Zvočno gledališče

Zvočno gledališče

ARS Svet kulture, 16. avgust ― Javno predvajanje radijskih iger v bazenu na Vrhniki V današnjem Svetu kulture se bomo med drugim posvetili festivalu stare glasbe Seviqc Brežice, nocoj bo v Gradu Brežice nastopil italijanski ansambel Cappella Musicale Beata Vergine del Rosario, in Sarajevskemu filmskemu festivalu, ki ga odprejo danes. Začeli pa bomo z radijem. Jutri se namreč obeta poseben dogodek na posebnem mestu: zvočno gledališče – javno predvajanje radijskih iger v bazenu na Vrhniki. Ob tej priložnosti smo pred mikrofon povabili naša kolega, režiserja Jožeta Valentiča in dramaturginjo Vilmo Štritof.
Tolkalo

Tolkalo

ARS Ars humana, 16. avgust ― Radijska igra v kateri se spopadeta svobodna gospodarska pobuda in mali človek Če bi sredi noči sto metrov stran od vaše hiše nenapovedano, meni nič, tebi nič, iz vrtine usekal ogenj, bi se ustrašili? Če bi dobili informacijo, da so se na polju poleg vaše hiše zakopavale strupene kemikalije, ali bi ostali ravnodušni? Če bi vam odgovorili, da je mešanica, ki jo v vašem kraju spuščajo štiri kilometre globoko v zemljo, poslovna skrivnost in ni vaša stvar, ali bi rekli – »v redu, potem pa kar nadaljujte«? Spoštovani poslušalci, to so le nekatera izmed vprašanj, ki jih bomo odprli v oddaji Ars humana, v katero smo tokrat uvrstili radijsko igro Tolkalo. Vprašanje, ki ga igra razpira je: Je pravica do svobodne gospodarske pobude neomejena? Ali je omejena s pravico do zdravega življenjskega okolja? Vabljeni k poslušanju! Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Saška Rakef Strokovni sodelavec: Rajko Stupar Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Nastopajo: Peter Goljat: David Gaber K. Trseglav Ženska: Barbara Vidovič Tonski mojster: Matjaž Miklič Igor Velše
Za en bokal muzike

Za en bokal muzike

ARS Za en bokal muzike, 15. avgust ― Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče […] Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče hišno muziciranje.
Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 15. avgust ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Tarantino vabi v kino

Tarantino vabi v kino

ARS Svet kulture, 14. avgust ― Jutri slovenska premiera filma Bilo je nekoč … v Hollywoodu Težko pričakovana premiera filma Quentina Tarantina Bilo je nekoč … v Hollywoodu bo del tudi današnjega Sveta kulture. Nato se bomo odpravili korak za mejo pri Sežani, kjer je med zaselkom Poklon in vasjo Col v občini Repentabor pesniška pot posvečena trem sodobnikom zapisanim Krasu: Srečku Kosovelu, Umbertu Sabi in Igu Grudnu. Na tej poti vsako leto priredijo pesniški sprehod. In še o nocojšnjem koncertu flavtista Claudija Arimanyja in Ansambla Goffriller v Narodni galeriji v Ljubljani bomo spregovorili. Vabljeni, da nam prisluhnete.
Bilo je nekoč … v Hollywoodu

Bilo je nekoč … v Hollywoodu

ARS Gremo v kino, 14. avgust ― Zadnji film Quentina Tarantina je ljubezensko pismo Hollywoodu ob koncu 60. let, ko je tudi na ameriško obalo pljusknil "novi val". Ocenili bomo enega od najbolj pričakovanih filmov letošnjega Cannesa. O devetem filmu Quentina Tarantina Bilo je nekoč v Hollywoodu, v katerem igrajo Leonardo DiCaprio, Brad Pitt in Margot Robbie, se bomo pogovarjali s kritikom Gorazdom Trušnovcem. Predstavili bomo 25. filmski festival v Sarajevu in 5. festival kratkega filma FEKK. Premiero je doživela tudi komedija Pridni fantje, v kateri trije šestošolci »špricajo« šolo in se zapletejo v kopico težav.
17. mednarodna lingvistična olimpijada

17. mednarodna lingvistična olimpijada

ARS Svet kulture, 13. avgust ― Slovenski dijaki so osvojili ekipno zlato medaljo na lingvističnem tekmovanju v Yonginu v Južni Koreji. Na 17. mednarodni lingvistični olimpijadi v Južni Koreji, kjer udeleženci tekmujejo v razumevanju logike njim neznanega jezika, je ekipa slovenskih dijakov osvojila ekipno zlato medaljo. Ob tej osrednji temi današnjega Sveta kulture se bomo odpravili še v razstavišče Kibla Portal v Maribor na razstavo Zlato runo ruskega vizualnega umetnika Olega Kulika, ki se med drugim sprašuje: “Kaj je Rusija danes, včeraj in jutri – imperij ali demokracija, agresor ali branik duha?” Tudi nekaj glasbenih dogodkov bomo napovedali, med njimi nocojšnji nastop godalnega kvarteta Kodaly v Narodni galeriji v Ljubljani.
Drama Festival, 1. del

Drama Festival, 1. del

ARS Oder, 13. avgust ― O izbranih predstavah 6. Drama Festivala v dveh delih, dveh oddajah Pred začetkom nove gledališke sezone se bomo posvetili 6. Drama Festivalu, ki je minulo sezono ljubljanske Drame sklenil. Na festivalu smo si ogledali nekaj predstav in o njih poklepetali z ustvarjalci, pogovore pa vam bomo predstavili v današnji in prihodnji oddaji. Otvoritvena predstava Michelangelo, po drami Miroslava Krleže Michelangelo Buonarroti, besedilo sta priredila režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Marković Matthis, je bila premierno uprizorjena v okviru lanskih Dubrovniških poletnih iger, v opuščenem samostanu na otoku Lokrumu. Nastala je v koprodukciji Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča Ivan pl. Zajc z Reke. Več o njej v nadaljevanju, pozneje pa prisluhnite tudi pogovoru o predstavi Gostišče Eden, ki jo je v Zagrebškem gledališču mladih (ZeKaeM), režiral Arpad Schilling. O njej smo se pogovarjali z igralcem Zoranom Čubrilom. Vabimo vas k poslušanju!    
Jelka Reichman

Jelka Reichman

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. avgust ― Ena osrednjih slovenskih ilustratork bo dopolnila osem desetletij V oddaji bomo prisluhnili Jelki Reichman, ilustratorki, ki že dolga desetletja bogati ilustrirane knjige zgodb in pesmi otrok, včasih tudi odraslih. Kdo ne pozna njenih najbolj priljubljenih ilustracij knjig Moj prijatelj Piki Jakob in Maček Muri Kajetana Koviča, Miškolin Josipa Ribičiča in Šivilja in škarjice Dragotina Ketteja? In naštevali bi lahko še in še. Jelka Reichman se je rodila pred osemdesetimi leti v Ljubljani. Ob jubileju je izšla nova knjiga z naslovom Rasla je Jelka, v kateri so zbrane pesmi slovenskih pesnikov in ljudske pesmi, ki jih je Jelka Reichman ilustrirala. Jelka Reichman je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se z umetnico pogovarja Barbara Jurkovšek.
Esej na radiu

Esej na radiu

ARS Esej na radiu, 13. avgust ― Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja. Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Srečanje na Prežihovi bajti 2019

Srečanje na Prežihovi bajti 2019

ARS Svet kulture, 12. avgust ― Na Koroškem vsako leto priredijo srečanje ob obletnici rojstva Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca Vsako leto 10.  avgusta poteka pri Prežihovi bajti v Kotljah tradicionalno srečanje poimenovano Prežihovina. Letos so praznovali kar dva jubileja, 126. letnico rojstva pisatelja  Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca in 40. letnico njegovega spominskega muzeja. Tam je bila tudi naša dopisnica Karin Potočnik. Izvedeli boste tudi več o 20. izvedbi festivala Jazzinty v Novem mestu ter poletnem kinu v Slovenski kinoteki.    
Christopher Herrick

Christopher Herrick

ARS Obiski kraljice, 11. avgust ― Predstavil se bo na orglah Mestne hiše v Melbournu v Avstraliji in na orglah stolne cerkve v Bernu v Švici. V ponovljeni oddaji predstavljamo angleškega orglavca Christopherja Herricka. Na velike orgle v Mestni hiši v Melbournu v Avstraliji ter na orgle stolne cerkve v Bernu v Švici bo izvajal manj znana orgelska dela ameriških, angleških in norveških skladateljev 19. in 20. stoletja.  
Stoletja glasbe v Notre Dame, 4. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 4. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Svetloba, presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile tiste, ki so glasbene umetnike, delujoče v pariški notredamski katedrali, navdihovale vse do danes. Katedrala je skozi stoletja doživela številne padce in vzpone, hrepenenje po novem in svežem pa ni nikoli presahnilo. Kot ne presahne svetloba, ki se iz barvite rozete vsak dan usiplje na orgelske piščali. Nič presenetljivega, če so bile orgle v notredamski katedrali že kmalu v središču glasbenega dogajanja tega prostora. Zanimanje zanje je vse močneje naraščalo in doseglo vrhunec konec 19. stoletja, ko je Aristide Cavaillé -Coll tja postavil orgle s številnimi inovacijami; premogle so kar 86 registrov. In ko so zadonele orgelske miksture, je zasijala svetloba. Tudi v očeh slepega organista Louisa Vierna, ki je za ta inštrument namenil kar šest orgelskih simfonij. Svetloba, pa tudi presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile torej tiste, ki so v katedrali Notre Dame v Parizu navdihovale ne le vernike, pač pa tudi glasbenike. Tako je bilo vse do letošnjega požara, ki je, kot je upati, glasbena stremljenja nekaterih največjih umetnikov današnjega časa, kot je npr. orgelski virtuoz Olivier Latry, prekinil le začasno.
Stoletja glasbe v Notre Dame, 3. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 3. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Glasba v času francoske revolucije Skozi čas so katedralo spremljali raznovrstni dogodki, med njimi tudi v preteklosti že večkrat tudi hude katastrofe. Ena največjih jo je vsekakor doletela s francosko revolucijo. Razjarjene množice so katedralo močno poškodovale, revolucionarni oblastniki so jo hoteli spremeniti v »tempelj razuma« in »kult vrhovnega bitja«. Kralja in kraljico so obglavili, zasegli cerkveno zemljo, pregnali duhovnike in uničili kipe. Boginja svobode je na več oltarjih za nekaj časa zamenjala Devico Marijo, velike zvonove so pretopili… Oskrunjeno in izropano so nazadnje spremenili v skladišče hrane, jo zaprli in le malo je manjkalo, da je niso tudi porušili. In glasba? Ni prav dosti podatkov o tem obdobju. Organisti so se v tem obdobju hitro menjavali in zdi se, da niso imeli prav veliko dela.
Stoletja glasbe v Notre Dame, 2. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 2. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Glasba, ki je notredamski katedrali že obstajala, je v 14. in 15. stoletju dobila nove razsežnosti. Glasba, ki je že obstajala, je v 14. stoletju dobila nove razsežnosti; po njej so se zgledovali tudi drugi. Eden izmed bolj znanih glasbenikov tistega časa je Aubert Billard. Okoli leta 1410 je tam ustvarjal tudi Ettiene Grossin, sicer duhovnik. Bil je eden prvih skladateljev, ki je delno zasnoval ciklično glasbeno obliko maše.
Stoletja glasbe v Notre Dame, 1. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 1. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Katedrala Notre Dame v Parizu je skozi čas postala neizogiben del umetnosti - že od samega začetka je povezana z glasbo. Katedralo Notre Dame v Parizu je letos močno poškodoval požar. Skozi stoletja je preživela že več podobnih dogodkov, takih in drugačnih, med njimi so bili nekateri tisti, ki so korenito posegli v potek zgodovine Francije in Evrope. Prav zato je katedrala veliko več od običajnega sakralnega objekta; ni le simbol Pariza, ampak celotne naše kulture in civilizacije. Skozi čas je postala tudi neizogiben del umetnosti – književnosti, slikarstva, opere, filma in drugih umetniških zvrsti. In kar je morda najpomembnejše –, v njej so vtkana stoletja človeške zgodovine, sprememb, vojn, praznovanj, smrti, navdihov, ljubezni, upov, tolažbe. Vse to je bilo velikokrat pospremljeno z glasbo, ki je bila v katedrali navzoča in z njo združena od vsega začetka. V njej se je uveljavila glasbena tradicija največje kakovosti, vedno novi rodovi so v njeno glasbeno zgodovino dodajali vedno nove gradbene kamne. Drzne inovacije v glasbi in arhitekturi so odmevale in odsevale druga v drugi. Glavni vir glasbenega navdiha pa je bila ves čas – Naša Gospa, Marija, zavetnica Parižanov in katedrale.
še novic