Oddaj na natečaj v MKL (2019)

Trubarjeva hiša literature, 14. november ― V želji po čim širšem literarnem ustvarjanju smo se v Mestni knjižnici Ljubljana odločili, da razpišemo literarne natečaje na temo proze, poezije, dramatike in stripa pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL. Gre za projekte spodbujanja ustvarjalnega pisanja, risanja in izražanja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku. Razpisi vseh štirih natečajev so odprti od 15. novembra 2019 do 15. marca 2020.   METAFORA – KRATKE ZGODBE POHAIKUJ – HAIKU POEZIJA IN FOTOGRAFIJA PREDRAMI SE – DRAMSKO PISANJE S3P – STRIP {fshare id=3699}

Literatura in popularna kultura – Lila Prap in Sara Špelec (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 12. november ― V četrtek, 7. novembra 2019, se je v Trubarjevi hiši literature odvil dogodek z naslovom Literatura in popularna kultura. Voditeljica Sara Špelec se je pogovarjala z Lilo Prap, pisateljico in ilustratorko, prejemnico številnih nagrad, ki ni znana le pri nas, temveč tudi v tujini. O tem priča dejstvo, da je bila na dogodku med občinstvom mlada gostja z Japonske, ki je opisala popularnost avtorice pri njih. Ko je Lila Prap izrazila dvom, če je tam res tako popularna, je gostja z navdušenjem povedala o avtoričinih slikanicah ter različnih igračah, magnetih in ostalih predmetih, ki jih izdelujejo po vzoru slikanic.

Pisma proti e-mailom – Becky Albertalli. Z ljubeznijo, Simon. & Jenny Han. Vsem fantom, ki sem jih kdaj ljubila. Učila International, 2019. / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 3. november ― Šestnajstletna Simon Spier in Lara Jean Covey imata veliko skupnega. Oba sta protagonista mladinskih romanov, ki sta iz samostojnih knjižnih uspešnic prerasla v knjižni seriji – Z ljubeznijo, Simon je dobil nadaljevanje Leah brez ritma; Vsem fantom, ki sem jih kdaj ljubila, pa sledita še knjigi P. S. Še vedno te ljubim in Vedno tvoja Lara Jean. Oba sta leta 2018 dobila tudi svoja filma. Vsebinsko gledano gre pri obeh romanih za ljubezensko zgodbo, prav tako sta oba rahlo pocukrana, a vseeno ne prestopata meje banalnosti in govorita o stvareh, ki mlade zanimajo. Pri obeh so v ospredju družinski člani in ožji krog prijateljev, odvijata pa se pretežno doma in v srednji šoli. Oba se spogledujeta s prvo uresničeno simpatijo in obema se zaplete pri pisni komunikaciji. Ravno zaradi toliko podobnosti je zanimivo, kako uspe biti Simonu veliko bolj prepričljiv in manj klišejski.

Leto smrti Ricarda Reisa (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 21. oktober ― V ponedeljek, 21. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal poseben slavnostni večer, saj je Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva v okviru praznovanja meseca Luzofonije (skupnost okrog 230 milijonov portugalsko govorečih ljudi) priredilo odrsko branje iz romana Nobelovca Joséja Samaraga Leto smrti Ricarda Reisa, ki je pravkar izšlo pri založbi Beletrina. Brale so Maria Gomes, Mariana Franco, Daniela Ribeiro, Gabriela Droga Mazovec in Mafalda Vaz, pridružila pa se jim je tudi prevajalka Barbara Juršič, ki je cel večer krmarila med slovenščino, portugalščino in angleščino.

Umetnost kritike 2019 (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 7. oktober ― V petek, 4. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal že 6. simpozij Umetnost kritike s podnaslovom Kritiške transformacije (v 21. stoletju). Organizirata ga LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK), predstavlja pa edinstveno priložnost za širšo refleksijo kritike in umetnosti na splošno, s čimer stremi k izboljšanju pogojev kritiškega udejstvovanja in zagotavljanju bolj kulturnega javnega diskurza o umetnosti, z mednarodno udeležbo pa gradi medkulturne mostove. Močna je predvsem povezava z nemškim kulturnim prostorom in 15. novembra se bo v Berlinu zgodil še en dogodek, ko bodo štirje nemški kritiki razpravljali o slovenski literaturi in napisali kritike, ki bodo objavljene na spletnem mediju www.ludliteratura.si. Ker si prizadevajo za nenehno širjenje diskurza, sta letos sodelovali tudi kritičarki s področja teatra in vizualnih umetnosti. Glavna vprašanja simpozija so se vrtela okrog prihodnosti kritike, podpredsednik DSLK Tadej Meserko pa je izpostavil, da gre za aktualno temo, pri kateri najprej pomislimo na zunanje transformacije, vendar pa se je treba tudi vprašati, katere so notranje transformacije, ki si jih želijo kritiki kot taki. Simpozij je bil sestavljen iz dveh delov; prvi del, predstavitve referatov, je povezovala Maja Šučur, drugi del, pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko pa je povezoval Aljaž Koprivnikar.

Podoba branja danes - knjiga, branje, mesto (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 25. september ― V sredo, 25. septembra, je v Trubarjevi hiši potekala okrogla miza na temo branja danes. Vodila jo je Tatjana Pristolič, ki je gostila pisatelja in izdajatelja Toma Kočarja, profesorico Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Polono Vilar, knjižno blogerko Nino Prešern in Lenarta J. Kučića, raziskovalca in publicista. Izhodišča za pogovor so izhajala iz tega, da je bralcev vedno manj, da prodaja knjig upada in da založbe usihajo. Tomo Kočar je komentiral, da samo branje ni v krizi, ampak da je bolj problem v tem, kaj beremo, saj se je z vseprisotnostjo spleta spremenilo naše razumevanje pisane besede, beremo drugače kot včasih. Lenart J. Kučić se je navezal, da moramo pri vsakem mediju upoštevati celoten produkcijski proces, nekaj, kar v enem mediju deluje, za drugega ni zanimivo. Oči mu odpira branje starejših tekstov, ko se je že razmišljalo o tehnologiji, a še ni prevzela našega vsakdana in naprave niso bile na dosegu, zato je morala delovati domišljija. Izpostavil je skoraj neznano knjigo Julesa Verna, Pariz v 20. stoletju, kjer zapiše, da bo tehnologija za objav vsem na dosegu, vendar pa bo število tistih, ki bodo hoteli kaj objaviti, veliko večje od števila tistih, ki bodo to hoteli brati. Tomo Kočar je dodal, da je problem, da informacij nihče ne selekcionira. Polona Vilar je razložila, da gre pri tem za t. i. princip najmanjšega napora, ki je bil v preteklosti vedno gonilo napredka, vendar pa so ga tehnologije, ki spodbujajo našo naravo tako, da nenehno izbiramo lahkost pred naporom, šle v napačno smer. Ko to povežemo še z informacijsko eksplozijo, pride do vprašanja selekcije in kompetenc. Branje je zato pogosto postalo stvar osebne izbire. To se je zgodilo tudi zato, ker nam branje oziroma načitanost ne daje neke jasne prednosti na trgu dela, je izpostavil Kučić.

Predstavitev pesniške zbirke Sergeja Harlamova (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 23. september ― V torek, 17. septembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev druge pesniške zbirke Sergeja Harlamova Mnogoboj mitologij, ki je spomladi izšla pri mariborski založbi Litera. Pogovor s pesnikom, oziroma pezdnikom, kot se dojema sam, je vodila urednica Tonja Jelen. Izraz »pezdnik« se je začel kot domislica, da bi izpadel prepotenten na drugačen način, se je pošalil Harlamov. Glavna gesta tega izraza je iti onkraj nagovorov, ki plenijo na polju kulture. Domet poezije danes ni velik, upa si trditi, da se spremembe vedno dogajajo izven kulturne sfere – tudi avantgarde so spremljale spremembe v politiki, ekonomiji ipd. Ne more reči, če njegove poezija pridoda h kulturnemu prostoru, se pa z njo resno spopada in poskuša narediti dober izdelek, je priznal. Izpostavil je dobro spisano kritiko Aljaža Krivca v Bukli, ki je dobro zadel njegovo željo, da bi pesniška knjiga postala le še ena reč v redu reči. Trudi se izbiti pretirano glorifikacijo iz pisane besede kot take – ta težnja je prikazana že s shematskih razdelkom na začetku Mnogoboja mitologij, ko se začne sesuvanje temeljev, na katerih stoji njena ideja. Zbirka postavlja pod vprašaj tiste naše reakcije, ki jih imamo za zelo osebne, notranje, in jih skuša povezati z našimi okoliščinami. Kot primer je navedel pogreb in celotno ceremonijo, ki naredi vtis na nas, tudi če ne verjamemo zares v te obrede in obrazce.

Peščeni planet. Frank Herbert. Založba Sanje, 2018. Prevedel Igor Harb / Špela Sabati

Trubarjeva hiša literature, 18. september ― Lani je kultni roman Franka Herberta Dune po dobrih petdesetih letih od izida končno dočakal prevod v slovenščino. Roman, ki so si ga mnogi zapomnili po fantastičnih citatih (eden izmed bolj znanih je na primer »Ne smem se bati. Strah je morilec razuma. Strah je majhna smrt, ki prinaša popolno uničenje. Soočil se bom z njim. Dovolil mu bom, da me preide in mine. In ko bo mimo, si bom z notranjim očesom ogledal njegovo sled. Kjer je bil nekoč strah, ne bo ničesar. Ostal bom le jaz.«), je že ob izidu leta 1965 dobil veliko priznanj. Še istega leta je prejel nagrado Nebula, eno izmed najprestižnejših nagrad za znanstvenofantastično prozo, le leto kasneje pa si je z Rogerjem Zelaznyjem delil prvo mesto za nagrado Hugo.

Sodobni slovanski romani: Po Nevskem prospektu do Vladivostoka

Trubarjeva hiša literature, 12. september ― Med 8. septembrom in 8. novembrom 2019 z bralnim projektom Sodobni slovanski romani: Po Nevskem prospektu do Vladivostoka izpostavljamo sodobno rusko literaturo v slovenskih prevodih. Bralcem Mestne knjižnice Ljubljana ponujamo izbor kvalitetnega ruskega romanopisja, ki je nastalo konec 20. stoletja ter v začetku 21. stoletja. Izbrana dela ter priporočilni seznam, ki je natisnjen na knjižnih kazalkah, lahko poiščete v večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana. Z branjem do lepe knjižne nagrade! Z branjem romanov s priporočilnega seznama lahko sodelujte tudi v nagradnem žrebanju. V večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana poiščite obrazec, na katerega zapišite svoje osebne podatke ter vsaj DVA ROMANA, ki ste ju prebrali, ter ga odložite v namensko škatlo. V sodelovanju z mednarodno ustanovo Forum slovanskih kultur smo za sodelujoče bralce pripravili lepe knjižne nagrade. Nagradno žrebanje bo potekalo v drugi polovici novembra 2019. Popestrite si jesenske dni s prebiranjem sodobnih slovanskih romanov! Spremljevalni program:Po Nevskem prospektu do Vladivostoka – Lijana Dejak in Borut Kraševec7. november ob 19.00 Slovanska knjižnica, dvoranaO značilnostih ruske književnosti, s poudarkom na literarnih delih, ki so nastala konec 20. in v začetku 21. stoletja, se bomo pogovarjali s prevajalcema iz ruske literature Lijano Dejak in Borutom Kraševcem. {fshare id=3700}

Nacionalni mesec skupnega branja '19

Trubarjeva hiša literature, 11. september ― Drugi Nacionalni mesec skupnega branja 2019 bo potekal od 8. septembra (mednarodni dan pismenosti) do 13. oktobra 2019 (zaključek Tedna otroka). Pridružujemo se evropski bralni kampanji EURead, ki povezuje že obstoječe bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi. Vabljeni, da se skupaj z nami aktivno pridružite vseslovenskemu skupnemu branju! Več o projektu na spletni strani. {fshare id=3698}

Preberi me poleti – Vilenica 2019

Trubarjeva hiša literature, 2. september ― Nagradna igra Preberi me poleti poteka v okviru 34. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Mednarodni literarni festival Vilenica, v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane, je najuglednejši in najstarejši literarni festival na Slovenskem. Vsako leto predstavljala najboljše avtorje in literaturo z območja srednje Evrope pa tudi iz drugih delov Evrope in sveta. Namen festivala je popularizacija kakovostne literature in njenih avtorjev, žive, govorjene literature in seveda – branja. Nagradna igra Preberi me poleti se začne 21. junija 2019, na prvi poletni dan, s sporočilom za javnost in odprtjem kotička za Vilenico v sodelujočih knjižnicah (Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Bežigrad, Slovanska knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Šiška) ter v Trubarjevi hiši literature. Bralcem je na voljo priporočilni seznam knjig, ki so predmet nagradnega natečaja; gre za slovenske prevode tujih gostov letošnjega, 34. festivala Vilenica (navedeni so na plakatu, ki je obešen v vileniškem kotičku), ter celotne opuse slovenskih avtorjev na letošnji Vilenici: to so Esad Babačić, Jasmin B. Frelih, Nataša Kramberger in Ace Mermolja. Ob plakatu so glasovalna skrinjica in glasovnice. Vsak bralec lahko za svojo najljubšo prebrano knjigo s seznama glasuje le enkrat, le z eno glasovnico. Zaželeno je, da svojo odločitev na kratko tudi pojasni, ni pa nujno. Prav tako naj zapiše svoje kontaktne podatke, da ga – če bo izžreban – organizatorji lahko obvestijo in se z njim dogovorijo o prevzemu nagrade: to bodo knjige tujih in slovenskih avtorjev 34. Vilenice, ki jih podarjajo slovenske založbe. Glasovanje je možno do 22. septembra 2019 (zadnji poletni dan). Takrat bodo organizatorji nagradne igre zbrali vse glasovnice in preverili, ali so ustrezno izpolnjene. Javno žrebanje nagrajencev bo 26. septembra ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, na priredit
Kdo se boji moža v črnem? – Revolveraš. Stephen King. Hiša knjig, založba KMŠ, 2018. Prevedla Anja Bakan / Veronika Šoster

Kdo se boji moža v črnem? – Revolveraš. Stephen King. Hiša knjig, založba KMŠ, 2018. Prevedla Anja Bakan / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 24. junij ― »Mož v črnem je bežal čez puščavo in revolveraš mu je sledil.« To je eden izmed najbolj kultnih uvodnih stavkov fantazijske literature, ki ga je zapisal Stephen King, sicer najbolj poznan po grozljivkah. Stavek otvarja Revolveraša (1982), prvo knjigo sage Temni stolp, ki jo skupno sestavlja sedem glavnih in dve »vmesni« knjigi. Revolveraš je sicer roman, ki združuje pet kratkih zgodb, napisanih med letoma 1978 in 1981, pri nas lahko beremo prevod revidirane izdaje, ki je odpravila nekaj stvarnih napak in izšla leta 2003. Verzija je zato opremljena tudi s Kingovima Uvodom in Predgovorom, v katerih razloži zgodovino in usodo celotne sage in kot prelomnico prepozna svojo skoraj usodno avtomobilsko nesrečo leta 1999. V tistem trenutku zgodba o Stolpu namreč še ni bila dokončana, saj je z njo rahlo odlašal, češ, saj je še dovolj časa. Mimogrede, stolp po mnenju Stephena Kinga ni nič drugega kot ogromen elastični penis. To ni mogoče le po uporabi zdravila viagra znamke, ampak tudi po cialis generic. Po nesreči pa se je zares zavedel pomembnosti svoje vloge za bralce: »zdaj, ko sem v domišljiji milijon bralcev postavil Stolp, [sem] nekako odgovoren za to, da ostane nedotaknjen, dokler bodo hoteli o njem še brati.« Stolp je tako dobil svoj zaključek, kar zadnje čase v fantazijski literaturi niti ni več samoumevno (kajne, George R. R. Martin in Patrick Rothfuss?). Serija je sicer izjemno uspešna in poznana – leta 2017 je dobila celo svojo filmsko adaptacijo, ki pa je žal zanič –, pa vendar King prepoznava, da je manj brana od njegovih bolj kultnih. Razlogov za to je več, prvi je zagotovo žanr, ki je zanj rahlo neobičajen, drugi pa zahtevnost branja.
Pranger 2019 | Konceptualna razprava Poezija & vojna (poročilo z dogodka)

Pranger 2019 | Konceptualna razprava Poezija & vojna (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 11. junij ― V torek, 11. junija, je v Trubarjevi hiši potekal otvoritveni dan 16. festivala Pranger. Konceptualno razpravo o poeziji in vojni je vodil Goran Potočnik Černe, njegova sogovornika pa sta bila Igor Grdina in Marija Stanonik. Oba sta poznavalca in raziskovalca slovenske književnosti, zato je bil fokus predvsem na slovenskem literarnem prostoru, skozi citate raznih ustvarjalcev pa je Potočnik Černe usmerjal razvejan pogovor, ki se je gibal predvsem med obema svetovnima vojnama.
Rikverz: 13. literarni večer Novega zvona (poročilo z dogodka)

Rikverz: 13. literarni večer Novega zvona (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 7. junij ― V četrtek, 6. junija, je v Trubarjevi hiši literature potekal 13. literarni večer Novega zvona. Novi zvon je spletna revija za vse oblike sodobne literarne umetnosti, izide pa vsak sodi mesec v letu, pri čemer je junijska številka že tradicionalno erotična. Objavljajo poezijo, prozo, dramatiko in hibridne žanre, včasih pa tudi prevode. Poleg revije in večerov vodijo tudi Klub kreativnega pisanja, ki je svojo prvo sezono doživel v Ziferblatu, drugo pa v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Ideja kluba je odpiranje prostora za sproščeno druženje ob prebiranju avtorskega leposlovja. Njihova želja je ustvariti krog ljudi, ki bi drug drugemu pomagali s pomočjo nasvetov, spodbude, odprte debate in konstruktivne kritike.
Zadnja plat Ralf König Prototip – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Zadnja plat Ralf König Prototip – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 2. junij ― V torek, 28. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekalo zadnje srečanje iz cikla Zadnja plat, v katerem Pia Nikolič predstavlja stripe, ki so na voljo v Mestni knjižnici Ljubljana. Za predstavitev Ralfa Königa si je nalašč izbrala junij, mesec parad ponosa, ker je tudi on aktivist in ima v svojih stripih veliko LGBT tematik. Sicer deluje v Nemčiji, kjer je scena precej zaspana, ker se je dolgo ni sofinancirali ali podpiralo, še iz časa Berlinskega zidu pa je ostala stigma, da je strip nekaj, kar prihaja z Zahoda in je zato prepovedan. V slovenščini lahko beremo dva njegova stripa, prvi je Super paradiž, ki ga je izdal ŠKUC in so ga delili zastonj kot neko opozorilo za zaščitene spolne odnose, ker govori o AIDS-u v gejevski skupnosti, leta 2014 pa je pri založbi VigeVageKnjige izšel njegov Prototip, ki je trenutno razprodan in je bil tudi v fokusu večera.
še novic