Novice

literatura

Nominacije za najboljši knjižni prvenec, SKS 2025

Društvo slovenskih pisateljev, 17. november ― Žirija v sestavi Matjaž Zorec (predsednik), Jaka Gerčar in Majda Travnik Vode je za najboljši knjižni prvenec SKS 2025 nominirala naslednje knjige: Martina Potisk – Ena na ena (Kulturni center Maribor), Timotej Novaković – Inokulum (Ljudski muzej Rogaška Slatina), Špela Setničar – Vse, kar ti moram povedati (Center za slovensko književnost), Maša Jelušič – Profesor je končno mrtev (Goga), Nejc Pohar – Jadran za Slovence/Slovenci na jadranu (samozaložba) in posebna omemba: Marcel Baranja – Tvoj ciganski obraz bledi (Ministrstvo za kulturo). Kdo bo letošnji lavreat ali lavratka, bo znano 26. 11. ob 19.00 na Pisateljskem odru SKS. Čestitke!

Obvestilo: mednarodni dan solidarnosti s Palestino

Društvo slovenskih pisateljev, 16. november ― Na prošnjo Koordinacije iniciativ za mir objavljamo naslednje obvestilo: Spoštovani,  pišemo vam v imenu Koordinacije iniciativ za mir, ki združuje mnoge organizacije in posameznike, kot so Gibanje za pravice Palestincev, Glas ljudstva, združenje za mir Ne v mojem imenu, platforma za svobodno Palestino Sumud, sodelujemo pa tudi z Amnesty Slovenije, Mirovnim inštitutom in še mnogimi. V prizadevanju za končanje genocida in okupacije v Palestini si želimo združiti sile z mnogimi drugimi gibanji po Evropi, tudi v Italiji. Zato smo se, po navdihu italijanskega protesta »Blocchiamo tutto«, namenili organizirati protest »Ustavimo vse« tudi po vsej Sloveniji, in sicer 28. 11., kot bodo storili tudi drugod po Evropi. Za nas je to pomemben datum tudi zato, ker bo Slovenija decembra nastopila enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu ZN; to je trenutek, da vladi izrazimo svoje zahteve zanj. Pred kratkim je t.i. Trumpov mirovni načrt za Gazo sicer obljubil prekinitev ognja, konec stradanja prebivalstva in konec trpljenja Palestincev preko postopnega umika izraelske vojske in nedoločne in pogojne vizije svobode za Palestince.  Vendar pa Izrael še vedno ubija, strada, razseljuje palestinske otroke, grozi družinam palestinskih zapornikov – mnogi so zaprti brez pravne podlage, med njimi so tudi otroci –, na Zahodnem bregu pa pospešeno gradi nove naselbine in terorizira kmečko prebivalstvo. Vse to počne ob ponovnem mednarodnem molku, ki pomeni sokrivdo. Vsak zračni napad na Gazo, vsako množično grobišče, vsak sestradan otrok, vsak ranjen Palestinec brez medicinske pomoči je nov madež na Združenih narodih in Varnostnem svetu. Mednarodna skupnost govori o »miru«, molči pa pred okupacijo, kolektivnim kaznovanjem in genocidom. Govori o »varnosti«, zamiži pa pred nebrzdano militarizacijo, trgovino z orožjem in normalizacijo nezakonitega naseljevanja. Govori o trpljenju palestinskega  ljudstva, mi pa vidimo le zaprta srečanja in pozabljene resolucije. Če danes dopustimo teptanje mednarod
Razstava Alenke Spacal: Bajalkine ilustracije

Razstava Alenke Spacal: Bajalkine ilustracije

Bajalka, 15. november ― Galerija Srečišče, Hostel Celica, Ljubljana, 20. 11.–14. 12. 2025. Otvoritev bo 20. novembra, ob 18. uri.  »Dober dan, gospod želvak.« »Vam se zdim bolj želvak kot želva?« »Vseeno mi je. Zaradi mene ste lahko tudi gospa želva. Lahko ste hkrati želva in želvak.« Kratek dialog iz prve od šestih avtorskih slikanic Alenke Spacal Mavrična maškarada je neposredna vstopnica v svet podob, ki zadnjih petnajst let nastajajo pod mojstričinimi gibkimi prsti. Ti prsti so prevodniki avtoričinega bogatega poznavanja kompleksnih teorij družbenih ustrojev feminističnih in LGBTQ-vsebin v vizualnih umetnostih, s pomočjo katerega preseže stereotipe spolne binarnosti in se poigra z vlogami družbenega spola. Ozaveščena […] Stran Razstava Alenke Spacal: Bajalkine ilustracije se je prvič pojavila na strani Bajalka.
»Ali bi lahko koga ubili tudi v našem kraju?«

»Ali bi lahko koga ubili tudi v našem kraju?«

Airbeletrina, 15. november ― Slovenija je bogatejša za še en, prav poseben literarni festival – osredotočen na kriminalke. KrimiFest, »prostor, kjer se srečujejo pisatelji, strokovnjaki in bralci«, prevprašuje stereotip kriminalnega romana kot lahkotne literature, s pogovori, razpravami in predavanji pa skuša predvsem odpirati razprave o vlogi žanra in merilih v kontekstu širše literarne produkcije. Programska vodja Maja Jelušič je na Vodnikovi domačiji v Ljubljani povedala, da so o ustanovitvi festivala razmišljali že precej časa, vendar z željo, da se ta ne bi osredotočil zgolj na literarni vidik kriminalke, temveč bi jo osvetlil iz vseh kotov. »Ideja je bila, da bi z vključevanjem strokovnjakov razumevanje kriminalke kot žanra raziskali bolj v detajle. Kriminalni roman še zmeraj velja za trivialni žanr, zato smo želeli, da bi o njem govorili tudi ljudje, ki ga živijo, ki ga poznajo na druge načine, predvsem skozi svoje strokovno delo. Tega sem se domislila, ker menim, da nas, vse bralce in pisce kriminalk, zanima, zakaj ljudje delamo zločine, kakšna je psihologija v ozadju posameznih dogodkov … In kdo bi nam lahko to bolje povedal od profesionalcev? Ob tem pa smo dodali še nekaj zabavnih dogodkov, kot so kviz, knjigobežnica, podcast o.b.o.d …« Že prvi Krimifest je pritegnil veliko obiskovalcev. (Fotografija: Kaia Grobovšek) Odlične niso bile zgolj ideje, temveč več kot očitno tudi organizacija, saj so bile dvorane na vseh dogodkih polne. Neredko je bilo treba iskati dodatne stole, med pogovori z avtorji pa smo mnogi stali tudi ob stenah. Zamisel festivala pa niso zgolj dogodki in druženja, temveč tudi, da »ponovno premislimo o žanrski literaturi«. Dr. Andrej Blatnik iz programskega odbora festivala je to potrdil in dodal, da tukaj ne gre zgolj za povzdigovanje žanra kot takega, temveč za izbiro kakovostne literature: »Trdo sem prepričan, da se ravno s tem, ko delamo neko znotrajžanrsko selekcijo, vzpostavlja meja med boljšimi in povprečnimi knjigami. Paradoks bralnega p
Nikjer izhoda, dokler človek vlada

Nikjer izhoda, dokler človek vlada

Airbeletrina, 14. november ― Da je Tista dežela (Mladinska knjiga, 2025) – po knjigah Zima vezilja (2016), Naj bo poleti (2018) in Ogenj in sence (2024) – zadnja v seriji štirih knjig haikujev Svetlane Makarovič atmosferska mešanica grenkobe, melanholije, pravljičnosti, mitološkosti, nežnosti in hkratne zajedljivosti, gotovo nikogar, ki pozna pesničino delo, ne more presenečati. Tista dežela ponuja več kot dvesto haikujev, ki pa se, tudi zaradi postavitve, ki v ležečem formatu knjige na eni strani prinaša več pesmi, prelivajo drug v drugega in začno dejansko tvoriti svojevrstno (idejno) ozemlje, v katerem se pojavlja za Svetlano Makarovič značilno plastenje realnosti. Kljub kratki formi besedila v Tisti deželi pogostoma zajemajo plejado različnih idejnih svetov, mogoče bi bilo reči celo več različnih kodov dešifriranja sveta; Svetlana Makarovič tako v zelo kondenzirani formi vseeno sega po pregovorih, ljudskih pesmih, mitološkem, hkrati pa po zelo stvarnem, materialističnem razumevanju sveta. Vsakega od kodov, ki omogočajo branje realnosti, je mogoče razumevati posamično, a seveda tudi prepleteno, tako kot se pojavljajo v družbenem tkivu. Svetlana Makarovič tako v zelo kondenzirani formi vseeno sega po pregovorih, ljudskih pesmih, mitološkem, hkrati pa po zelo stvarnem, materialističnem razumevanju sveta. Ljudska, skorajda folkloristična plast besedila ponuja vpogled v miselno strukturo sveta generacij prednic in prednikov, in vidimo lahko, da modrost, ki jo nosi ta struktura, prenaša sledi tudi v sodobnejše (kritične) misli. In vidimo lahko, kako določena razumevanja sveta, majhnosti človeka in tip njegove odnosnosti do drugih bitij in sveta niso nekaj, kar bi bilo porojeno iz (zgolj) novodobnih razmer, spričo trenutne ekološke krize, vojn, ekonomskega sistema in porasta oblastnih politik, temveč folkloristični del kaže, kako je to stalnica v človeški misli (tudi) preteklih generacij. (Fotografija: Dane Anžič, iz knjige Luciferka, Beletrina, 2019) Ravno zara
še novic