Esej na radiu

ARS Esej na radiu, 3. december ― Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja. Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.

Esej na radiu

ARS Esej na radiu, 26. november ― Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja. Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.

Alenka Puhar: Leon Štukelj v temi nečastne sodbe

ARS Esej na radiu, 19. november ― Pisateljica Alenka Puhar je tudi aktivistka na področju človekovih pravic in strokovnjakinja na področju psihozgodovine V oddaji Esej na radiu boste slišali esej pisateljice in aktivistke na področju človekovih pravic in strokovnjakinje na področju psihozgodovine Alenke Puhar. Esej nosi naslov Leon Štukelj v temi nečastne sodbe. Bereta ga Mateja Perpar in Bernard Stramič, glasbeni vrinki so odlomki iz Drobne glasbe za orkester Igorja Štuheca v izvedbi Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Letonje. Tonski mojster je bil Janez Ahlin, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Eva Adamič: Kaj je glavni vzrok, da večina moških nasprotuje ženski osamosvojitvi

ARS Esej na radiu, 12. november ― Eva Adamič je prispevek pod psevdonimom Sava objavila leta 1902 v časopisu Slovenka Prvi slovenski ženski časopis Slovenka s podnaslovom Glasilo slovenskega ženstva je začel izhajati 1. januarja 1897 v Trstu, najprej kot štirinajstdnevna priloga tržaškega političnega časnika Edinost, od leta 1900 pa kot samostojni mesečnik. Med avtoricami je bila tudi Eva Adamič, ki je v časopisu leta 1902 pod psevdonimom Sava objavila prispevek Kaj je glavni vzrok, da se večina možkih protivi ženski osamosvojitvi.
Maja Haderlap: V luči jezika

Maja Haderlap: V luči jezika

ARS Esej na radiu, 5. november ― "Moja temeljna izkušnja v zvezi z jezikom je ta, da so se medme in jezik zmeraj skušali vriniti njegovi domnevni posestniki in varuhi, domnevni dodeljevalci prostora v njem in odganjajoči ključarji ob njegovih vratih." V oddaji Esej na radiu boste slišali V luči jezika, govor Maje Haderlap, dvojezične avstrijsko-koroške slovenske pesnice in pisateljice ter univerzitetne predavateljice. Imela ga je v Celovcu ob podelitvi Bachmannove nagrade leta 2014. Besedilo je izšlo v reviji Rastje leta 2014, prevedel ga je Štefan Vever, bereta ga Mateja Perpar in Igor Velše. Glasbeni vrinki so odlomki iz Simfonije št. 4. v G-duru Gustava Mahlerja. Izvaja Dunajski filharmonični orkester pod vodstvom dirigenta Claudia Abbada. Tonski mojster je bil Miha Juvan, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Branko Hofman: Politika in literatura

ARS Esej na radiu, 29. oktober ― Branko Hofman je leta 1989 nastopil Mednarodnem srečanju pisateljev PEN na Bledu, kjer jer govoril o Politiki in literaturi na vzhodu in zahodu Pesnik, pisatelj in dramatik Branko Hofman je prvi slovenski pisatelj, ki si je na umetniški ravni upal pisati o Golem otoku. Leta 1989 je nastopil na Mednarodnem srečanju pisateljev PEN na Bledu, kjer jer govoril o Politiki in literaturi na vzhodu in zahodu. Besedilo bereta Mateja Perpar in Jure Franko, glasbeni vrinki so odlomki Nokturna za piccolo in harfo Črta Sojara Voglarja v izvedbi Liorja Eitana in Urške Križnik Zupan. Tonski mojster je bil Marko Krebs, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
Lara Paukovič: Memento mori

Lara Paukovič: Memento mori

ARS Esej na radiu, 22. oktober ― Esej Memento mori Lare Paukovič je septembra letos izšel na spletni izdaji LUDLiteratura. Pisateljica in publicistka Lara Paukovič je objavila romana Poletje v gostilni in Malomeščani. V oddaji boste slišali njen esej Memento mori, ki je letos septembra izšel na spletni izdaji LUD Literatura. Bereta ga Jasna Rodošek in Jure Franko, glasbeni vrinki so odlomki skladbe Gnossienne francoskega skladatelja in pianista Erica Satiea v izvedbi Bojana Goriška. Izbrala jih je Tina Ogrin, tonski mojster je bil Vojko Kokot, urednik oddaje pa je Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Esej na radiu

Esej na radiu

ARS Esej na radiu, 15. oktober ― Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja. Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
David Herbert Lawrence: Psihoanaliza in nezavedno

David Herbert Lawrence: Psihoanaliza in nezavedno

ARS Esej na radiu, 8. oktober ― Lawrence je eden najbolj branih in obravnavanih pisateljev 20. stoletja V oddaji Esej na radiu boste slišali esej angleškega pisatelja Davida Herberta Lawrence-a: Psihoanaliza in nezavedno. Lawrence je eden najbolj branih in obravnavanih pisat3eljev 20. stoletja; zaslovel je po svojih romanih, s katerimi je buril duhove tedanje družbe, saj je čutnosti namenjal prav toliko prostora kot razumu. Njegov esej Psihoanaliza in nezavedno je prevedla pisateljica in scenaristka Ana Marija Mayerhold.
Katarina Majerhold: Kaj je filozofsko svetovanje

Katarina Majerhold: Kaj je filozofsko svetovanje

ARS Esej na radiu, 24. september ― Esej je izšel leta 2005 v reviji Sodobnost Katarina Majerhold je filozofinja, raziskovalka, publicistka in scenaristka – avtorica znanstvenih in strokovnih knjig, člankov, esejev in dokumentarnih filmov. V oddaji boste slišali njen esej Kaj je filozofsko svetovanje. Besedilo je izšlo v Sodobnosti leta 2005, bereta ga napovedovalca Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbeni vrinki so odlomki iz Sonate za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja v interpretaciji skladatelja pri klavirju in Vasilija Meljnikova z violino. Oddajo je zvočno oblikovala Mirta Berlan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
Andrej Rahten: »Pridite s takšnim predlogom spet čez sto let!«

Andrej Rahten: »Pridite s takšnim predlogom spet čez sto let!«

ARS Esej na radiu, 17. september ― Ob stoti obletnici univerze v Ljubljani Zgodovinar profesor doktor Andrej Rahten je doma iz Celja. Diplomiral je leta 1996 z nalogo o slovenskih poslancih v dunajskem parlamentu, nato pa vpisal magistrski študij zgodovine. V okviru podiplomskega študija je več mesecev raziskoval v arhivih na Dunaju in Münchnu. V oddaji boste slišali njegov esej  »Pridite s takšnim predlogom spet čez sto let!« Nekaj misli ob bližnji stoletnici prve slovenske univerze. Esej je bil objavljen v letošnji prvi številki revije Zvon, bereta ga napovedovalca Mateja Perpar in Matjaž Romih. Vmesni glasbeni vložki  so odlomki iz Večerne glasbe, op. 79 Josefa Bohuslava Foersterja, v izvedbi Patricie Goodson pri klavirju. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, urednika pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.  
Octavio Paz: Picasso – boj na nož s slikarstvom

Octavio Paz: Picasso – boj na nož s slikarstvom

ARS Esej na radiu, 10. september ― Vtisi Octavia Paza ob ogledu razstave sodobnika Pabla Picassa Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz je bil tudi diplomat in nobelovec. Leta 1983 je ob razstavi Picassovih del v Mehiki napisal esej Picasso: boj na nož s slikarstvom, ki ga boste slišali v današnji oddaji. Prevedel ga je Andrej Rot, interpretira pa ga dramski igralec in pisatelj Aleksij Pregarc. Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Ragtime-a za enajst instrumentov Igorja Stravinskega. Glavni izvajalec je Ansambel solistov Evrope pod vodstvom Vladimirja Aškenazija. Oblikovalec zvoka je bil Jon Čergan.
Grega Ulen: Domotožje namesto domoljubja

Grega Ulen: Domotožje namesto domoljubja

ARS Esej na radiu, 3. september ― Esej Domotožje namesto domoljubja je izšel na spletni strani AirBeletrine avgusta letos Grega Ulen je doktorski študent primerjalne književnosti na univerzi v Princetonu, ki je diplomiral iz svetovne književnosti in bližnjevzhodnih študij na univerzi New York v Abu Dhabiju. V oddaji boste slišali njegov esej Domotožje namesto domoljubja, ki je izšel na spletni strani AirBeletrine avgusta 2019. Bereta ga napovedovalca Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz skladbe Troje razpoloženj za kitaro Jakoba Šegule v izvedbi Andreja Grafenauerja. Oblikovalec zvoka je bil Vito Plavčak, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
Teodor Domej: Rož, Podjuna, Zilja…moja domovina, narod moj trpin?

Teodor Domej: Rož, Podjuna, Zilja…moja domovina, narod moj trpin?

ARS Esej na radiu, 27. avgust ― V oddaji boste slišali odlomek prispevka Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na območju severne meje Mirovna pogodba iz Saint-Germaina, sklenjena 10. septembra 1919, je določila avstrijske meje. V oddaji Esej na radiu boste slišali odlomek prispevka slovenskega zgodovinarja in narodnostnega delavca na avstrijskem Koroškem Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na tem območju z naslovom Rož, Podjuna, Zilja … moja domovina, narod moj trpin? Besedilo je izšlo v zborniku Inštituta za slovensko narodopisje Traditiones leta 1997. Bereta ga napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki pesmi Rož, Podjuna, Zila v priredbi Pavleta Kernjaka in Tončija Feiniga. Glavni izvajalec je bil Tonč Feinig Trio. Oblikovalec zvoka je bil Damjan Rostan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
še novic