005: Upgrade my Venom

O.B.O.D., 23. oktober ― Za peto epizodo podkasta O.B.O.D. so agenti Mito, Igor in Aljoša besno prebirali wikigesla o simbiozi. V kinu so si namreč ogledali nov Sony-Marvelov spektakel Venom, na malih ekranih pa še Upgrade (no ja, ne vsi). Prvi govori o simbiozi zunajzemeljskega bitja in človeka, drugi pa o simbiozi umetne inteligence in človeka. In medtem se vedno bolj povečuje tudi simbioza […]
Politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih

Politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih

ARS Arsov forum, 22. oktober ― Neposredni prenos okrogle mize na Borštnikovem srečanju v organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Že nekaj let Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prireja simpozije na festivalu Borštnikovo srečanje. Sestavni del celodnevnega srečanja je tudi okrogla miza. Letošnji simpozij bo osvetlil in preizpraševal politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, okrogla miza v neposrednem prenosu pa bo ta vprašanja še zgostila. Umetniški vodja vedno deluje v določenem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem prostoru in je zato od njega v mnogočem odvisen, hkrati pa je njegovo delovanje v gledališkem svetu tudi odraz tega, kar se dogaja zunaj njegovih meja. Institucija umetniškega vodja je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega managementa in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije s strani političnega esteblišmenta. Ali je mogoče, da vloga umetniškega vodenja počasi in nezadržno drsi proti izgubi lastne identitete in pogubi? Morda. Toda, čeprav je lahko trenutni zgodovinski prostor izpraznjen, pa ne more pa biti hkrati tudi prazen. Kakor tudi ne morejo biti prazne nove oblike delovanj, strategije in taktik umetniškega vodenja gledališč, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim. Urednica prenosa Vilma Štritof Voditeljica Petra Tanko Gostje Jure Novak, Marinka Poštrak, Igor Samobor
Simfonija za orgle in orkester v g-molu Charlesa M. Widorja

Simfonija za orgle in orkester v g-molu Charlesa M. Widorja

ARS Obiski kraljice, 22. oktober ― Charles–Marie Widor je vsekakor najbolj poznan po svoji Toccati iz Simfonije za orgle št. 5, ki jo slišimo ob raznovrstnih priložnostih, velja pa za eno […] Charles–Marie Widor je vsekakor najbolj poznan po svoji Toccati iz Simfonije za orgle št. 5, ki jo slišimo ob raznovrstnih priložnostih, velja pa za eno najbolj reprezentativnih orgelskih del nasploh. Ta francoski romantični skladatelj, organist in pedagog pa se ni proslavil le s svojimi desetimi orgelskimi simfonijami, s katerimi je skušal orgelski zvok čim bolj približati orkestrskemu. Je tudi avtor treh simfonij za orgle in orkester, med njimi Simfonije za orgle in orkester v g-molu – tó  bomo tokrat slišali v izvedbi organista Franza Hauka ter Filharmoničnega orkestra Ingolstadt, pod vodstvom Alfreda Ibarre.
Baletna plesalka Lidija Sotlar

Baletna plesalka Lidija Sotlar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 22. oktober ― Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli Baletna plesalka Lidija Sotlar se je rodila leta 1929 v Kruševcu, v Ljubljano je prišla v času druge svetovne vojne. Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Kot balerina je v ljubljanski operni hiši ustvarila več kot šestdeset likov širokega baletnega repertoarja tako temperamentnih kot nežnih, liričnih. Bila je odlična pedagoginja številnih generacij slovenskih baletnikov. Leta 2006 je objavila knjigo Spomini balerine. Za svoje delo je leta 1997 prejela Nagrado Lydie Wisiak in leta 2009 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz  leta 1981 pripoveduje o svoji profesionalni in življenjski poti.
Radijska približevanja – Skrb za prihodnost

Radijska približevanja – Skrb za prihodnost

ARS Čas, prostor in glasba, 22. oktober ― Predvajali bomo kratko skladbo Glasbena skrinjica, op. 32  Anatolija Ljadova, v nadaljevanju pa bomo poslušali Divertissement za klavir in godala Matije Bravničarja V oddaji Radijska približevanja – Skrb za prihodnost, ki smo jo posvetili 90. obletnici slovenskega radia, bomo uvodoma predvajali kratko skladbo Glasbena skrinjica, op. 32  Anatolija Ljadova, v nadaljevanju pa bomo poslušali Divertissement za klavir in godala Matije Bravničarja – našemu orkestru bo dirigiral Uroš Prevoršek, solist bo Pavel Šivic. Microsongs za sopran in trinajst inštrumentov Alojza Srebotnjaka bodo izvajali: sopranistka Zlata Ognjanović. ansambel Komorna scena in dirigent Ciril Cvetko. Za sklep smo izbrali Simfonietto Uroša Kreka. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Samo Hubad. Oddajo »Skrb za prihodnost« – praznično oddajo ob 90. obletnici slovenskega radia, ki ima stalni naslov »Čas, prostor in glasba«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.
Pogovor z Zalo Dobovšek, selektorico 53. Borštnikovega srečanja

Pogovor z Zalo Dobovšek, selektorico 53. Borštnikovega srečanja

ARS Oder, 22. oktober ― 53. Borštnikovo srečanje je v polnem teku že od začetka prejšnjega tedna 53. Borštnikovo srečanje je v polnem teku že od začetka prejšnjega tedna. Tekmovalni program se je začel v soboto, deset predstav, ki se potegujejo za Boršnikove nagrade, je izbrala Zala Dobovšek. Z njo bomo spregovorili o poslanstvu in nalogah selektorice, selektorja in podrobneje razčlenili njen izbor, ki naj predstavlja trenutni vpogled v mišljenje in delovanje slovenskega gledališča. Vabimo vas k poslušanju!
Kulturna panorama

Kulturna panorama

ARS Kulturna panorama, 19. oktober ― Simpozij o s 1.svet. vojno povezanih spomenikih v prvi Jugoslaviji V Mariboru poteka že 53. Festival Borštnikovo srečanje, ki se bo s podelitvijo B. prstana in priznanj sklenil prihodnji konec tedna. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu v Ljubljani se je s simpozijem zaključil sklepni del projekta »Živeti z vodo – na južnem delu glavnega mesta”. V ljubljanski Moderni galeriji so na mednarodnem simpoziju dva dneva razpravljali o tem, kako so v prvi Jugoslaviji razumeli spomenike prvi svetovni vojni do začetka druge. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana pa so se z razstavo spomnili prvih dveh let po koncu 1. svet. vojne v takratni novi državi. Predstavljamo tudi projekt Boštjana Perovška z razstavo »Stenice, mrož, vrata« v novem gostujočem razstavnem prostoru STEKLENIK v tivolskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v LJ, (gre za projekt Zavoda CONA). V sklepu oddaje pa se spominjamo 90-letnice Radia Slovenija, ki jo je z jubilejnim dnevom to sredo, 17. oktobra s celodnevnim programom obeležil Program Ars.
Il Pomo d`Oro: Kserks

Il Pomo d`Oro: Kserks

ARS Svet kulture, 19. oktober ― S Händlovo opero Kserks prihaja v Cankarjev dom orkester Il Pomo d'Oro, ki sodi med vzhajajoče zvezde historičnega izvajanja. S koncertno postavitvijo Händlove opere Kserks prihaja v Cankarjev dom orkester Il Pomo d’Oro, ki sodi med vzhajajoče zvezde historičnega izvajanja. Ura je dvanájst odbila je simbolni naslov nocojšnjega večera iz cikla Zajuckaj in zapoj, v katerem bodo v Atriju ZRC zazvenele ljudske pesmi, ki so spremljale obredja ob zadnjem slovesu. Spomnili se bomo tudi Jerneja Šugmana, ki mu namenjajo razstavo ob nocojšnjem odprtju Festivala Borštnikovo srečanje.
Majski salon

Majski salon

ARS Likovni odmevi, 18. oktober ― Grafika V Narodnem muzeju v Ljubljani na Metelkovi je do 4. novembra na ogled Majski salon, tradicionalna razstava, na kateri se vsako leto predstavijo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Zgodovina razstave sega v leto 1909, letos pa je v ospredju grafika. Avtor koncepta razstave magister Črtomir Frelih je želel prikazati predvsem heterogenost tega medija. Ob odprtju so podelili tudi nagrado in priznanja: nagrado je prejel doktor Jožef Muhovič, priznanji Zora Stančič in Aleksandra Zalokar, priznanje za mladega pa Helena Tahir. Ob tej priložnosti se je za oddajo Likovni odmevi o razstavi in grafiki s Črtomirjem Frelihom, sicer tudi profesorjem na ljubljanski Pedagoški fakulteti, pogovarjala Iza Pevec, svoje misli pa je dodal tudi nagrajenec Jožef Muhovič.
Predstavi Kresnice in Moj lajf

Predstavi Kresnice in Moj lajf

ARS Svet kulture, 18. oktober ― Odrske deske, lutke, filmske kamere in glasba Današnje napovedi in pripovedi o kulturi bodo zaznamovane z odrskimi deskami, lutkami, filmskimi kamerami in glasbo. V Mestnem gledališču ljubljanskem se nocoj obeta uprizoritev drame Kresnice hrvaške dramatičarke Tene Štivičić, v  Cankarjevem domu bo na sporedu drugi koncert za Oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, v Mariboru pa predstava Moj lajf po besedilu Boštjana Gorenca Pižame. V oddaji bomo spregovorili tudi o premieri dokumentarnega portreta Neskončni začetek o športnem trenerju in bioenergetiku Marjanu Ogorevcu in še kaj se bo našlo – vabljeni k poslušanju.
Posledice

Posledice

ARS Gremo v kino, 18. oktober ― Premiera tedna je celovečerni igrani prvenec Darka Štanteta o večplastnih težavah mladega prestopnika v vzgojnem zavodu. Po štirih vesnah v Portorožu in svetovni premieri v Torontu v kino prihajajo Posledice, celovečerni igrani prvenec Darka Štanteta o večplastnih težavah mladega prestopnika v vzgojnem zavodu. Posledice smo izbrali za premiero tedna. Ocenili bomo tudi britanski film Sodnica z Emmo Thompson v glavni vlogi in napovedali 29. Liffe, ki bo prihodnji mesec ponudil pregled najboljših filmov aktualne sezone. V minulem tednu, ko je Slovenski filmski arhiv obeležil 50-letnico, je Ljubljano obiskala hči Ernsta Lubitscha, Nicola, da bi si ogledala pri nas najden očetov nemi film, v več krajih med Slovenijo in Italijo pa se predstavlja kanadsko-švicarski režiser Peter Mettler, ki mu je goriški Kinoatelje podelil nagrado Darka Bratine za izjemen opus na področju neodvisnega filma.
Prah in Kruh, prah

Prah in Kruh, prah

ARS Svet kulture, 17. oktober ― Prestižna nagrada man booker: slavi Anna Burns z romanom Milkman – Mlekar Na dan, ko Radio Slovenija proslavlja jubilejnih 90 let delovanja, se v oddaji Svet kulture posvečamo literarnim novostim in novicam ter odprtju razstave. Znana je letošnja prejemnica prestižne nagrade man booker: slavi Anna Burns z romanom Milkman – Mlekar. Nedavno sta izšli knjigi dveh tržaških avtorjev s podobnim naslovom: Prah Marija Čuka in Kruh, prah Marka Sosiča. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pa nocoj odpirajo razstavo Matjaža GederjaPriprave na improvizacijo.
Obisk Nicole Lubitsch in razstava kiparke Elze Kastl Obereigner

Obisk Nicole Lubitsch in razstava kiparke Elze Kastl Obereigner

ARS Svet kulture, 16. oktober ― Elza Kastl Obereigner je pred 100 leti nastopila kot prva kiparka na porajajočem se ljubljanskem likovnem prizorišču. Znan je program 29. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe. Ljubljano je včeraj obiskala hči Ernsta Lubitscha, da bi si prvič ogledala očetovo burlesko Ko sem bil mrtev ob živi glasbeni spremljavi. V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava Elze Kastl Obereigner, ki je pred 100 leti nastopila kot prva kiparka na porajajočem se ljubljanskem likovnem prizorišču. Več v oddaji Svet kulture, v kateri bomo komentirali tudi bralne navade v Italiji. Vabljeni k poslušanju!
Mladi, ki ustvarjajo v vseh poljih umetnosti

Mladi, ki ustvarjajo v vseh poljih umetnosti

ARS Svet kulture, 15. oktober ― Potekajo uvodni dogodki letošnjega Borštnikovega srečanja, ki se uradno sicer začenja v petek V Mariboru že danes s programom novih vsebin, ki poudarjajo pomen ustvarjanja za odraščajočo publiko, potekajo uvodni dogodki letošnjega Borštnikovega srečanja, ki se uradno sicer začenja v petek. V oddaji Svet kulture po 16.uri pa med drugim izpostavljamo tudi instalacijo Maxa Graua, ki je nastala za prostore ljubljanskega Kina Šiška, filmski festival Poklon viziji, ki se začenja v Hiši filma v Gorici ter strokovno srečanje z naslovom Misliti Tivoli.
Marko Pavliha: Mislim, torej sem?

Marko Pavliha: Mislim, torej sem?

ARS Esej na radiu, 15. oktober ― Politik, poslanec, pravnik, profesor prava in esejist Marko Pavliha je avtor in soavtor več deset knjig Politik, poslanec, pravnik, profesor prava in esejist Marko Pavliha je avtor in soavtor več deset knjig. V oddaji boste slišali njegov esej Mislim, torej sem?, ki je izšel letos v avtorjevi knjigi z naslovom Pritisni na tipko človek. Bereta ga napovedovalca Mateja Perpar in Aleksander Golja. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz klavirskega albuma Koda Chopin Milka Lazarja v izvedbi Bojana Goriška. Oblikovalec zvoka je bil Janez Podlesnik, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Mutirajoča generacija

Mutirajoča generacija

ARS Ars humana, 15. oktober ― »Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste« »Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste. On ali ona nimata več enakega telesa, enake pričakovane življenjske dobe. Ne komunicirata več na enak način, ne zaznavata več enakega sveta, ne živita več v isti naravi, ne prebivata več v istem prostoru.« Tako, ob drugem, v svojem eseju z naslovom Palčica o mladih generacijah razmišlja francoski humanist, matematik in filozof Michel Serres. V oddaji Ars humana se bomo skupaj z njim spraševali v čem in zakaj so mlade generacije tako zelo drugačne od starejših, kaj to dejstvo pomeni za medgeneracijski dialog, kakšne oblike pripadnosti smo poznali nekoč, kakšne prevladujejo danes, pa tudi o tem, kaj za človeka kot družbeno bitje pomeni, da sodobni človek postaja vse bolj posameznik. Gostji v oddaji bosta dr. Nadja Dobnik, prevajalka, predavateljica za francoski jezik in urednica, ter psihologinja in andragoginja, zaslužna profesorica ljubljanske univerze dr. Ana Krajnc. Z njima se bom pogovarjala Tina Kozin.
Vlasta Zorko

Vlasta Zorko

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 15. oktober ― Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili akademsko kiparko Vlasto Zorko. Umetnica se je rodila leta 1934 v Mariboru, ki mu ostaja zvesta vse do danes. Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno jo lahko štejemo za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi šolanimi kiparkami prva, ki se je na tem področju tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov in tudi širše vtisnila najbolj s kiparskimi postavitvami v javnem prostoru pa tudi z intimnimi in s čustvi prežetimi malimi plastikami. Letos je Umetnostna galerija Maribor pripravila prvo pregledno razstavo del Vlaste Zorko. Z avtorico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Izseljenci povratniki

Izseljenci povratniki

ARS Za en bokal muzike, 15. oktober ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke petja in igranja Slovencev, ki so se večinoma že v času okoli prve svetovne vojne […] V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke petja in igranja Slovencev, ki so se večinoma že v času okoli prve svetovne vojne v iskanju boljših možnosti preživetja izselili v tujino, vendar jih je življenje na stara leta pripeljalo nazaj v domovino. V mnogih letih odsotnosti so ohranili spomine na domače kraje in skupaj z njimi tudi del glasbenega izročila, ki so ga leta 1976 obudili in nam zapustili zvočne zapise. Oddajo je na osnovi posnetkov iz oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi iz tistega leta pripravil Tomaž Rauch.
Eva Markun: Menažerija

Eva Markun: Menažerija

ARS Izšlo je, 15. oktober ― Pisateljica Eva Markun (1990) je že s pripovedno prvenko Menažerija napisala odlično zbirko Pisateljica Eva Markun (1990) je že s pripovedno prvenko Menažerija napisala odlično zbirko. Prizorišča njenih zgodb so različna, od domačega podeželja do kamboške divjine, toda naj bo svet njenih zgodb še tako različen, se njene junakinje nemalokrat srečajo z naravo, ki je ne le druga, ampak tudi drugačna, kot jo vidimo v množičnih podobah. Narava je lahko fantastična, lahko grozljiva, toda ključno je, da pisateljica z osupljivo lahkoto in prepričljivostjo briše meje stvarnega in jih raztaplja v fantastično, nedoumljivo, nerazumljivo. In konci zgodb Eve Markun se ne zlomijo v neko razumarsko pojasnilo, ampak ostajajo skrivnostni, tudi srhljivi, kot na primer v antološki zgodbi Brez milosti. Več o omenjeni zgodbi, zbirki in še čem bo Eva Markun povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek, dva iz zbirke Menažerija. Nikar ne zamudite.
Radijska približevanja: Moj radio

Radijska približevanja: Moj radio

ARS Čas, prostor in glasba, 15. oktober ― Praznujemo 90 let slovenskega radia Praznujemo 90 let slovenskega radia. V prvi oddaji – »Spomini na začetek«, smo se (pred tednom dni) spominjali radijskih začetkov, na današnji dan pa se avtor treh oddaj profesor Pavel Mihelčič spominja, kaj mu je v mladosti pomenil radio in kako je kot mlad skladatelj vstopil v svet, ki so ga odstirali radijski valovi. V oddaji Radijska približevanja – Moj radio, ki smo jo posvetili 90. obletnici slovenskega radia, bomo uvodoma predvajali del skladbe »Take the A Train« Duka Ellingtona, sledili bodo odlomki iz oper Gaetana Donizettija in Giacoma Puccinija, peli bodo sopranistka Nada Vidmar, tenorist Janez Lipušček, sopranistka Vilma Bukovec in tenorist Rajko Koritnik in sopranistka Sabina Cvilak. V nadaljevanju bomo predvajali nekaj skladb Pavla Mihelčiča: Sonatino v soncu, ki je skladateljev mladostni domislek in prvi posnetek na našem radiu – posnetka, ko je trinajstletni skladatelj s to skladbo nastopil v oddaji »Pokaži kaj znaš«, žal nimamo; bo sledila ista skladba, ki jo je v okviru cikla »Iz zimskega vrta« po šestih desetletjih zaigral skladatelj sam, prav tako v avtorjevi izvedbi bomo iz avtorjevih študentskih let predvajali »Tri lirične skladbe« za klavir; oddajo pa bomo zaokrožili z Mihelčičevo skladbo za simfonični orkester »Slike, ki izginjajo« in dodali četrto pesem iz cikla  »Štirih slovenskih ljudskih pesmi« za sopran in orkester  –  »Pozimi pa rožice ne cveto« – pesem bo zapela sopranistka Jerica Steklasa. Oddajo »Moj radio« – praznično oddajo ob 90. obletnici slovenskega radia, ki ima stalni naslov »Čas, prostor in glasba«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.
Z igralci o predstavi še ni naslova

Z igralci o predstavi še ni naslova

ARS Oder, 15. oktober ― V Slovenskem mladinskem gledališču so sezono začeli s predstavo po besedilu Simone Semenič: še ni naslova V Slovenskem mladinskem gledališču so sezono začeli s predstavo po besedilu Simone Semenič: še ni naslova. Režiral jo je Tomi Janežič, ki se po desetletju dela na tujem, vrača v slovensko gledališče. O uspešni predstavi, njenem nastanku in posebnostih se bomo pogovarjali z igralkami in igralci, ki so jo soustvarili, med njimi so: Daša Doberšek, Anja Novak, Daniel Day Škufca in Stane Tomazin. Vabimo vas k poslušanju!
Peter Svetina: Poročilo o Jasperju Krullu / Peter Andrej: Skoz zvočni zid / Patrick Modiano: Pasja pomlad / Marija Švajncer: Grdi filozofi

Peter Svetina: Poročilo o Jasperju Krullu / Peter Andrej: Skoz zvočni zid / Patrick Modiano: Pasja pomlad / Marija Švajncer: Grdi filozofi

ARS S knjižnega trga, 15. oktober ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniški zbirki Petra Svetine Poročilo o Jasperju Krullu in Petra Andreja Skoz zvočni zid, roman Patricka Modianoja Pasja […] V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniški zbirki Petra Svetine Poročilo o Jasperju Krullu in Petra Andreja Skoz zvočni zid, roman Patricka Modianoja Pasja pomlad in strokovna monografija Marije Švajncer Grdi filozofi. Recenzije so napisali Peter Semolič, Andrej Lutman, Jasna Lasja in Robert Kralj.
Evlalija – umetni jezik Stanislava Škrabca

Evlalija – umetni jezik Stanislava Škrabca

ARS Jezikovni pogovori, 15. oktober ― Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj odmevnimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalija. Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. V letu, ko mineva 100 let od smrti Stanislava Škrabca, smo v tokratni oddaji osvetlili značilnosti evlalije in kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil dr. Kozma Ahačič.
še novic