Biblioblog, 12. julij ― Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta objavlja Razpis za vpis vŠTUDIJSKI PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE IZ BIBLIOTEKARSTVA smer IZPOPOLNJEVANJE IZ BIBLIOTEKARSTVA ZA BIBLIOTEKARSKI IZPIT (ŠPIK-B) v študijskem letu 2018/19Cilji smeri programa Temeljni cilj smeri študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) je, da slušatelje seznani z delom v knjižnici, jih usposobi za osnovne knjižnične naloge in jih pripravi na opravljanje bibliotekarskega izpita za bibliotekarja.Način izvajanja smeri programaSmer študijskega programa za izpopolnjevanje obsega 24 kreditnih točk (KT) oziroma 175 kontaktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od 19. oktobra 2018 do maja 2019. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana).Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV smer študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu prve ali druge stopnje, oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve in druge stopnje. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi kandidati, ki so končali izobraževanje v tujini.Predvideno število vpisnih mest je 10. Prednost pri vpisu imajo kandidati, ki imajo daljše delovne izkušnje z delom v knjižnici.Stroški Šolnina za š. l. 2018/19 znaša 800,00 €.Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 1. oktober 2018. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK_B.asp.Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za peda

Biblioblog, 21. junij ― Povzeto iz https://danesjenovdan.si/copyleft/USTAVITI MORAMO ČLENA 11 IN 13:11. člen ogroža pravico do povezav! Lobisti velikih založnikov starih medijev s preživetimi poslovnimi modeli poskušajo ukiniti prost pretok informacij in računati za povezave do svojih vsebin. Splet brez linkov bi bil kot svet brez cest.13. člen omogoča cenzuro memov, prezentacij, parodij, citatov in drugih vsebin! Avtorska dela lahko imetniki pravic že zdaj odstranijo s spletnih platform, tako da zahtevajo njihov umik. Zdaj pa namerava EU uvesti avtomatske cenzorske filtre že ob nalaganju vsebin. Ti ne bodo znali presoditi, kdaj gre za dovoljeno uporabo v skladu z zakonom (citiranje, parodiranje) oz. pošteno rabo in bodo tako onemogočali tudi objavo vsebin, ki sploh ne kršijo avtorskih pravic.Če želimo, da EU pri spremembah avtorskega prava na prvo mesto postavi državljanke in državljane namesto založniškega kapitala, moramo skupaj povzdigniti glas. Odločitev je v rokah evropskih poslank in poslancev, nagovorimo jih!Od evropskih poslank/-cev moramo zahtevati, da glasujejo proti reformi avtorskega prava ter zaščitijo naše internetno življenje!Naslovi za pošiljanje e-pošte (osnutek besedila https://pastebin.com/raw/RjQSq4X4):franc.bogovic@europarl.europa.eu,tanja.fajon@europarl.europa.eu,alojz.peterle@europarl.europa.eu,igor.soltes@europarl.europa.eu,patricija.sulin@europarl.europa.eu,romana.tomc@europarl.europa.eu,ivo.vajgl@europarl.europa.eu,milan.zver@europarl.europa.eu Od evropskih poslank/-cev @Franc_Bogovic, @tfajon, @lojzepeterle, @PatricijaSulin, @RomanaTomc, @ivajgl, @MilanZver, @isoltesEP zahtevam, da glasujejo proti reformi avtorskega prava ter zaščitijo moje internetno življenje! #copyleft https://t.co/XYpyCn3ACy — Mitja V. Iskrić 🇸🇮 🇪🇺 (@mitja_i) June 14, 2018 Zagovorniki odprte znanosti vključno z IFLA - International Federation of Library Associations and Institutions opozarjajo in sodelujejo: 11. člen “poses a significant threat to an informed and literate society” https

Biblioblog, 6. junij ― Posredujemo sporočilo:  Spoštovani! V letu 2018 je nastala pri nas nova Univerzitetna knjižnica Nove univerze. V času od oktobra 2017 do maja 2017 se je naredila konverzija obstoječih baz COBISS v skupno UKNU bazo.Zaradi preobremenjenosti z delom je nastal večji zaostanek pri katalogizaciji (ca. 200 zaključnih nalog). Zaostanek bi radi čim prej odpravili zato iščemo 2 katalogizatorja z licenco A, ki bi nam pomagala.Plačilo je 5 EUR neto na vnos po avtorski ali podobni pogodbi (v dogovoru s katalogizatorjem). Delo je na lokaciji v Ljubljani. Začetek dela po dogovoru, čim prej.Veseli bi bili, če informacijo pošljete naprej vsem morebitnim zainteresiranim katalogizatorjem. Zainteresirani nas lahko kontaktirajo na e-naslov: knjiznica@nova-uni.si ali pokličejo na tel. 01 251 4485 oz. mobi: 041 251 400.Lepo pozdravljam, doc. dr. Ines Vodopivec Nova univerza, Univerzitetna knjižnica in znanstvena založba New University, University Library and publishing Cankarjevo nabrežje 11 1000 Ljubljana +386 1 251 44 85 knjiznica@nova-uni.si www.nova-uni.si Urnik / Opening hours: ponedeljek – petek / Monday – Friday 10:00 – 18:00

Biblioblog, 31. januar ― Avtor: Miro PušnikLeta 1995 je so ob razcvetu servisov interneta, še posebej storitev svetovnega spleta veliki založnikom napovedovali konec njihove dejavnosti. Ameriška revija s področja poslovanja in ekonomije Forbes je napovedala, da bo založba Elsevier, ki ima na trgu mednarodne znanstvene literature največji delež, prva žrtvev interneta. Izhajali so iz podmene, da bo svetovni splet povezal raziskovalce, ki si bodo poslej delili znanstvena dognanja brezplačno. Predvidevali so, da znanstvenih revij v tradicionalni obliki sploh ne bo več.Dvajset let kasneje e soočamo z nasprotnim; izdajanje mednarodne znanstvene literature spada med najbolj dobičkonosne branže. Cookson v Financial Timesu navaja poslovne podatke za založbo Elsevier, divizija znanstvene revije (https://www.ft.com/content/93138f3e-87d6-11e5-90de-f44762bf9896). V letu 2014 so imeli 2 milijardi funtov prihodkov. Stopnja dobička je znašala 34 %, kar je pomenilo štirikrat več od stopnje dobička prvih 100 podjetij na London Stock Exchange (FTSE 100, Financial Times Stock Exchange 100 Index, FTSE 100 Index, FTSE 100 ali Footsie). V letu 2014 so izdali 380.000 znanstvenih člankov v 2.500 znanstvenih revijah.Če vzamemo 380.000 člankov, prihodek 2 milijardi funtov ter stopnjo dobička 34 % ugotovimo, da je bil: prihodek na en objavljen znanstveni članek v revijah založbe Elsevier okoli 5.300 funtov, dobiček na en objavljen članek okoli 1.800 funtov. V letu 2014 so le slovenske univerze v revijah založbe Elsevier objavile 1021 člankov (Univerza v Ljubljani 714, Univerza v Mariboru 213, Univerza na Primorskem 61, Univerza Nova Gorica 33). Glede na te podatke lahko sklepamo, da so objavljeni članki slovenskih univerz založbi Elsevier prinesli 1.837.800 funtov dobička.Velike stopnje dobička imajo tudi druge založbe mednarodne znanstvene literature. Založbi Springer Nature in Taylor &Francis naj bi leta 2012 imela stopnjo dobička 35 %, založba Wiley & Sons pa 29 % . Po nekaterih drugih podatkih naj bi največjo s

Biblioblog, 5. oktober 2017 ― Predsednik* je izdal svojo knjigo na stroške Zveze.Zveza društev je v zadnjem mandatu predsednika, ki predstavlja in zastopa Zvezo, izdala in opremila 3 znanstvene monografije. Ena od njih je bila knjiga, ki jo je napisal predsednik.Predsednik si je izplačal denarno nagrado za knjigo, ki jo je izdal.Zveza podeljuje denarno nagrado sklada, ki deluje v okviru te Zveze. Predsednik upravnega odbora sklada, ki vodi delo sklada, je hkrati tudi predsednik regionalnega društva, katerega član in zadnji predsednik je zdaj predsednik Zveze. Nagrade sklada se podeljujejo na osnovi objavljenega razpisa.Materialna sredstva za podeljevanje nagrad sklada zagotavlja sklad sam.Upravni odbor Zveze potrdi odločitev in določi višino nagrad. Sklepe Upravnega odbora izvaja predsednik Zveze. Predsednik Zveze sklicuje, vodi in predlaga dnevni red sej Upravnega odbora.Predsednik zveze je izvoljen še za en mandat.Nekaj komentarjev članov Zveze, ki sem jih našel na Facebooku:- kaj si predsednik zasluži, nam je kristalno jasno, in ponosni smo nanj,- tak opis ni samo neutemeljen, ampak so tudi neokusen,- to so hude obtožbe. Kako si jo je izplačal - po lastni volji in presoji, ali izplačilo temelji na sklepu, dokumentu?- za vsemi odločitvami ni predsednika, pač pa drugi organi, ki avtonomno odločajo,- s takim opisom se samo ponižuje predsednika in vse nas,- tukaj pa res ne gre za kakšno korupcijo ali nelegalno dejavnost,- pogoj za predsedništvo, knjigo, članek, delovanja ali kar koli to, da človek dobro dela in veliko ve ter pozitivno deluje. Po moje bi doktorat napisal in knjigo izdal, tudi če ne bi bil predsednik,- razumem pomisleke o integriteti, celo več - nujo, da vodje tako delujemo - pomisleke sprejemam,- moti me nenehno nerganje,- kolikor sem deloval v organih Zveze, lahko rečem, da se suvereno odločajo. S konkretnimi postopki pa nisem seznanjen, a imam zaupanje v presojo predlagatelja na razpis za nagrado sklada in samo komisijo,- predsednik ima samo en glas in je lahko mirno preglasovan