Pravičnost za književnost

Pravičnost za književnost

Dnevnik, 22. oktober ― Vem, da je že pozno, a tudi jaz bi rad kaj rekel o Nobelovih. Ob razglasitvi so bili slovenski mediji enoglasni, da ta dva pa dobro poznamo. Prevajana, večkrat po Sloveniji kot pisatelja, drugi tudi kot pešec, morda ste ga srečali na kraških...
Grad Gripsholm: sprehod namesto trobent

Grad Gripsholm: sprehod namesto trobent

Konteksti (Tomaž Bešter), 21. oktober ― vir slike: miszalozba.com Knjige kot zapis misli nekega časa, tok komunikacije zapisanih idej pisca ali piske, so zanimive iz različnih vzrokov, jasno. Veliko jih je takšnih, ki so zanimive zaradi tega, ker so prve, mnogo je tudi takšnih, ki so predmet poželenja zato, ker so zadnje. Nekatere so zanimive samo zaradi tega, ker so povzročile večje in manjše revolucije mišljenja, nekatere pa sploh ne zato, ker bi imele zanimivo vsebino, temveč zato, ker so jih napisali točno določeni ljudje. Tako bi lahko napisali, da je mnogoštevilno veliko knjig, ki so zanimive natanko zato, ker nas skozi optiko avtorskega filtra peljejo na točno določen kraj ob točno določenem trenutku, nekatere pa so zanimive tudi zato, ker je zanimiv čas, v katerem so nastale. In med te slednje prištevam tudi pred kratkim prebrano delo enega najpomembnejših pisateljev weimarske republike, Kurta Tucholskyja z naslovom Grad Gripsholm, poletna zgodba. V prevodu Tine Štrancar je izšlo pri založbi Miš. Grad Gripsholm je bil izdan leta 1931, v zadnjih letih weimarske republike, preden so dobršen del sveta v črnino ovili nacisti, kjer tudi Tucholsky, ki je bil židovskih korenin, seveda ni imel nikakršnih perspektiv. Prebrati je mogoče, da so 1933 njegove knjige gorele. In čeprav Grad Gripsholm fiktivno delo, se bere kot zanimiv dokument preteklosti. Na nek način izjemno zanimivo dopolnjuje Isherwoodovo delo Slovo od Berlina, ki so ga pred leti izdali pri Cankarjevi založbi med Modernimi klasiki. V povzetku bi lahko dejali, da gre za izjemno lahkotno branje, v katerem najdemo tako avtobiografske elemente (odhod v tujino), izjemno lepo ljubezensko zgodbo, v katerem je razprostrt ideal dopolnjevanja moškega in ženske v njunem skupnem preživljanju časa, kritika kulturnega miljeja z iskanjem uspešne produkcije gradiva za knjižni trg , prav tako pa kritika prihajajočega norega nemškega nacionalizma z iskrico revolucionarnega disidentstva, s katero je mogoče želel prepričati predvsem samega sebe, da b

Romani, ki bodo izšli leta 2114

Dnevnik, 20. oktober ― Norveški pisatelj Karl Ove Knausgaard, ki je v literarni svet prodrl s šestdelnim romanom Moj boj, bo svoj naslednji roman namenil projektu, imenovanemu Knjižnica prihodnosti. Tega je leta 2014 zasnovala škotska pisateljica Katie...
Strip in čas

Strip in čas

LUD Literatura, 20. oktober ― Strip, sodeč po obisku festivala, nikakor ni kakšna izumrla umetniška oblika, ki bi se ji bilo treba bati za občinstvo. Hkrati je vsaj v določenem segmentu že pustil za sabo obdobje, ko je predstavljal najaktualnejšo obliko množične kulture.
Prohibicija smeha

Prohibicija smeha

Airbeletrina, 20. oktober ― Jocker režiserja Todda Phillipsa je še vedno samostojna umetnina, saj ne sledi povsem stripovskemu kanonu, kar ga dela gledljivega za tiste, ki stripovskih sag ne spremljajo, hkrati pa je univerzalna zgodba vabljiva tudi za morebitne nove ljubitelje stripovskih peripetij.
Biljard na Malti: zrcalni spomin na Daphne Caruana Galizia

Biljard na Malti: zrcalni spomin na Daphne Caruana Galizia

Vrabec Anarhist, 19. oktober ― 11 To je SF: pločevinasti izstrelki so skopali plitve, smodeče se kraterje. 12 80 metrov stran od ceste je Matthew našel raztresene ostanke svoje matere 13 Daphne Caruana Galizia. Bila je novinarka. In prav zato je 12 80 metrov stran od ceste Matthew našel raztresene ostanke svoje matere. The post Biljard na Malti: zrcalni spomin na Daphne Caruana Galizia appeared first on Vrabec Anarhist.
še novic