Likovni odmevi

Likovni odmevi

ARS Likovni odmevi, 23. marec ― Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke […] Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.
Likovni odmevi

Likovni odmevi

ARS Likovni odmevi, 19. marec ― Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke […] Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.
Woman (Be)coming

Woman (Be)coming

ARS Likovni odmevi, 9. marec ― Woman (Be)coming je naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo pretekli teden odprli v UGM Studiu v Mariboru Woman (Be)coming je naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo pretekli teden odprli v UGM Studiu v Mariboru. Umetnostna galerija Maribor jo je pripravila kot partnerka projekta Wom@arts, na njej pa se predstavlja 16 avtoric, ki so se udeležile štirih umetniških rezidenc. Razstava je prva od dveh zaporednih kjer skupno sodeluje 32 ustvarjalk. O razstavi in delih bo v oddaji Likovni odmevi spregovorila direktorica UGM Breda Kolar Sluga.
Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih v MSUM v Ljubljani

Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih v MSUM v Ljubljani

ARS Likovni odmevi, 2. marec ― Razstava v sodobni kontekst postavlja ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja neuvrščenih Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.
Akvareli – dokumenti dediščine

Akvareli – dokumenti dediščine

ARS Likovni odmevi, 23. februar ― Knjiga o akvarelih iz zbirke Informacijskega centra za dediščino Ministrstvo za kulturo je nedavno izdalo knjigo o akvarelih iz zbirke Informacijsko dokumentacijskega centra za dediščino z naslovom Akvareli – dokumenti dediščine. V knjigi so objavljene fotografije vseh 274 akvarelov iz zbirke s podrobnimi opisi ter predstavitvijo njihovih avtorjev, šolanih in nešolanih slikarjev. Akvareli so nastali v različnih obdobjih in iz različnih razlogov, so tudi različnih umetniških kvalitet, vsem pa je skupna dokumentarna vrednost. Gosta oddaje o knjigi, ki je izšla ob zaključku lanskoletnega Evropskega leta kulturne dediščine bosta glavna urednica knjige Teo Mohorčič in sekretar na direktoratu za kulturno dediščino, tudi članom uredniškega odbora Gojkom Zupanom.
Eva Petrič – TRANShomoPLANTATION

Eva Petrič – TRANShomoPLANTATION

ARS Likovni odmevi, 16. februar ― Razstava recikliranih čipk na Ljubljanskem gradu Konceptualna intermedijska umetnica Eva Petrič je ustvarjalno razpeta med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom, kjer tudi živi. Umetniško se izraža s fotografijo, videom, zvokom, performansom, knjigo in oblikovanjem blaga. Med številnimi nagradami ji posebej veliko pomeni tista za najboljšo umetniško izvedbo, ki jo je leta 2017 prejela na festivalu United Solo Theatre v New Yorku. Istega leta je prejela tudi Grand Prix nagrado Mednarodnega festivala likovnih umetnosti v Kranju za cikel recikliranih čipk z naslovom Hematoma. S temi deli se zdaj predstavlja v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu za razstavi TRANShomoPLANTATION. Trenutno razstalja tudi v New Yorku na skupinski razstavi Vrednost zatočišča v katedrali St. John the Divine, kjer na osrednjem mestu nad oltarjem visi njeno Kolektivno srce, sestavljeno iz recikliranih čipk ter z razstavo fotografij v galeriji Mourlot. Evo Petrič je za nocojšnjo oddajo Likovni odmevi k pogovoru povabil Žiga Bratoš.
Milton Glaser – razstava plakatov v MGLC

Milton Glaser – razstava plakatov v MGLC

ARS Likovni odmevi, 9. februar ― Ustvaril je številne izvirne in revolucionarne oblikovalske rešitve, od reklam in celostnih podob, do naslovnic knjig in glasbenih plošč, najbolj znan pa je po svojih plakatih. Znotraj zgodovine grafičnega oblikovanja ima delo Miltona Glaserja posebno mesto. V svojem plodnem ustvarjalnem opusu je ustvaril številne izvirne in revolucionarne oblikovalske rešitve, od reklam in celostnih podob, do naslovnic knjig in glasbenih plošč. V zgodovino pa se je vpisal predvsem kot mojster plakata, ki ga je ustvarjal tako za gledališke predstave, likovne razstave kot koncerte. Del njegovega obsežnega opusa oblikovanja plakatov je od novembra na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, saj je oblikovalec podaril 35 svojih plakatov za njihovo stalno zbirko. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili Glaserjevo delo in razstavo, za katero je sam oblikoval poseben plakat. Aleksandri Saški Gruden bosta o tem spregovorila direktorica MGLC Nevenka Šivavec in kustos Miha Colner.
Fotograf Boris Gaberščik

Fotograf Boris Gaberščik

ARS Likovni odmevi, 2. februar ― Sadovi dolgoletne izkušnje, Bežigrajska galerija 1 Tiha, črno-bela, brezčasna tihožitja s predmeti, ujetimi v pomensko polne kompozicije z zgovornimi naslovi, že vrsto let zaznamujejo ustvarjanje Borisa Gaberščika, fotografa, ki je zavezan tradiciji fotografije. Tako lahko opišemo seriji, za kateri je lani prejel nagrado Prešernovega sklada: Solve et Coagula, torej Raztopi in strdi, in Von Dieser Welt oziroma Od tega sveta, pa tudi njegova novejša dela, ki so na ogled v ljubljanski Bežigrajski galeriji 1. Razstava Sadovi dolgoletne izkušnje, katere kustos je Miloš Bašin, predstavlja 19 fotografij v srebrno-želatinasti tehniki, ki jih je avtor ustvaril v letu 2018 posebej za predstavitev v galeriji. Vsebinsko ga zanima predvsem vprašanje, kaj v današnjem hitro spreminjajočem se svetu pomeni izkušnja, več o razstavi pa je fotograf Boris Gaberščik povedal v pogovoru z Izo Pevec. ________________________________________
Čas brez nedolžnosti

Čas brez nedolžnosti

ARS Likovni odmevi, 26. januar ― Razstava novejšega slikarstva v Sloveniji v Moderni galeriji v Ljubljani »Kaj je s sliko danes« je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar.
Ne glej nazaj, okej?

Ne glej nazaj, okej?

ARS Likovni odmevi, 19. januar ― Umetnostna galerija Maribor Spomin v svojih številnih manifestacijah − kot individualni, zgodovinski, družbeni, kulturni, politični spomin − in soočanje z njim skozi procese prisvajanja, poustvarjanja, animiranja, potvarjanja − je postal osrednje orodje za raziskovanje in razumevanje našega občutenja preteklosti in aktualnih realnosti. Z njim se ukvarja razstava Ne glej nazaj, okej?, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Okoli 20 umetnic in umetnikov iz mednarodnega prostora raziskuje polja novih izkušenj pisane zgodovine in doživetih spominov, ki terjajo kreativen in kritičen pristop. O zasnovi razstave je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedala kustosinja Simona Vidmar.
In memoriam Tinca Stegovec

In memoriam Tinca Stegovec

ARS Likovni odmevi, 12. januar ― 1927 - 2019 »Morda ima grafika status revne sorodnice slikarstva, vendar je to likovna tehnika, v kateri sem se lahko najbolje izrazila in izpovedala«, je pogosto dejala grafičarka in slikarka Tinca Stegovec, ki je umrla v začetku prejšnjega tedna v 92 letu starosti. Tinca Stegovec sodi med najpomembnejše slovenske grafičarke, hkrati pa kot nekonformistična umetnica, ki je poudarjala, da ne sprejema relativizma vrednot, tudi med najbolj zapostavljene, saj se je šele pred osmimi leti prvič celoviteje predstavila na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Rojena Belokranjka je večino življenja preživela v Ljubljani, kjer je končala specialko za grafiko in se študijsko izpopolnjevala tudi v tujini. Ob pedagoškem delu je ustvarila obsežen grafični opus, v katerem je dosegla svoj ustvarjalni vrh s tehnično odličnostjo, natančno risbo, strogo koncipiranimi kompozicijskimi načeli in svojevrstno poetičnostjo uporabe čistih barv svetlih tonov. Njena dela, ki jim je za merilo vedno postavljala klasično umetnost, so osebne izpovedi, v večini podobe izsekov iz vsakdanjega življenja in življenjskih situacij, izrazito figuralna umetnica je bila pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. Ukvarjala se je tudi s slikarstvom, v katerem prevladujeta pokrajina in portret. O svojem življenju je napisala tudi knjigo Bilo je takole in jo podnaslovila Romanje za lepoto. Tinca Stegovec je prejela več nagrad, med njimi tudi Jakopičevo za življenjsko delo leta 2016 in takrat je, kot vztrajna samohodka v vseh pogledih, dejala, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote. Pogovor v oddaji je nastal ob njeni retrospektivni razstavi leta 2011.
In memoriam Zdenka Golob

In memoriam Zdenka Golob

ARS Likovni odmevi, 5. januar ― 1928 - 2019 Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta smo izgubili izjemni umetnici, samosvoji grafičarki, Zdenko Golob in Tinco Stegovec. Poklonili se jima bomo tudi v oddaji Likovni odmevi s ponovno objavo pogovorov, ki so nastali ob njunih retrospektivah v Mednarodnem grafičnem Likovnem centru. Nocojšnjo oddajo posvečamo Zdenki Golob, slikarki, ilustratorki, grafičarki in pedagoginji. Rodila se je leta 1928 v Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, po meščanski in trgovski šoli se je zaposlila kot tekstilna delavka, pozneje pa je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1954 in nato sprejela različne službe, le da je lahko ustvarjala neodvisno, iskreno in svobodno, kot je večkrat sama poudarila. Leta 1968 je dobila status svobodne umetnice. Ob njeni 85- letnici so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili veliko pregledno razstavo, na kateri je bil na ogled njen grafični opus, akvareli, risbe in slike. Tako so se poklonili umetnici, katere opus do tedaj ni doživel večjih javnih predstavitev, ker je tudi sama dajala prednost ustvarjanju pred publiciteto. Ustanovi je takrat tudi donirala 105 del na papirju. Umetniški opus Zdenke Golob je neznačilen, njen motivni svet ni obsežen, zato pa je vsak motiv obdelala do skrajnih interpretativnih možnosti in v več različicah. Za njeno umetniško ustvarjanje je od vsega začetka značilna vzporednost abstraktnih likovnih prvin in poenostavljenih realnih oblik ter premišljena atmosferska uporaba barve. Zdenka Golob je tudi veliko ilustrirala, bila je ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali. Po letu 1969 se je povsem posvetila grafiki in v tehnikah globokega tiska so nastala njena najboljša dela, večinoma v ciklusih. Njeni umetnosti so večkrat očitali hermetičnost, sama pa je dejala, da motivna raznolikost in atraktivnost nista potrebni, saj je bistven pretehtan odziv na probleme časa in prostora. Zdenka
INVENTURA, -E (Ž) – Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec

INVENTURA, -E (Ž) – Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec

ARS Likovni odmevi, 29. december 2018 ― Iz projekta Zbirke v gibanju - Umetnostna galerija Maribor V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je v okviru projekta Zbirke v gibanju na ogled razstava iz zbirke Umetnostne galerije Maribor z naslovom INVENTURA, -E (Ž). V oddaji Likovni odmevi bo kustosinja razstave Breda Kolar Sluga predstavila projekt, za katerega je zasnovala poseben koncept. Na razstavo je vključila dela zgolj ženskih avtoric, s čimer je želela spodbuditi razmislek o tem, kakšno podobo o ustvarjalnosti likovnih in vizualnih umetnic v Sloveniji sporočajo naše muzejske zbirke in kaj bi bilo potrebno storiti, da to sliko dopolnimo. Razstavo so spodbudili podatki iz zbirke UGM o zastopanosti avtoric in avtorjev, ki govorijo v prid moškim ustvarjalcem v razmerju 1 proti 5, številke v zastopanostih samih del v zbirki pa 1 proti 10 za dela moških avtorjev. Na razstavi so na ogled dela več kot 60 umetnic s preko 200 deli, ki zajemajo časovno obdobje dobrih sto let – od najstarejšega dela Ivane Kobilce do zadnjih pridobitev v lanskem letu.
Leonardo da Vinci

Leonardo da Vinci

ARS Likovni odmevi, 22. december 2018 ― Ob 500. obletnici smrti Prvo oddajo Likovni odmevi v letu 2019 posvečamo renesančnemu umetniku Leonardu da Vinciju. Letos, natančneje 2. maja, bo minilo 500 let od njegove smrti in v Italiji in po svetu bojo pripravili več kot 100 dogodkov. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretski razpravi. Bil je med prvimi umetniki, ki je smatral, da je slikarstvo znanost in je vpeljal ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti, kar je želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli dr Carlo Pedretti. V današnji oddaji Likovni odmevi lahko v prevodu dr Petra Kosa poslušate povzetek njegove razprave.
Vlaho Bukovac in Alexander Cabanel – učenec in učitelj

Vlaho Bukovac in Alexander Cabanel – učenec in učitelj

ARS Likovni odmevi, 8. december 2018 ― Ob 120. obletnici Umetniškega paviljona v Zagrebu V Umetniškem paviljonu v Zagrebu je na ogled razstava slikarja Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela, s katero galerija obeležuje 120 let delovanja. Umetniški paviljon v Zagrebu je najstarejša likovna ustanova v jugovzhodni Evropi. Prav Vlaho Bukovac je bil pobudnik zasnove paviljona. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili razstavo slikarjev, ki sta vsak na svoj način zaznamovala čas in sta prvič predstavljena na skupni razstavi, eden kot učenec in drugi kot učitelj. O razstavi z naslovom Vlaho Bukovac in Alexander Cabanel zgodovinsko srečanje učenca in učitelja je Aleksandri Saški Gruden spregovorila direktorica Umetnišega paviljona Jasminka Poklečki Stošić
še novic