Himna nepopolnih ljudi

Airbeletrina, 4. julij ― Kako nežno, brez jeze in besa poslati nekam vse popolne ljudi, ki to niso in nikoli ne bodo. V pesmi, samo v pesmi in nikjer drugje. Pesmi je oproščeno, tako kot je oproščeno vsem, ki se znajdejo v njej, ne da bi tako hoteli. Fuck All The Perfect People je pesem o popolnih ljudeh, ki jih v njej ne vidimo, ker imajo besedo tisti, ki so njihovo nasprotje in imajo tisto, česar popolni ljudje niso nikdar imeli. Medtem ko so bili na drugi strani ceste vedno oni drugi, nepopolni ljudje, s svojimi težavami, ki jih niso znali, mogli ali hoteli skriti; kdaj so postali samo nepopolni ljudje, o katerih se pišejo pesmi, ki v resničnem življenju ne pomenijo veliko, ker v resničnem življenju na koncu zmagujejo popolni, urejeni ljudje. Kadar nekdo prepeva o popolnih ljudeh, mi najprej padejo na misel urejeni ljudje, tisti torej, ki znajo svojo urejenost vnovčiti vedno in povsod; koliko takšnih ljudi je šlo skozi življenje tiho in brezbrižno, ne da bi jih kdorkoli res opazil. Medtem ko so bili na drugi strani ceste vedno oni drugi, nepopolni ljudje, s svojimi težavami, ki jih niso znali, mogli ali hoteli skriti; kdaj so postali samo nepopolni ljudje, o katerih se pišejo pesmi, ki v resničnem življenju ne pomenijo veliko, ker v resničnem življenju na koncu zmagujejo popolni, urejeni ljudje. Ne vem, zakaj se ob tem najprej spomnim na portugalskega nogometnega asa Cristiana Ronalda, ki na tem svetovnem prvenstvu išče svojo popolnost, kljub temu da ga mnogi opozarjajo, da je njegov najboljši čas minil in da je zdaj morda pravi trenutek za konec tega iskanja; nekaj podobnega bi lahko veljalo tudi za hrvaškega čarovnika Modrića in jasno tudi edinega, ki se je približal božanstvu, Lionela Messija. Morda je ravno argentinski čudežni deček edini, ki bo svojo zgodbo pripeljal do konca in na koncu osvojil še eno prvenstvo za svojega idola, ki mu je dovolil obleči dres s številko 10. Ironija je, da velja za največjega nogometaša vseh časov človek, ki je poosebljal nepo
Annie Ernaux: Leta

Annie Ernaux: Leta

MMC Knjige, 3. julij ― Annie Ernaux postaja stalnica slovenskega založništva; po dveh zbirkah kratkih zgodb in novel z novim prevodom Suzane Koncut dobivamo osvežena Leta, njeno najbolj znano delo, izvirno objavljeno leta 2008.
AirBeletrinin podkast: Območje lagodja z Jedrt Jež Furlan

AirBeletrinin podkast: Območje lagodja z Jedrt Jež Furlan

Airbeletrina, 3. julij ― Alida Bremer: Sanje in kulise (KUD AAC Zrakogled, 2025) »Alida Bremer je sama najboljša reklama za to, da bereš njene knjige,« pravi novinarka, urednica in kritičarka Jedrt Jež Furlan o pisateljici romana Sanje in kulise. Avtorica je rojena v Splitu, živi pa v Nemčiji, kjer tudi piše v nemščini in prevaja vanjo. Leta 2013 je izdala prvenec Olivin vrt, leta 2021 pa še roman Sanje in kulise, ki ga je lani za koprsko založbo KUD AAC Zrakogled prevedla Urška P. Črne. Še preden je knjigo sploh dokončala, so del rokopisa nominirali za nagrado Alfreda Döblina. Pred tremi leti je izdala še knjigo o Nikoli Tesli. Roman Sanje in kulise ni klasična kriminalka, temveč gosto stkana »mreža časa«, ki bralca popelje v vročični Split julija 1936. Mesto v knjigi diši po soli, pečenih ribah in strahu. Dioklecijanova palača postane prizorišče umora, ki razgalja vrelišče pred drugo svetovno vojno. Sanje in kulise so nekakšen zgodovinski kalejdoskop, v katerem se srečujejo nemški filmski ustvarjalci, vohuni, komunisti in domači ribiči. Jedrt Jež Furlan v pogovoru poudari, da so vse plasti zgodbe kot sestavine vrhunske dalmatinske jedi; čeprav jih je ogromno, se med seboj ne zmešajo do neprepoznavnosti. Skozi labirinte splitskih uličic nas vodi inšpektor Mario Bulat, analitičen um »stare šole«, ki v času, ko se svet podira, išče red in odgovore na vprašanja o človeški naravi, ki se skozi zgodovino ne spreminja.   Alida Bremer v romanu izriše precizen portret družbe, v kateri ženske, čeprav pogosto v ozadju, držijo vse niti v svojih rokah. Med njimi sogovornica podkasta izpostavi raznolikost ženskih likov: od mladih komunistk in uporniških knjigarnark do prefriganih gospodinj v bogatih družinah, ki so neskončno praktične in imajo intuitiven vpogled v moški svet. Te ženske so »kleno« jedro zgodbe; Alida Bremer jim daje moč in glas, s katerim urejajo svet, tudi takrat, ko so navidez tiho. Split pa v tem času postane velika filmska kulisa – ne le za nemški film, ki

Neža Dvorščak: Neskončna žalost v pokončnem formatu

Sodobnost, 2. julij ― Neskončna žalost v pokončnem formatu ali O čem naj pesnik danes še piše pesmi? »Imamo vest, zato smo strahopetci; tako naravna zdrava polt odločnosti postane z mislijo bledikavo bolehna in najbolj tehtna in vzvišena podjetja se v teh pomišljevanjih izrodijo v nekaj, kar ne zasluži več, da imenujemo dejanje.« Hamlet, W. Shakespeare: Hamlet   Osrednji […]

Maja Murnik: O rodu

Sodobnost, 2. julij ― Dane Zajc: Voranc. Režija: Živa Bizovičar, SNG Drama Ljubljana. Premiera: 14. februar 2026, ogled junija 2026.   V literarnozgodovinskem konsenzu velja, da je Voranc mojstrsko napisano in uprizoritveno zahtevno besedilo, ki prikazuje tragično usodo slovenskega kmeta v kaosu druge svetovne vojne, pa tudi podobo slovenstva. Ta poetična igra je bila napisana leta 1978 in je […]

Irena Androjna: Jona na križišču svetov (Majda Travnik Vode)

Sodobnost, 2. julij ― Majda Travnik Vode   Irena Androjna: Jona na križišču svetov. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Srednji svet), 2025.   Tretji roman pisateljice, pesnice in avtorice številnih nagrajenih radijskih iger in pravljic Irene Androjna z naslovom Jona na križišču svetov je kompleksno in ambiciozno delo, ki se načeloma uvršča v mladinsko književnost – nominiran je bil tudi […]

Aljoša Harlamov: Dohtar in Povodni mož (Urban Leskovar)

Sodobnost, 2. julij ― Urban Leskovar   Aljoša Harlamov: Dohtar in Povodni mož. Novo mesto: Goga, 2026.   Dohtar in Povodni mož je drugi roman literarnega zgodovinarja, urednika in publicista Aljoše Harlamova, njegov prvenec Bildungsroman je izšel leta 2009. Zgodovinska kriminalka, ki v vlogo detektiva postavi Franceta Prešerna (ta sicer z imenom in priimkom ni nikoli omenjen), se je […]

Helena Koder: Kolizej (Alenka Urh)

Sodobnost, 2. julij ― Alenka Urh   Helena Koder: Kolizej. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2026.   »Hiša ima svoj navzven in svoj navznoter. Navzven so zidovi, navznoter je duša. Duša je nevidna, vendar zna pripovedovati. Pripoveduje tistemu, ki zna poslušati. Drugim ne,« beremo v epilogu knjige Kolizej. Hiša, ki je danes v zavesti Ljubljančanov samo še oddaljen spomin, je z […]

Maja Megla: Gambija, nasmejana obala Afrike

Sodobnost, 2. julij ― Potovanja se zgodijo nenadoma. Kot notranji klic. Vsaj meni. Odločitev vznikne z jasnostjo in povsem brez dvoma. Grem! Že dlje časa sem želela stopiti v črno, podsaharsko Afriko. Ko je tisto zimo pred desetimi leti namera dozorela, se je razprostrlo na stotine možnosti na kontinentu, ki je trikrat večji od Evrope. Kam? Nisem si hotela […]

Urban Jakša: Tanghulu: sladko-kisli okus prihodnosti

Sodobnost, 2. julij ― Metro, ki me odpelje z letališča v center, je brezhibno čist. Bela plastika, kromirani ročaji in vonj po razkužilu. Sem edini tujec na vlaku. Ljudje me gledajo. Ne gledajo, strmijo vame. Strmim nazaj. Izzivam? Nekaj sekund bolščimo drug v drugega. Mlajši prej povesijo pogled proti telefonu, starejši so vztrajnejši. Nasproti mene sedi osemdesetletnik, stisnjen med […]

Lucija Stepančič: Knjiga obrazov

Sodobnost, 2. julij ― 1.   V profil sem dala same svoje prastare fotke, punco, kakršna sem bila pred dvajsetimi leti; plehko blondinko kaj hitro začnejo oblegati prečudni adrenalinski tipi. Najprej Napoleonov vojak na težkem egotripu, ki povsem očitno še ne ve, kaj ga čaka v Rusiji. Potem križarski vitez pred gorečim Jeruzalemom s polnim naročjem plena. Ta dva […]

Pogovori s sodobniki: Majda Travnik Vode z Marijem Čukom

Sodobnost, 2. julij ― Travnik Vode: Če moji podatki držijo, ste prav v reviji Sodobnost pri rosnih dvajsetih z objavo pesmi doživeli enega svojih literarnih debijev. Kdaj ste odkrili, da ste pesnik in kako se spominjate svojih umetniških začetkov in prvih objav?   Čuk: Pravzaprav nisem nikoli začutil kakšnega posebnega prelomnega trenutka in tudi danes se nikoli ne sprašujem […]

Robno, ukrivljeno, v odvodih razvejano

Airbeletrina, 2. julij ― »Klasična linearna narativa je diktatorstvo.« V zadnjih časih razvpit izrek pisateljice Adanie Shibli. Tiste Shibli, ki so ji na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023 preklicali književno nagrado za njen roman Zgolj detajl, v katerem udejanja ravno to misel. Klasična linearna narativa je privilegij močnih, kanon in arhiv pa sta vedno subjektivna, polna zamolkov in izpuščenih zgodb. Tako v kratkem romanu Zgolj detajl, razsekanem na dva dela, srečamo brezosebno in odtujeno pripoved skupinskega posilstva in umora beduinsko-palestinskega dekleta v letu 1949 skozi oči izraelskega komandanta ter sodobno pripoved anonimne ženske, ki raziskuje okoliščine dekletove smrti ter zaradi omejitve gibanja, ki jo Izrael nalaga Palestincem, umre pod streli vojaka IDF na istem mestu kot neimenovano dekle. S katerim si poleg tega delita rojstni datum. Struktura romana kaže na zgodovinsko ponavljajočo se travmo, zlitje dveh razdvojenih usod, na metajezikovni ravni pa tudi na bitko okupatorjevega jasnega linearnega izražanja proti fragmentiranemu, negotovemu izražanju naratorke druge polovice knjige. S tem opozori, kako marginaliziran govor, govor zatiranih, nikoli nima privilegija takšne koherentnosti in časovnega sosledja; pretežko je identificirati točko, iz katere represija in nasilje izhajata, iz travme pa izhaja nekakšen zamolk, jecljaj, ki seveda vpliva na jasnost naracije. Klasična linearna narativa je privilegij močnih, kanon in arhiv pa sta vedno subjektivna, polna zamolkov in izpuščenih zgodb. Skoraj z gotovostjo bi si drznila trditi, da je slovenska pesnica, skladateljica in doktorirana sociologinja Nina Dragičević več kot le površinsko seznanjena z delom in mislijo Adanie Shibli ali vsaj njenimi literarnimi sopotniki in somišljeniki in da vzporednica, ki jo bom potegnila v nadaljevanju, ni nikakršno naključje. Tako njena najnovejša izdaja Nemogoče (Beletrina, 2025), ki piše zgodovino pozabljenih in iz arhivov izpuščenih ženskih skladateljic našega o
še novic