Likovni odmevi

Likovni odmevi

ARS Likovni odmevi, 9. avgust ― Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke […] Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.
Galerija – Muzej Lendava

Galerija – Muzej Lendava

ARS Likovni odmevi, 29. julij ― O aktualnih razstavah, stalnih zbirkah in kolonijah v pogovoru z direktorjem Dubravkom Baumgartnerjem in kustosom Atillo Pisnjakom. Galerija – Muzej Lendava je vsako leto prizorišče razstave del enega izmed svetovnih velikanov likovne umetnosti, v delovanju zavoda pa vse od njegovih začetkov predstavlja pomembno vlogo tudi mednarodna likovna kolonija Lendava, ki jo na lendavskem gradu pripravljajo od leta 1973. Od leta 2005, ko je Galerija- Muzej uspela pridobiti svojo lastno mobilno livarno, si v okviru omenjene likovne kolonije prizadevajo za ohranjanje starodavne kiparske tehnike odlivanja v bron. Umetnine oziroma male plastike s kolonij so na ogled v podstrešni galeriji. O aktualnih razstavah, stalnih zbirkah in kolonijah sta Lidiji Kosi pripovedovala direktor Galerije – Muzeja Dubravko Baumgartner in tamkajšnji kustos Atilla Pisnjak.
VZEMI SI ČAS. Čas, repeticija in upočasnitev

VZEMI SI ČAS. Čas, repeticija in upočasnitev

ARS Likovni odmevi, 27. julij ― Razstava je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju V oddaji Likovni odmevi tokrat predstavljamo skupinsko mednarodno razstavo z naslovom VZEMI SI ČAS. Čas, repeticija in upočasnitev, ki je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Umetniki, ki jih je izbrala kuratorica Irena Čerčnik v njej skozi različne medije pripovedujejo o času kot takem ter predvsem ponujajo občutenje časa. Ne kronološkega, merjenega, temveč globljega, ki je v nenehnem gibanju in prepletanju. Z govorjenjem o ciklih, ponavljanju, minevanju, upočasnjevanju, trajanju, nenehnem krogu življenja in smrti želi razstava ponuditi izkušnjo časa, ki se odmika od njegove običajne percepcije v vsakdanjem življenju. O tem se je s kustosinjo Ireno Čerčnik pogovarjala Aleksandra Saška Gruden  
Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941)

Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941)

ARS Likovni odmevi, 20. julij ― Razstava v Moderni galeriji v Ljubljani V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava z naslovom Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 -1941 )z več kot 130 deli umetnic in umetnikov, arhivskim in knjižničnim gradivom iz več kot 50-ih javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Razstava je problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma tistega časa, večina del iz tujine je na ogled prvič. Gost oddaje je kustos razstave Marko Jenko.
Retrospektiva Zore Plešnar v Umetnostni galeriji Maribor

Retrospektiva Zore Plešnar v Umetnostni galeriji Maribor

ARS Likovni odmevi, 13. julij ― Najvidnejša slovenska fotografinja sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled prva pregledna razstava fotografij Zore Plešnar, najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Fotoklubu Maribor se je pridružila leta 1968 in dve leti pozneje – kot edina ženska – sodelovala na prelomni razstavi fotografske skupine Mariborski krog, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili razstavo Zore Plešnar, ki je skozi suveren avtorski izraz, v tri desetletja trajajočem delovanju slovensko fotografijo obogatila z odličnimi črno-belimi cikli. Razstavo, ki bo odprta le še do 4. avgusta, bosta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili avtorica Zora Plešnar in kustosinja razstave Andreja Borin.
Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi

Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi

ARS Likovni odmevi, 6. julij ― Metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu - Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Na razstavi so na ogled izbrana dela velikih formatov 18 avtorjev in avtoric. Kustos razstave je Marko Košan, ki je o razstavi zapisal: “T. i. metamodernizem kot reakcija na opešani modernizem in postmodernizem je navrgel nekaj novih usmeritev in umetniških praks, ki so v slovenskem prostoru pri ustvarjalcih in spremljevalcih dobile svoj odmev predvsem na področju literature, medtem ko je bil ta pojav v likovni umetnosti manj opažen, čeprav so se v zadnjih dvajsetih letih tudi na področju vizualnih umetnosti zarisali jasni obrisi nove figuralike, ki se ob drugih sočasnih izrazih ozira v smeri t. i. metaromantike, za katero je značilno, da čutnost postavlja pred družbeni in politični kontekst sodobne umetnosti ter sublimno raziskuje pot k novim utopijam (nedosegljive) prihodnosti.” S kustosom razstave Markom Košanom se bo pogovarjala Karin Potočnik.
Geometrija svetlobe

Geometrija svetlobe

ARS Likovni odmevi, 29. junij ― »Vsako oko lahko postane pesnik.« Lucien Hervé Odnos fotografov in arhitektov je neredko tesno prepleten, še zlasti pa je to veljalo okoli srede 20. stoletja, ko je ustvarjal tudi madžarsko-francoski fotograf Lucien Hervé. Fotografija je tedaj stopala v tesen odnos z modernistično arhitekturo, saj je ni le dokumentirala, temveč tudi sooblikovala njeno zgodbo, jo približala ljudem. Lucien Hervé je arhitekturo zajemal na svojevrsten, subjektiven način, kot da bi stavbe opazoval med hojo. Sicer je postal prepoznaven predvsem po sodelovanju z Le Corbusierom, njegove pretežno črno-bele fotografije pa odlikuje premišljena kompozicija. Več kot 160 Hervejevih fotografij bo do 29. septembra na ogled v Jakopičevi galeriji. Gostujoča razstava pariške galerije Jeu de Pomme z naslovom Lucien Hervé: Geometrija luči, ki jo je kurirala Imola Gebauer, avtorja podrobno predstavlja v osmih sklopih.
Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941)

Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941)

ARS Likovni odmevi, 24. junij ― V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava z več kot 130 deli umetnic in umetnikov, arhivskim in knjižničnim gradivom iz več kot 50 javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava z naslovom Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941) z več kot 130 deli umetnic in umetnikov, arhivskim in knjižničnim gradivom iz več kot 50 javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Razstava je problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma od kraljeve uvedbe diktature 6. januarja 1929, k ije močno vplivala na t. i. spopad na umetniški levici, vse do začetka druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh aprila 1941. Večina del iz tujine je na ogled prvič. Rdeča nit razstave je pogled na Kraljevino Jugoslavijo, kakor nam jo poleg tedanjega umetnostnega prizorišča na svoj način razkriva potopis Louisa Adamiča Vrnitev v rodni kraj, ki je v ZDA izšla leta 1934. V oddaji Likovni odmevi je Maja Žel – Nolda povabila k pogovoru kustosa razstave Marka Jenka.
KAOS

KAOS

ARS Likovni odmevi, 22. junij ― 2. mednarodni festival sodobnega kolaža Layerjeva hiša Kranj V tokratni oddaji Likovni odmevi bomo predstavili 2.mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS, ki ga je pripravila Layerjeva hiša v Kranju. Festival, ki na različnih prizoriščih predstavlja dela preko 100 sodobnih umetnikov kolaža prikazuje raznoliko razumevanje uporabe tehnike kolaža v svetu, obenem izobražuje, v okviru umetniške rezidence omogoča spoznavanje povabljenih umetnikov kolaža in predstavlja sveže pristope k združevanju različnih žanrov, tako vizualnih kot glasbenih. O festivalu in njegovih vsebinah se je na dan otvoritve Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z izvršno producentko Zalo Orel.
Alan Ford v Narodni galeriji

Alan Ford v Narodni galeriji

ARS Likovni odmevi, 17. junij ― Rok Glavan in Zoran Smiljanić o razstavi kultnega stripa na nekoliko presenetljivi lokaciji 23. maja so v Narodni galeriji odprli na prvi pogled presenetljivo razstavo z naslovom Alan Ford teče častni krog. Ja, prav ste prebrali: v Narodni galeriji so odprli razstavo, posvečeno junakom oziroma antijunakom slavne skupine TNT in stripu, ki so v osemdesetih letih dvajsetega stoletja v nekdanji skupni državi našli navdušene in zveste bralke in bralce. Več o stripu in razstavi (ki bo na ogled do vključno 13. oktobra) bosta v oddaji Likovni odmevi (v pogovoru z Markom Goljo) povedala spiritus agens razstave Rok Glavan in stripar Zoran Smiljanić, oba tudi soavtorja zelo informativnega kataloga. Vabljeni k poslušanju.
Ilustratorka Marlenka Stupica

Ilustratorka Marlenka Stupica

ARS Likovni odmevi, 1. junij ― Prejemnica Župančičeve nagrade za življenjsko delo Župančičevo nagrado za življenjsko delo je letos prejela slikarka Marlenka Stupica, ki je vse svoje ustvarjanje posvetila ilustraciji in močno vplivala k uveljavitvi te likovne zvrsti pri nas. Pri svojem delu si je zastavila najvišja slikarska merila, ki jih prepoznamo v sodobnosti in zdržijo primerjave z vzorniki iz zgodovine. Ilustrirala je vse znamenite pravljice od bratov Grimm do Andersena, pa tudi dela domačih avtorjev od Otona Župančiča do Ele Peroci. Rodovi slovenskih otrok so odraščali in še odraščajo ob njenih podobah iz Ostržka, Trnjulčice, Mehurčkov, Pike Nogavičke in drugih knjig.Njeno ilustratorsko delo z ambiciozno zasnovo, slikarsko bravuro in bogatim registrom občutij in trdno zgradbo ob hkratni pozornosti do detajlov najbolje zaznamujemo s pojmom knjižno slikarstvo. Tako so zapisali v utemeljitvi Prešernove nagrade leta 2013. Takrat se je z Marlenko Stupica o njenem življenju in ustvarjanju pogovarjala Maja Žel-Nolda in pogovor bomo ob prejemu Župančičeve nagrade v oddaji Likovni odmevi ponovili.
Vice v lisice

Vice v lisice

ARS Likovni odmevi, 25. maj ― 33. grafični bienale Ljubljana v ospredje postavlja satiro Umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki kurira letošnjo izdajo mednarodnega grafičnega bienala, satiro vzporeja z grafiko v njuni zmožnosti za delovanje. Zgodovinsko gledano je bila grafična umetnost demokratična oblika, dostopna širšemu občinstvu. Satira pa je bila v zgodovini oblika popularne filozofije, filozofije vsakdanjega človeka. Letošnji bienale tako nosi humorni naslov Vice v lisice in z več strani obravnava žanr satire v današnjem času. Ob pogledu v sodobne oblike humorno kritičnega, kot so denimo memi ali gifi, se razstava ozira tudi v preteklost, denimo z razstavo izbora satiričnih časopisov, kot je bil slovenski Pavliha, ki ga je v 19. stoletju ustanovil Fran Levstik. Bienale tako kot prejšnja leta poleg osrednjega razstavišča v Mednarodnem grafičnem likovnem centru naseljuje več ljubljanskih prizorišč in ponuja pester program, v katerem so tako nastopi stand-up komikov, kot simpozij dan po odprtju. Izdali bodo tudi zbornik, ki bo vseboval eseje o mikropolitiki memov, punku kot platformi pretvarjanja in balkanski satiri.
Fotografinja Zora Plešnar v UGM

Fotografinja Zora Plešnar v UGM

ARS Likovni odmevi, 18. maj ― Prva pregledna razstava najvidnejše fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled prva pregledna razstava fotografij Zore Plešnar, najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Fotoklubu Maribor se je pridružila leta 1968 in dve leti pozneje – kot edina ženska – sodelovala na prelomni razstavi fotografske skupine Mariborski krog, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili razstavo Zore Plešnar, ki je skozi suveren avtorski izraz, v tri desetletja trajajočem delovanju slovensko fotografijo obogatila z odličnimi črno-belimi cikli. Razstavo bosta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili avtorica Zora Plešnar in kustosinja razstave Andreja Borin.
Marjan Gumilar – Cuts

Marjan Gumilar – Cuts

ARS Likovni odmevi, 11. maj ― Pregledna razstava v Mestni galeriji v Ljubljani V Mestni galeriji v Ljubljani je na ogled pregledna razstava slik Marjana Gumilarja z naslovom »Cuts«. Kot je zapisala kustosinja Mateja Podlesnik so se pri konceptualni zasnovi razstave osredotočili na problematiziranje enega od Gumilarjevih bistvenih elementov v procesu gradnje slikovnega polja  – pojma reza, ki je bil vpet že v njegove zgodnje kolaže in je postal ključna metoda pri ustvarjanju njegovih novih del. O razstavi in njegovem ustvarjanju  se bo v oddaji Likovni odmevi z Marjanom Gumilarjem pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Razstava bo odprta do 2. junija.
Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010)

Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010)

ARS Likovni odmevi, 4. maj ― Ob 100. obletnici rojstva slikarke in pedagoginje Ob 100. obletnici rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič je šest slovenskih galerij pripravilo skupen projekt z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič. V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so odprli informacijsko razstavo o projektu ter življenju in delu umetnice, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa razstavo podarjenih del Alenke Gerlovič, sledile bojo še razstave v Novem mestu, Brežicah, Ribnici in še dve v Ljubljani. Alenka Gerlovič se je rodila v Ljubljani, diplomirala je leta 1941 v Zagrebu, med vojno se je pridružila Osvobodilni fronti in se ukvarjala s partizansko grafiko. Po vojni se je posvetila likovni pedagogiki in se vztrajno zavzemala za posodobitev pouka likovne vzgoje, napisala je tudi priročnik za učitelje, kot članica Društva slovenskih likovnih umetnikov pa ves čas tudi za status umetnikov. Pred upokojitvijo leta 1968 je slikala predvsem med počitnicami. Motivika njenega dela je bila pokrajina, predvsem mediteranska, v začetku je ustvarjala v tehniki olja in med prvimi slovenskimi umetniki akrila, v katerem je razvila zanjo značilen abstrahiran geometričen slog z dodajanjem različnih materialov. Veliko je potovala po vsem svetu in prinašala domov skice, risbe in diapozitive, po katerih je delala v ateljeju. Po upokojitvi in predvsem v zadnjem desetletju življenja se je njeno slikarstvo zelo razcvetelo, atelje je zamenjalo slikanje na prostem, ekspresivne impresije narave je ustvarjala na nekonvencionalen grafičen način v tehniki akvarela. Alenka Gerlovič je velik del svojega opusa poklonila Posavskemu muzeju v Brežicah, kjer je preživela otroštvo in bila njihova častna občanka, kako predana in razmišljujoča umetnica je bila, pa lahko preberemo v njeni avtobiografiji z naslovom Okruški mojega življenja iz leta 2007, ko je prejela tudi Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Likovni odmevi objavljamo njeno pripoved o življenju in umetniški poti, k
še novic