Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 1. april ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 31. marec ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 28. marec ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 27. marec ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 26. marec ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 25. marec ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 24. marec ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Giuseppe Tartini /5/

Giuseppe Tartini /5/

ARS Skladatelj tedna, 21. marec ― V ciklu Skladatelj tedna se posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppeju Tartiniju. Tartini se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je […] V ciklu Skladatelj tedna se posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppeju Tartiniju. Tartini se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je izviral iz Firenc in je bil direktor Piranskih solin, ki so bile takrat največje in najpomembnejše v Beneški republiki. Sinu je namenil duhovniški stan in mu v ta namen zagotovil ustrezno šolanje v Piranu in Kopru. Pri šestnajstih je Tartini za vedno zapustil rojstni kraj in začel študirati na univerzi v Padovi, a le dve leti pozneje mu je umrl oče in takrat se je poročil ter se posvetil glasbi. Kar štirideset let je deloval kot koncertni mojster in vodja glasbene kapele bazilike svetega Antona v Padovi. Na koncu dvajsetih let osemnajstega stoletja je ustanovil svojo violinsko šolo; ta je kmalu pritegnila učence iz vse Evrope in si sčasoma prislužila naziv »šola narodov«. V zadnjih desetletjih življenja se je Tartini posvečal predvsem poučevanju in spekulativnim glasbeno-teoretičnim razpravam.
Giuseppe Tartini /4/

Giuseppe Tartini /4/

ARS Skladatelj tedna, 20. marec ― V ciklu Skladatelj tedna se posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppeju Tartiniju. Tartini se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je […] V ciklu Skladatelj tedna se posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppeju Tartiniju. Tartini se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je izviral iz Firenc in je bil direktor Piranskih solin, ki so bile takrat največje in najpomembnejše v Beneški republiki. Sinu je namenil duhovniški stan in mu v ta namen zagotovil ustrezno šolanje v Piranu in Kopru. Pri šestnajstih je Tartini za vedno zapustil rojstni kraj in začel študirati na univerzi v Padovi, a le dve leti pozneje mu je umrl oče in takrat se je poročil ter se posvetil glasbi. Kar štirideset let je deloval kot koncertni mojster in vodja glasbene kapele bazilike svetega Antona v Padovi. Na koncu dvajsetih let osemnajstega stoletja je ustanovil svojo violinsko šolo; ta je kmalu pritegnila učence iz vse Evrope in si sčasoma prislužila naziv »šola narodov«. V zadnjih desetletjih življenja se je Tartini posvečal predvsem poučevanju in spekulativnim glasbeno-teoretičnim razpravam.
Giuseppe Tartini /1/

Giuseppe Tartini /1/

ARS Skladatelj tedna, 17. marec ― Cikel tokrat posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppu Tartiniju, ki se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je izviral iz Firenc […] Cikel tokrat posvečamo italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppu Tartiniju, ki se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je izviral iz Firenc in je bil upravnik Piranskih solin, ki so bile takrat največje in najpomembnejše v Beneški republiki. Sinu je namenil duhovniški stan in mu v ta namen zagotovil ustrezno šolanje v Piranu in Kopru. Tam se je Tartini srečal s humanističnimi vedami in retoriko, pa tudi z osnovami umetnosti, ki ga je pozneje usodno zaznamovala – glasbe.
Richard Strauss /1/

Richard Strauss /1/

ARS Skladatelj tedna, 3. marec ― Instrumentalna glasba Richard Strauss, plodoviti skladatelj in dirigent glasbene moderne, je svojo glasbeno pot začel kot sin hornista Franza in pod njegovim nadzorom sprva skladal v poznoromantičnem slogu. Pozneje je s svojimi simfoničnimi deli in nekaterimi operami stopil celo na prag atonalne glasbe. Številni ga imajo za pravega naslednika Wagnerjeve glasbe, čeprav se zdi, da je njegov kompozicijski slog predvsem v instrumentalnih delih bliže Wagnerjevemu protipolu, ki ga predstavljata Mendelssohn in Brahms. Ta teden bomo v petih oddajah iz cikla Skladatelj tedna osvetlili njegov instrumentalni opus – izbor komornih, klavirskih, koncertantnih in orkestrskih del, seveda pa tudi razkrili biografske zanimivosti iz skladateljevega življenja.

Jan Dismas Zelenka /

ARS Skladatelj tedna, 29. februar ― Skladbe Zelenke predstavljajo subtilno mešanico italijanske in francoske elegance, prepleteno z osebnim slogom, v njegovih, tudi sakralnih delih, je večkrat zaznati tudi operne elemente. Število njegovih nalog in zadolžitev na dresdenskem dvoru se je s časom povečalo. Po prihodu petih mladih pevcev v Dresden leta 1730 je Zelenka prevzel pomembno vlogo pri njihovem nadaljnjem šolanju, hkrati je začel sestavljati zbirko italijanskih opernih in kantatnih partitur. Popisal je vsa posvetna dela, ki jih je premogel; s številkami, ki jih je dodelil posameznim kompozicijam, je danes mogoče rekonstruirati manjkajoči inventar. Vanj je vnesel tudi mnoge Hassejeve arije, ki jih je ta njegov, nesojeni tekmec v Dresden prinesel leta 1731, ko se je tja preselil s svojo ženo, priznano operno pevko. Nekaj arij v italijanskem opernem slogu pa je napisal tudi sam.

Jan Dismas Zelenka

ARS Skladatelj tedna, 28. februar ― Glasba Zelenke je nedvomno presenetljiva in sveža. Na kar v resnici lahko pomislimo že ob omembi njegovega priimka. Tistim, ki imajo že vnaprej izoblikovana stališča o tem, kako naj bi glasba 18. stoletja zvenela, se bo velik del Zelenkine glasbe zdel nekako brezčasen, morda celo utopičen in brez vsakih omejitev. Pri oblikovanju lastnega – prefinjenega glasbenega jezika, za katerega je značilna močna ekspresivnost in pristna duhovna globina, pa Zelenka ni črpal le iz lastnih idej – navdihovali so ga tudi italijanski mojstri iz 16. in 17. stoletja, med njimi Palestrina in Frescobaldi. Glasba Zelenke je zaradi močne individualnosti sredi baročne tradicije nedvomno presenetljiva in sveža. Na kar v resnici lahko pomislimo že ob omembi njegovega priimka. Tá se namreč nanaša na zeleno barvo, barvo življenja, rasti, razvoja in seveda – svežine. Taka je med drugim tudi njegova Uvertura za 7 koncertantov v F-duru -zveni vseskozi sveže in kljub petim stavkom prav nič duhamorno.

Jan Dismas Zelenka /

ARS Skladatelj tedna, 27. februar ― Tudi on se ni izognil bolečini in trpljenju. Ne preseneča zato, če ju je večkrat vnesel v svojo, sicer mnogokrat radoživo glasbo. «Zelenko bi opisal kot ekcentričnega in zelo religioznega umetnika, hkrati kot prefinjeno in polnokrvno glasbeno osebnost«, je o njem zapisal dirigent in izvajalec njegovih del Reinhard Goebel. Njegovo stanje duha je bilo po večini precej katastrofalno, vsaj tako domnevamo – ampak umetnost vendar ni le potrjevanje ugodja, ampak je tudi trpljenje in bolj ali manj izoblikovan ugovor, kritika družbe…« Bolečini in trpljenju se ni izognil niti ta skladatelj. Ne preseneča zato, če ju je večkrat vnesel v svojo, sicer mnogokrat radoživo glasbo. Žalostinke preroka Jeremije izvirajo iz leta 1722 ali 1723; skladatelj jih je napisal v enem od svojih najbolj ustvarjalnih obdobij, to je v času, ko je postal dvorni skladatelj v Dresdnu; tam so nastala tudi njegova prva vélika dela.
še novic