Stoletja glasbe v Notre Dame, 4. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 4. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Svetloba, presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile tiste, ki so glasbene umetnike, delujoče v pariški notredamski katedrali, navdihovale vse do danes. Katedrala je skozi stoletja doživela številne padce in vzpone, hrepenenje po novem in svežem pa ni nikoli presahnilo. Kot ne presahne svetloba, ki se iz barvite rozete vsak dan usiplje na orgelske piščali. Nič presenetljivega, če so bile orgle v notredamski katedrali že kmalu v središču glasbenega dogajanja tega prostora. Zanimanje zanje je vse močneje naraščalo in doseglo vrhunec konec 19. stoletja, ko je Aristide Cavaillé -Coll tja postavil orgle s številnimi inovacijami; premogle so kar 86 registrov. In ko so zadonele orgelske miksture, je zasijala svetloba. Tudi v očeh slepega organista Louisa Vierna, ki je za ta inštrument namenil kar šest orgelskih simfonij. Svetloba, pa tudi presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile torej tiste, ki so v katedrali Notre Dame v Parizu navdihovale ne le vernike, pač pa tudi glasbenike. Tako je bilo vse do letošnjega požara, ki je, kot je upati, glasbena stremljenja nekaterih največjih umetnikov današnjega časa, kot je npr. orgelski virtuoz Olivier Latry, prekinil le začasno.
Stoletja glasbe v Notre Dame, 3. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 3. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Glasba v času francoske revolucije Skozi čas so katedralo spremljali raznovrstni dogodki, med njimi tudi v preteklosti že večkrat tudi hude katastrofe. Ena največjih jo je vsekakor doletela s francosko revolucijo. Razjarjene množice so katedralo močno poškodovale, revolucionarni oblastniki so jo hoteli spremeniti v »tempelj razuma« in »kult vrhovnega bitja«. Kralja in kraljico so obglavili, zasegli cerkveno zemljo, pregnali duhovnike in uničili kipe. Boginja svobode je na več oltarjih za nekaj časa zamenjala Devico Marijo, velike zvonove so pretopili… Oskrunjeno in izropano so nazadnje spremenili v skladišče hrane, jo zaprli in le malo je manjkalo, da je niso tudi porušili. In glasba? Ni prav dosti podatkov o tem obdobju. Organisti so se v tem obdobju hitro menjavali in zdi se, da niso imeli prav veliko dela.
Stoletja glasbe v Notre Dame, 2. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 2. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Glasba, ki je notredamski katedrali že obstajala, je v 14. in 15. stoletju dobila nove razsežnosti. Glasba, ki je že obstajala, je v 14. stoletju dobila nove razsežnosti; po njej so se zgledovali tudi drugi. Eden izmed bolj znanih glasbenikov tistega časa je Aubert Billard. Okoli leta 1410 je tam ustvarjal tudi Ettiene Grossin, sicer duhovnik. Bil je eden prvih skladateljev, ki je delno zasnoval ciklično glasbeno obliko maše.
Stoletja glasbe v Notre Dame, 1. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 1. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Katedrala Notre Dame v Parizu je skozi čas postala neizogiben del umetnosti - že od samega začetka je povezana z glasbo. Katedralo Notre Dame v Parizu je letos močno poškodoval požar. Skozi stoletja je preživela že več podobnih dogodkov, takih in drugačnih, med njimi so bili nekateri tisti, ki so korenito posegli v potek zgodovine Francije in Evrope. Prav zato je katedrala veliko več od običajnega sakralnega objekta; ni le simbol Pariza, ampak celotne naše kulture in civilizacije. Skozi čas je postala tudi neizogiben del umetnosti – književnosti, slikarstva, opere, filma in drugih umetniških zvrsti. In kar je morda najpomembnejše –, v njej so vtkana stoletja človeške zgodovine, sprememb, vojn, praznovanj, smrti, navdihov, ljubezni, upov, tolažbe. Vse to je bilo velikokrat pospremljeno z glasbo, ki je bila v katedrali navzoča in z njo združena od vsega začetka. V njej se je uveljavila glasbena tradicija največje kakovosti, vedno novi rodovi so v njeno glasbeno zgodovino dodajali vedno nove gradbene kamne. Drzne inovacije v glasbi in arhitekturi so odmevale in odsevale druga v drugi. Glavni vir glasbenega navdiha pa je bila ves čas – Naša Gospa, Marija, zavetnica Parižanov in katedrale.
Antonin Dvořák /1/

Antonin Dvořák /1/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj ― Šlo mu je le za eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca. »Imeti čudovito idejo ni nič posebnega. Ideja pride sama od sebe, nobenih zaslug nimamo za to. A vzeti dobro idejo in iz nje narediti nekaj velikega, to je najtežja stvar; to je tisto, čemur se reče resnična umetnost!«, tako je zapisal Antonin Dvořák, tokratni skladatelj tedna. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga in ne do utiranja novih poti, šlo mu je le za eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno.
Antonin Dvořak /5/

Antonin Dvořak /5/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj ― Po vrnitvi iz Amerike je Dvořák nadaljeval s poučevanjem na praškem konservatoriju. Po vrnitvi iz Amerike je Dvořák nadaljeval s poučevanjem na praškem konservatoriju, kjer je svoje izkušnje posredoval bodočim češkim skladateljem Oskarju Nedbalu, Vitezslavu Novaku in Josefu Suku, v poznem obdobju življenja pa se je skladatelj s svojo glasbo dotaknil tudi kraljestva mitov in pravljic.
Antonin Dvořak /4/

Antonin Dvořak /4/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj ― Njegova glasba je našla pot v deželo, ki je tradicionalno gostiteljica velikih genijev – v Anglijo: leta 1891 pa je prejel še ponudbo, ki je imela velike posledice za njegovo življenje.. Leta med 1878 in 1880 so znana kot Dvořakov slovanski čas – zanj je značilno močno nagnjenje h koreninam slovanske ljudske glasbe, hkrati so bila to najbolj ustvarjalna skladateljeva leta. Zatem je njegova glasba našla pot v deželo, ki je tradicionalno gostiteljica velikih genijev – v Anglijo: leta 1891 pa je Dvořak prejel še ponudbo, ki je imela velike posledice za njegovo nadaljnje življenje in delo: vabilo v Združene države Amerike.
Antonin Dvořák /3/

Antonin Dvořák /3/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj ― Doslej anonimni violist v orkestru je postal obetajoči skladatelj. Doslej anonimni violist v orkestru je postal obetajoči skladatelj. Spodbujen s pozitivnimi kritikami se je zatem izkazal z novimi deli, ki so nastajala drugo za drugo: s tremi godalnimi kvarteti, komično opero enodejanko, številnimi krajšimi skladbami, ki so se žal porazgubile ter z dvema novima simfonijama – v E-duru in d-molu. Leta 1874 in 1875  je ustvaril tudi nekaj Nocturnov – namenil jih je orkestru oz. za violini in klavirju ter klavirju štiriročno.
Antonin Dvořák /2/

Antonin Dvořák /2/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj ― V času po koncu študija na praški orgelski šoli oz. preden se je poročil, je ustvaril  neverjetno število glasbenih del. V času po koncu študija na praški orgelski šoli oz. preden se je poročil, je ustvaril  neverjetno število glasbenih del, čeprav takrat ni bilo nobeno od njih izvedeno. In ker je bil izredno samokritičen,  je večino napisanega uničil. Prvo delo, za katerega je menil, da je dovolj dobro, da mu dodeli opusno številko in s katero je uradno začel svojo skladateljsko kariero, je bil Godalni kvartet v a-molu iz leta 1861.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj ― 5. oddaja, ponovitev Slišali bomo posnetke petih tangov Astorja Piazzolle – La Primera palabra, No Quiero otro, Pequena cancioni para Matilde, Violetas Populares in El gordo triste – v izvedbi pevke Amelite Baltar. S tem bo končana zadnja oddaja tokratnega cikla Skladatelj tedna, ki smo ga posvetili eni od najpomembnejših glasbenih osebnosti v Južni Ameriki, glasbenemu revolucionarju na področju argentinskega tanga Astorju Piazzolli.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj ― 4. oddaja, ponovitev Spremljali bomo predzadnjo oddajo iz cikla Skladatelj tedna, ki ga tokrat posvečamo argentinskemu skladatelju Astorju Piazzolli. Pred nami so komorna dela, ki jih je napisal v svojem zadnjem skladateljskem obdobju – v osemdesetih letih. Takrat si je lahko zaradi finančne preskrbljenosti privoščil popolno avtonomnost in svobodo pri pisanju glasbe. To si je zagotovil predvsem s turnejami po svetu s svojimi komornimi zasedbami.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj ― 3. oddaja, ponovitev Pred nami je tretja oddaja iz cikla Skladatelj tedna, ki ga tokrat posvečamo argentinskemu skladatelju, bandoneonistu, umetniškemu vodji in aranžerju Astorju Piazzolli. V prejšnjih oddajah smo se ustavljali ob pomembnih letnicah, ki so zaznamovale skladateljevo življenje: od njegovih prvih učnih ur na bandoneonu in koncertiranja z različnimi tango orkestri, do odhoda v Buenos Aires pri 17 letih, kjer je postal aranžer takrat enega najboljših tango orkestrov pod vodstvom bandoneonista Anibala Troifa, ter do njegovega dolgoletnega študija pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteru in pianistu Raulu Spivaku, pri katerih se je poglabljal v partiture velikih skladateljskih imen 20. stoletja – Stravinskega, Bartoka, Ravela. V petdesetih letih je Piazzolla razvil svoj stil tango nuevo, edinstven način komponiranja, ki združuje elemente argentinskega tanga, jazza in klasične glasbe. Ker tega na začetku ni najbolje sprejelo argentinsko občinstvo (primer tega je premiera njegovega simfoničnega dela Buenos Aires iz leta 1953), se je ob prihodu v Pariz, kjer je študiral pod mentorstvom Nadje Boulanger, odločil za prekinitev pisanja tanga ter se posvetil le klasični glasbi. To ni bilo edino takšno skladateljevo obdobje, v katerem je v negotovosti skušal opustiti svoje edinstvene in inovativne ideje o tangu.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj ― 2. oddaja, ponovitev Pred nami je nov cikel oddaj Skladatelj tedna. Tokrat nas poti vodijo v Argentino, k tangu in virtuozom na bandoneonu. V petih oddajah vam bomo predstavili življenje in delo skladatelja, bandoneonista, aranžerja in umetniškega vodje številnih komornih zasedb Astorja Piazzolle.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj ― 2. oddaja, ponovitev V žarišču cikla Skladatelj tedna je tokrat Astor Piazzolla. V današnji oddaji vam predstavljamo njegova življenje in delo. V včerajšnji oddaji smo govorili o njegovih študijskih letih in razvoju sloga tango nuevo, ki je pomembno zaznamoval glasbeno zgodovino in vplival na marsikaterega skladatelja. Piazzolla je na svojevrsten način združil tradicijo argentinskega tanga, jazz in klasično glasbo. Kot otrok je zgodaj začel igrati na bandoneon in nastopal v različnih tango orkestrih, hkrati je poslušal veliko jazz in klasične glasbe.

Fran Gerbič, ponov. /5/

ARS Skladatelj tedna, 8. april ― Skladateljska zapuščina Frana Gerbiča je precejšnja, žal je mnogo njegovih del še vedno v rokopisu in neizvedenih. Skladateljska zapuščina Frana Gerbiča je precejšnja, žal je mnogo njegovih del še vedno v rokopisu in neizvedenih. Gotovo so največjo priljubljenost dosegle njegove zborovske kompozicije, med njimi najbolj tiste, namenjene moškim zborom. Emil Adamič je o njih zapisal, da so napisane »v prisrčnem narodnem tonu« in še dodal: “Starček Gerbič je v teh pesmih mlad, vriskajoč fant. Srečen, ki si v pozna leta ohrani tak humor in tako prožnost. S temi srčkanimi pesmicami si je za vselej postavil svetel spomenik med vsemi pevci. To se bo kmalu pokazalo. Te pesmi je pel z narodno dušo in našle bodo pot čimprej tudi v njo. Postati morajo narodna last …” Nekatere boste slišali tudi v oddaji – z njimi bomo sklenili srečanja z Gerbičem in njegovo glasbo v tem tednu.

Fran Gerbič, ponov. /4/

ARS Skladatelj tedna, 8. april ― Sinova smrt, pa tudi lastno, precej krhko zdravje sta bila vzrok, da se je Gerbič od kariere opernega pevca poslovil in postal učitelj in dirigent. Sinova smrt, pa tudi lastno, precej krhko zdravje sta bila vzrok, da se je Gerbič od kariere opernega pevca poslovil in postal učitelj in dirigent. V Lwov, kjer je deloval, je prav takrat prišlo povabilo iz Ljubljane; tako se je,  kljub precej manjši plači odločil za domovino. V Ljubljani se je vključil  v »rojevanje« slovenskega opernega življenja in postal ravnatelj Glasbene matice. Komponirati pa ni prenehal. Tako je ustvaril tudi nekatera obsežnejša glasbena dela, med katerimi izstopa programsko zasnovana Lovska simfonija.

Fran Gerbič, 3. oddaja /pon./

ARS Skladatelj tedna, 8. april ― Življenje Frana Gebriča v tujini - v Pragi, Ulmu in Lwovu Življenje ga je vodilo v različne kraje in dežele. Iz rodne Cerknice je najprej odšel na študij v Ljubljano, nato kot mlad učitelj v Trnovo pri Ilirski Bistrici. Potem se je preselil v Prago, leta 1869 pa ga je hrvaški pisatelj Avgust Šenoa zvabil v Zagreb, da bi pel v operi. Tam je ostal devet let, nato je zbolel – s pljučnico je odšel v rojstno Cerknico. Po dveh letih premora je odšel na službovanje v nemški Ulm, nato v poljski Lwov. In se tam navdušil nad glasbo Chopina – tako je ustvaril nekatere klavirske skladbe, v katerih je čutiti pridih tega vélikega romantičnega glasbenega ustvarjalca

Fran Gerbič, 2. oddaja /ponov./

ARS Skladatelj tedna, 8. april ― Bil je eden prvih slovenskih tenoristov, ki so želi uspeh po evropskih glasbenih odrih. Ob Antonu Foersterju in Benjaminu Ipavcu je poosebljal vrh slovenske romantike, hkrati je bil prvi profesionalno izšolani slovenski glasbenik, eden prvih v vrsti velikih slovenskih tenoristov, ki so želi uspeh po evropskih glasbenih odrih. Svojo pevsko kariero je začel za časa študija v Pragi, za katerega se je odločil potem, ko je izvedel, da konservatorij na Dunaju na področju pevske pedagogike takrat ni bil ravno na najboljšem glasu. Skladateljeval pa je že pred tem, predvsem so izpod njegovega peresa najprej nastajale zborovske skladbe in samospevi.

Fran Gerbič, 1. oddaja /ponov./

ARS Skladatelj tedna, 8. april ― Gerbičevi glasbeni začetki Prva asociacija pri omembi imena tega slovenskega glasbenega ustvarjalca so verjetno čitalnice, katerih glavni namen je bil – oblikovati, razvijati slovensko besedo in prebujati narodno zavest Slovencev. Glasba je imela pomembno vlogo, še posebej petje, za katerega se zdi, da ga je tudi Gerbič imel v krvi. Kot je sam zapisal v svoji avtobiografiji, »nista bila ne oče ne mama muzikalna, prav tako ne brat in sestra, pač pa so vsi imeli dober posluh.«  Več o Gerbičevih glasbenih začetkih v oddaji, ki jo je pripravila Polona Gantar.
še novic