Arsov forum

Arsov forum

ARS Arsov forum, 18. oktober ― Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena […] Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
100. obletnica rojstva Franceta Štiglica

100. obletnica rojstva Franceta Štiglica

ARS Arsov forum, 11. oktober ― Miran Zupanič, Nataša Bučar in Varja Močnik o Francetu Štiglicu Zakaj velja France Štiglic za največjega avtorja v zgodovini slovenskega filma, obenem pa se ga še vedno drži slabšalni vzdevek »režimski režiser«? Ob 100. obletnici rojstva avtorja, ki je med drugim režiral prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji, se bomo pogovarjali o pomenu njegovega delovanja v času, ko je ustvarjal, in o tem, kako njegov opus odzvanja v sodobnosti. Pogovor s filmskim ustvarjalcem in profesorjem filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Miranom Zupaničem, direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar, in programsko sodelavko Slovenske kinoteke, prav tako filmsko ustvarjalko Varjo Močnik, bo vodila Tesa Drev.
Greta ni prva. In tudi ne bo zadnja.

Greta ni prva. In tudi ne bo zadnja.

ARS Arsov forum, 10. oktober ― Različni vidiki fenomena švedske okoljevarstvenice Grete Thunberg, ki je vzdramila ves planet Svetovni mediji so švedsko 16-letnico Greto Thunberg postavili pod žaromete in ji omogočili, da se je zavihtela na čelo svetovnega okoljskega gibanja mladih, ki opozarja na podnebne spremembe in njihove posledice. Greti prisluhnejo vsi, tudi voditelji velesil. Avgusta leta 2018 je pri petnajstih letih namesto v šolski klopi sedela pred švedskim parlamentom in s transparentom Šolska stavka za podnebje politike pozivala k ukrepanju. Drugo je zgodovina. Gretina mama je znana švedska operna pevka, ki hčerki pomaga pri spopadanju s pozornostjo medijev. Oče je igralec. Oba sta se odpovedala mednarodni karieri, ker bi zaradi tega letela in onesnaževala okolje. Gretina družina ne je mesa. Okoljska aktivistka, ki jo je na naslovnico uvrstila tudi revija Time, je v letu dni dosegla svetovno slavo, zaradi česar je postala voditeljica in hkrati tarča srditega besa. Fridays for future. The school strike continues! #climatestrike #klimatstrejk #FridaysForFuture pic.twitter.com/5jej011Qtp — Greta Thunberg (@GretaThunberg) 16 September 2018 V tokratni oddaji se sprašujemo, kakšen kulturni fenomen je Greta Thunberg, zakaj je uspelo ravno njej in kaj za svet pomeni dejstvo, da je generacija mladih izbrala podnebne spremembe kot ključni izziv človeštva. O Greti v Arsovem forumu razmišljajo docentka in raziskovalka doktorica Barbara Rajgelj, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje temelje prava ter delovno, socialno in gospodarsko pravo, doktor Milan Hosta, ki deluje na področju filozofije in pedagogike športa, sodeluje tudi v programih Združenih narodov in Evropske unije na področju vzgoje otrok, profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, in okoljski filozof in asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti doktor Luka Omladič.
Vključujemo in aktiviramo

Vključujemo in aktiviramo

ARS Arsov forum, 4. oktober ― Hvalevreden projekt, financiran z evropskimi sredstvi, se žal izteka Leta 2016 se je začel projekt Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Projekt je omogočil pripadnicam in pripadnikom kar 41-ih ranljivih skupin, da so se v literarnih in likovnih delavnicah srečevali in srečali z ustvarjalnostjo, uveljavljenimi ustvarjalci in ustvarjalci v sebi. Več o projektu, namenu, organizaciji, poteku, zlasti pa o njegovih udeleženkah in udeležencih boste izvedeli v tokratni oddaji Arsov forum. V njej sodelujejo koordinatorka projekta Mojca Bergant Dražetič, pesnica in ilustratorka Brigita Krek, ilustrator in stripar Ciril Horjak, pisateljica Suzana Tratnik, udeleženka literarne delavnice Lili, strokovna sodelavka v zaporu na Igu Andreja Muren Bratuž, pisateljica Cvetka Bevc, nekdanja udeleženka literarne delavnice Nevenka Lekan ter nekdanji udeleženec delavnice in pisatelj Boris Karlovšek. Oddajo so pripravili Darja Hlavka Godina, Vladimir Jovanović, Miha Juvan, Blaž Kumše, Miha Klemenčič in Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Kreativnost Centra za kreativnost?

Kreativnost Centra za kreativnost?

ARS Arsov forum, 2. oktober ― Ali bo 11 milijonov prineslo nove blagovne znamke? V kolikšni meri lahko oblikovanje, stroka raje uporablja izraz dizajn, pomaga pri konkurenčnosti našega gospodarstva? Stroka je desetletja čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav in pred dvema letoma končno »dobila« t. i. Center za kreativnost. A ta ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega način delovanja omogoča črpanje enajst milijonov evrov denarja, pridobljenih iz kohezijskih sredstev, najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? V petdesetih letih prejšnjega stoletja je država načrtno vlagala v ta segment, danes pa je delež podjetij, ki sploh ne upoštevajo oblikovanja kot del proizvodnega, razvojnega procesa, pod evropskim povprečjem. Gostje: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.
Arsov forum

Arsov forum

ARS Arsov forum, 27. september ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Z branjem do boljših rezultatov v športu

Z branjem do boljših rezultatov v športu

ARS Arsov forum, 18. september ― Odložili so pametne telefone in začeli brati. Pri Hokejski bralni postavi so ugotovili, da so hokejisti med tekmo bolj zbrani, če na poti tja berejo, kot pa če so prepuščeni sami sebi ali elektronskim medijem. Branje torej izboljša športne rezultate. Projekt izvajata Mariborska knjižnica in Hokejsko-drsalni klub Maribor. V oddaji smo se vprašali, kakšen potencial pomeni branje za športnike. Pripravili smo jo v Evropskem tednu športa, v okviru pobude Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti, in v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki je del kampanje Evropa bere. Gostje: Mitja Robar, predsednik HDK Maribor in uspešen hokejist, Luka Jurič, trener pri HDK Maribor, Žiga Ravter, učenec sedmega razreda OŠ Ludvik Pliberšek, Matjaž Jančič, dijak drugega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, dr. Sabina Fras Popović, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti na mariborski knjižnici, in Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov pri Olimpijskem komiteju Slovenije. LeBron James med branjem knjige pred eno od tekem v ameriški košarkarski ligi NBA:
»Med spomini in vizijo«

»Med spomini in vizijo«

ARS Arsov forum, 18. september ― Ob stoletnici Slovenskega narodnega gledališča Maribor Radio Maribor je pripravil javno omizje z naslovom: »Med spomini in vizijo«, s katerim je spomnil na čas pred stoletjem, ko je mariborsko gledališče »spregovorilo« v slovenskem jeziku. Povabilu k razpravi so se odzvali: predsednica Sveta SNG Maribor dr. Suzana Žilič Fišer, direktor Danilo Rošker, upokojeni dramski igralec, letošnji jubilant in nagrajenec z Zlatim grbom mesta Maribor Marjan Bačko, nekdanji predsednik sveta in ambasador gledališča Rudolf Moge, literat in gledališki ustvarjalce Tone Partljič ter dolgoletna zvesta in kritična obiskovalka Dunja Bezjak.
Slovenski javni, najstarejši in največji univerzi nazadovali po Šanghajski lestvici

Slovenski javni, najstarejši in največji univerzi nazadovali po Šanghajski lestvici

ARS Arsov forum, 10. september ― Kakšna je vrednost razvrščanja univerz na mednarodnih lestvicah kakovosti? Univerza v Ljubljani je to poletje po dvanajstih letih izpadla iz skupine 500 najboljših univerz na Šanghajski lestvici kakovosti univerz. Tudi Univerza v Mariboru je v enem letu nazadovala na omenjeni najstarejši in najvplivnejši mednarodni lestvici. Preostalih slovenskih univerz na lestvici sploh ni. Kakšna je vrednost razvrščanja univerz na mednarodnih lestvicah kakovosti? Katere kazalnike kakovosti merijo? Kakšna je kakovost naših univerz v mednarodnem okolju v luči mednarodnih lestvic kakovosti? O teh vprašanjih razmišljajo: rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič, direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, nekdanji direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu in nekdanji prorektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Leban, in pomočnik glavnega tajnika Univerze v Ljubljani za spremljanje kakovosti, analize in poročanja dr. Tomaž Deželan.
Kaj lahko stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno?

Kaj lahko stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno?

ARS Arsov forum, 4. september ― Ob 80-letnici začetka svetovne vojne (1939-1945) se zgodovinska stroka sprašuje, kaj je naredila doslej, in kaj še lahko. Druga svetovna vojna se je z vojaškim napadom Nemčije na Poljsko začela pred osmimi desetletji, pri nas malo pozneje. Tistega daljnega prvega septembra smo se lahko spomnili preteklo nedeljo, poljske oblasti so sredi glavnega mesta pripravile memorial z mednarodno udeležbo. Ampak Rusov na dogodek niso vabili. Kako so takratni nemški napad na Poljsko sprejemali v Dravski banovini v okviru Kraljevine Jugoslavije? In kaj so počeli in o čem so govorili še dobro leto in pol do vojaškega napada nanjo na cvetno nedeljo aprila 1941? Torej – kaj je bilo vmes, in kako danes zgodovinarke in zgodovinarji pišejo in govorijo o tem največjem vojaškem spopadu v doslej znani preteklosti, o mednarodnih razmerah, ki so pogojevale vojaški spopad, in, kako so te razmere vrednotili v tedanji državi. Predvsem pa, kaj lahko sploh stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno, in to v obdobju, ko ljudi prav ta preteklost zanima vedno manj. Gostje so se včeraj, 4. septembra, udeležili istoimenskega simpozija v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Vsi so sodelavci inštituta, oddaja poteka V ŽIVO z gosti: dr. Nevenko Troha, mag. Tjašo Konovšek, dr. Bojanom Godešo in dr. Juretom Gašparičem.
V Frankfurtu bi morali pokazati strast do lastne kulture

V Frankfurtu bi morali pokazati strast do lastne kulture

ARS Arsov forum, 27. avgust ― Kako se pripravljamo na častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022? Prvič sem slišal za Slovenijo zaradi skupine Laibach. In kar sem se naučil v teh letih, kar me je najbolj prevzelo v Sloveniji, je vaša strast do poezije. To je nekaj edinstvenega, kaj vse delate za poezijo, kako imate radi poezijo, koliko poezije se napiše v Sloveniji, zame je to zelo pomembno, je povedal direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, ki je v sklopu priprav na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 obiskal Slovenijo. Povedal je še, da moramo v Frankfurtu pokazati strast in navdušenje nad svojo lastno državo, jezikom, poezijo, hrano, regijo, na veliko stvari moramo misliti. Poudaril je, da imamo še tri leta časa, da razmislimo, kako bomo v Frankfurtu pokazali to, za kar se Slovenija zavzema. Ali namenjamo temu dogodku vitalne sile in sredstva? Kakšni bodo konkretni učinki častnega gostovanja? Koliko bo projekt lahko pomagal slovenskemu založništvu in avtorjem? Z izjavami v oddaji sodelujejo direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, minister za kulturo Zoran Poznič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Barbara Štravs Podlogar, direktorica finske agencije za literarno izmenjavo FILI Tiia Strandén. Gostje razprave pa so direktorica Javne Agencije za knjigo Renata Zamida, predsednica Društva slovenskih založnikov in direktorica založbe Ocean Nataša Detič, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc in Simona Škrabec, ki je sodelovala pri častnem gostovanju Katalonije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Častno gostovanje v Frankfurtu je velik projekt. Primerjamo ga lahko z uvrstitvijo na olimpijske igre. Za večino držav je bila to enkratna priložnost. Sejem obišče 280 tisoč obiskovalcev iz 160 držav, o njem pa poroča kar 10 tisoč akreditiranih novinarjev in blogerjev. In med vsemi bo čez tri leta na osrednjem razstavišču izpostavljena Slovenija, ki ji bo namenjeno kar 70 odst
O predlogu novega zakona o medijih

O predlogu novega zakona o medijih

ARS Arsov forum, 26. avgust ― O predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih in še kaki temi iz kulturne politike. Leto je naokrog in pred nami je ponovno verjetno nekoliko več adrenalina: tudi na letošnjih Nočeh v stari Ljubljani bo na programu okrogla miza, ki jo bomo neposredno prenašali v oddajah Arsov forum in Studio ob 17-ih na 3. in 1. programu Radia Slovenija. Njena tema je na prvi pogled presenetljiva, nekako ne sodi v poletno okolje, toda njen nekoliko literarni naslov je zgovoren: O predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih in še kaki temi iz kulturne politike. Veljavni zakon o medijih je namreč že zdavnaj zastarel, tokratna novela pa je poskus urediti medijsko področje bolj postopno. Več o noveli, predvsem pa o transparentnosti medijskega lastništva in omejevanju sovražnega govora bodo povedali gostje v oddaji, če pa bo med njimi tudi kulturni minister mag. Zoran Poznič, bo voditelj oddaje zastavil tudi vprašanje, dve o kulturnem evru.
Tehnologija 5G bo predmete povezala v svetovni splet

Tehnologija 5G bo predmete povezala v svetovni splet

ARS Arsov forum, 20. avgust ― Internet stvari, samovozeči avtomobili in pametni domovi bodo pod nadzorom umetne inteligence. Znanstveniki kalifornijske univerze Berkley so pred kratkim izumili neinvazivne drobne senzorje, ki jih bomo lahko nosili na telesu. Biometrična tipala bodo zajemala podatke o vsebini našega potu. Odveč je vprašanje, zakaj bi jih nosili, temveč kdaj. Nova generacija mobilnih omrežij tehnologija 5G bo namreč v prihodnjih letih omogočila, da bodo milijarde različnih tipal na telesih, v pametnih avtomobilih, domovih, službah in šolah povezane v svetovni splet in bodo izmenjavale podatke. Živeli bomo v pametnih mestih, v katerih bo naše samovozeče vozilo komuniciralo s semaforji in števci prometa ter drugimi vozili. Umetna inteligenca v teh sistemih bo prometne tokove – in naše življenje nasploh – usmerjala po na videz povsem nelogičnih vzorcih, ki pa se bodo izkazali za najučinkovitejše, najhitrejše ali najcenejše. Še več, pametni dom bo ob našem odhodu iz službe “vedel”, da prihajamo, in bo prilagodil temperaturo bivalnih prostorov, ravno pravi trenutek skuhal kavo ali denimo ogrel pečico. Navigacija Google Maps že danes uporablja podatke mobilnih telefonov v avtomobilih. Umetna inteligenca preračunava, kako hitro se naprave premikajo, kje so zastoji in katera pot je najbolj smiselna v danem trenutku. Čedalje več ljudi Googlovo navigacijo zaradi učinkovitosti uporablja za vsakodnevne poti. foto: Pixabay/deepanker70 Tehnologija 5G prinaša internet stvari, ki bo spremenil pravila igre. O prihodnosti, ki počasi postaja del digitalne sodobnosti, smo govorili z izrednim profesorjem dr. Simonom Dobriškom, predstojnikom Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, in Matjažem Ropretom, ki o novih tehnologijah piše za spletno stran Tehnozvezdje.
Literatura z velikim “L”

Literatura z velikim “L”

ARS Arsov forum, 7. avgust ― Ena osrednjih literarnih revij na Slovenskem letos praznuje tridesetletnico samostojnega izhajanja V tokratnem Arsovem forumu se posvečamo Literaturi. Pa ne tisti z malo, temveč oni z veliko začetnico. Dandanes ena osrednjih literarnih revij pri nas namreč prav letos praznuje tridesetletnico samostojnega delovanja oziroma izhajanja. V kakšnih okoliščinah se je ta revija pravzaprav pojavila na slovenski literarni sceni? S kakšnim idejno-estetskim programom je tedaj nastopila in kako je potem vplivala na spremembe v načinih branja, pisanja, mišljenja in interpretiranja literarnih del? Zakaj je revija Literatura čez čas razširila svoje delovanje tudi na področja knjižnega založništva, literarnih delavnic in prirejanja literarnih dogodkov? Kako se je soočila s spremembami, ki jih je v naše bralne navade prinesel internet, in kakšna bi navsezadnje utegnila biti srednje- pa tudi dolgoročna prihodnost papirnate publikacije v digitalni dobi? – Ta in druga sorodna vprašanja ponovno pretresamo v pogovoru s prvim, predzadnjim in aktualnim odgovornim urednikom revije Literatura; to so pisatelj Jani Virk, kritik Urban Vovk in pesnik Primož Čučnik.
Prekmurje danes: gospodarsko, politično, kulturno

Prekmurje danes: gospodarsko, politično, kulturno

ARS Arsov forum, 5. avgust ― Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora in dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar. Prekmurje meri približno tisoč kvadratnih kilometrov, danes ga sestavlja 19 občin, in če je pred 100 leti v njem živelo okoli 90 tisoč ljudi, ima Prekmurje danes manj kot 80 tisoč prebivalcev. Še vedno je najbolj kmetijsko območje pri nas in še vedno se drugim Slovencem zdi prekmurščina najtežje razumljiva govorica v državi. No, nekdaj tudi Prekmurci niso prav dobro razumeli Trubarjevega knjižnega jezika, so pa svojega lahko v avstro-ogrski monarhiji kljub madžarizaciji obdržali tudi zaradi nenehnega ohranjanja narodne zavesti. Prekmurje je bilo in je še vedno v vseh pogledih najbolj odmaknjeno od drugih slovenskih območij ali pokrajin, ne nazadnje je v Sloveniji tudi najmlajše. Z matičnim narodom so se prekmurski Slovenci namreč združili šele pred 100 leti in prav zaradi praznovanja stoletnice priključitve smo letošnje leto v Sloveniji poimenovali kar Prekmursko leto. V oddaji poleg nekaterih dejstev iz zgodovine predstavljamo zlasti Prekmurje danes, in to tako z gospodarskega kot političnega in kulturnega vidika. V pogovoru z Lidijo Kosi sodelujejo Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora in dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar, sicer predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
še novic