storitve. Izobraževanje in usposabljanje za

Biblioblog, 2. december 2019 ― Bralce in druge uporabnike Knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino obveščamo, da bo s 1. 12. 2019 naša knjižnica zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in selitve na novo lokacijo zaprla svoja vrata za zunanje uporabnike in ne bo več izposojala knjig, revij in drugega gradiva.Prosimo Vas, da vse izposojeno gradivo čim prej oz. najpozneje do 31. 12. 2019 vrnete v knjižnico na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani. Zaprta in nedostopna knjižnica INZ pomeni kršenje načel razvoja odprte znanost, ki jih Slovenija podpira na državnem nivoju. Kot je napisal Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani: "Bogati viri torej poslej zaprti za javnost. Nedopustno, sramotno dejanje, skregano z vsemi načeli odprte znanosti." Ker Biblioblog, nima nobenega posebnega statusa, (niti statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture), ne moremo storiti nič drugega, razen te objave, ki naj bi osvetlila dogajanje in poziva, da podpišete peticijo za ohranitev knjižnice INZ .Knjižnica INZ je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za znanstvene preučevalce in raziskovalce novejše zgodovine. Knjižnica hrani v svojem osnovnem fondu preko 20.000 knjig o novejši zgodovini Slovenije in sveta, na razpolago pa je tudi preko 200 naslovov revij, ki vsebujejo vse najpomembneje časopise od Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic preko kulturnih in strokovnih revij do vseh dnevnikov, ki jih za vsa leta hranijo tudi v vezani obliki. Posebnost knjižnice je t. i. D-fond, dostop do katerega je bil, zaradi protikomunistične narave mnogih knjig, sprva omejen. Knjižnica je gradivo pridobila v prvih letih po drugi svetovni vojni, vsebuje pa več kot 15.000 knjig.  Iz poročila Inštituta za leto 2018:V letu 2018 je bilo v knjižnici vpisanih 396 aktivnih članov, med katerimi jih je bilo na novo vpisanih 71 (od tega 30 študentov, 25 zaposlenih in 9 upokojencev). V letu 2018 je knjižnica zabeležila 2.276 obiskov, v to število niso všteti »domači« obiskovalci – so

Biblioblog, 25. september 2019 ― Veronika in Mojca sta na Facebooku odprla novo skupino z imenom "Knjižničarske novice". Ali to kaže na bolj odprto usmeritev uredniškega odbora? Seveda ne. Tole je "opis skupine": Smo knjižničarji, strokovnjaki, entuziasti, ki verjamemo, da lahko le skupaj ustvarimo zgodbe, ki inspirirajo , informirajo in navdihujejo. Verjamemo, da knjižničarji ustvarjamo prostor za inovacije ter se hkrati ne bojimo kritičnega razmisleka o naši stroki. Vsak od nas prihaja iz različnega tipa knjižnic, pobvezuje pa nas poslanstvo, da širimo in vzpodbujamo znanje. Skupina Kmjižničarske novice je namenjena izmenjavi mnenj in obveščanju s področja knjižničarstva in sorodnih ved. (sic, podčrtal črkovalnik) Na vprašanje, kako bo izpolnila svoje 3 leta stare obljube o preoblikovanju v odprti dostop, je odgovorna urednica odgovorila: Spoštovani kolega, v pripravi je prenova elektronske verzije KN oziroma informativnega portala Knjižničarske novice. Ko bo čas za to, z veseljem, delimo vse novosti. Skupina je po njuni odločitvi ZAPRTA. Seveda zaprta skupina nikakor ne more širiti in vzpodbujati znanja! Ne more niti izmenjavati mnenja in obveščati ne-člane! Na vprašanje o tem, zakaj je skupina zaprta, mi je Veronika odgovorila: Spoštovani, če vam naša odločitev o smeri ali objavah ni všeč in ni v skladu z vašimi vrednotami, vam naših objav ni potrebno spremljati. Na to sta brez opozorila izbrisali objavo, čeprav ni kršila nobenih pravil. Izbrisali sta tudi komentar odgovora Veroniki in še en komentar pod objavo druge članice. Nato so enemu članu onemogočili vse objave v skupini.Zanima me, ali se vsi člani uredniškega odbora strinjajo z obliko in "skrbjo" za vsebino skupine? Še posebej me zanima njihovo mnenje glede brisanja komentarjev in objav!Nov ravnatelj knjižnice Viljem Leban bo tako imel veliko dela pri osveščanju svojih zaposlenih o modernih smernicah v knjižničarstvu. Tudi znanstvena revija Knjižnica žal ne objavlja v odprtem dostopu. O tem ga bomo kmalu povprašali.