Predstavitev pesniške zbirke Sergeja Harlamova (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 23. september ― V torek, 17. septembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev druge pesniške zbirke Sergeja Harlamova Mnogoboj mitologij, ki je spomladi izšla pri mariborski založbi Litera. Pogovor s pesnikom, oziroma pezdnikom, kot se dojema sam, je vodila urednica Tonja Jelen. Izraz »pezdnik« se je začel kot domislica, da bi izpadel prepotenten na drugačen način, se je pošalil Harlamov. Glavna gesta tega izraza je iti onkraj nagovorov, ki plenijo na polju kulture. Domet poezije danes ni velik, upa si trditi, da se spremembe vedno dogajajo izven kulturne sfere – tudi avantgarde so spremljale spremembe v politiki, ekonomiji ipd. Ne more reči, če njegove poezija pridoda h kulturnemu prostoru, se pa z njo resno spopada in poskuša narediti dober izdelek, je priznal. Izpostavil je dobro spisano kritiko Aljaža Krivca v Bukli, ki je dobro zadel njegovo željo, da bi pesniška knjiga postala le še ena reč v redu reči. Trudi se izbiti pretirano glorifikacijo iz pisane besede kot take – ta težnja je prikazana že s shematskih razdelkom na začetku Mnogoboja mitologij, ko se začne sesuvanje temeljev, na katerih stoji njena ideja. Zbirka postavlja pod vprašaj tiste naše reakcije, ki jih imamo za zelo osebne, notranje, in jih skuša povezati z našimi okoliščinami. Kot primer je navedel pogreb in celotno ceremonijo, ki naredi vtis na nas, tudi če ne verjamemo zares v te obrede in obrazce.

Peščeni planet. Frank Herbert. Založba Sanje, 2018. Prevedel Igor Harb / Špela Sabati

Trubarjeva hiša literature, 18. september ― Lani je kultni roman Franka Herberta Dune po dobrih petdesetih letih od izida končno dočakal prevod v slovenščino. Roman, ki so si ga mnogi zapomnili po fantastičnih citatih (eden izmed bolj znanih je na primer »Ne smem se bati. Strah je morilec razuma. Strah je majhna smrt, ki prinaša popolno uničenje. Soočil se bom z njim. Dovolil mu bom, da me preide in mine. In ko bo mimo, si bom z notranjim očesom ogledal njegovo sled. Kjer je bil nekoč strah, ne bo ničesar. Ostal bom le jaz.«), je že ob izidu leta 1965 dobil veliko priznanj. Še istega leta je prejel nagrado Nebula, eno izmed najprestižnejših nagrad za znanstvenofantastično prozo, le leto kasneje pa si je z Rogerjem Zelaznyjem delil prvo mesto za nagrado Hugo.

Sodobni slovanski romani: Po Nevskem prospektu do Vladivostoka

Trubarjeva hiša literature, 12. september ― Med 8. septembrom in 8. novembrom 2019 z bralnim projektom Sodobni slovanski romani: Po Nevskem prospektu do Vladivostoka izpostavljamo sodobno rusko literaturo v slovenskih prevodih. Bralcem Mestne knjižnice Ljubljana ponujamo izbor kvalitetnega ruskega romanopisja, ki je nastalo konec 20. stoletja ter v začetku 21. stoletja. Izbrana dela ter priporočilni seznam, ki je natisnjen na knjižnih kazalkah, lahko poiščete v večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana. Z branjem do lepe knjižne nagrade! Z branjem romanov s priporočilnega seznama lahko sodelujte tudi v nagradnem žrebanju. V večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana poiščite obrazec, na katerega zapišite svoje osebne podatke ter vsaj DVA ROMANA, ki ste ju prebrali, ter ga odložite v namensko škatlo. V sodelovanju z mednarodno ustanovo Forum slovanskih kultur smo za sodelujoče bralce pripravili lepe knjižne nagrade. Nagradno žrebanje bo potekalo v drugi polovici novembra 2019. Popestrite si jesenske dni s prebiranjem sodobnih slovanskih romanov! Spremljevalni program:Po Nevskem prospektu do Vladivostoka – Lijana Dejak in Borut Kraševec7. november ob 19.00 Slovanska knjižnica, dvoranaO značilnostih ruske književnosti, s poudarkom na literarnih delih, ki so nastala konec 20. in v začetku 21. stoletja, se bomo pogovarjali s prevajalcema iz ruske literature Lijano Dejak in Borutom Kraševcem. {fshare id=3700}

Nacionalni mesec skupnega branja '19

Trubarjeva hiša literature, 11. september ― Drugi Nacionalni mesec skupnega branja 2019 bo potekal od 8. septembra (mednarodni dan pismenosti) do 13. oktobra 2019 (zaključek Tedna otroka). Pridružujemo se evropski bralni kampanji EURead, ki povezuje že obstoječe bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi. Vabljeni, da se skupaj z nami aktivno pridružite vseslovenskemu skupnemu branju! Več o projektu na spletni strani. {fshare id=3698}

Preberi me poleti – Vilenica 2019

Trubarjeva hiša literature, 2. september ― Nagradna igra Preberi me poleti poteka v okviru 34. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Mednarodni literarni festival Vilenica, v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane, je najuglednejši in najstarejši literarni festival na Slovenskem. Vsako leto predstavljala najboljše avtorje in literaturo z območja srednje Evrope pa tudi iz drugih delov Evrope in sveta. Namen festivala je popularizacija kakovostne literature in njenih avtorjev, žive, govorjene literature in seveda – branja. Nagradna igra Preberi me poleti se začne 21. junija 2019, na prvi poletni dan, s sporočilom za javnost in odprtjem kotička za Vilenico v sodelujočih knjižnicah (Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Bežigrad, Slovanska knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Šiška) ter v Trubarjevi hiši literature. Bralcem je na voljo priporočilni seznam knjig, ki so predmet nagradnega natečaja; gre za slovenske prevode tujih gostov letošnjega, 34. festivala Vilenica (navedeni so na plakatu, ki je obešen v vileniškem kotičku), ter celotne opuse slovenskih avtorjev na letošnji Vilenici: to so Esad Babačić, Jasmin B. Frelih, Nataša Kramberger in Ace Mermolja. Ob plakatu so glasovalna skrinjica in glasovnice. Vsak bralec lahko za svojo najljubšo prebrano knjigo s seznama glasuje le enkrat, le z eno glasovnico. Zaželeno je, da svojo odločitev na kratko tudi pojasni, ni pa nujno. Prav tako naj zapiše svoje kontaktne podatke, da ga – če bo izžreban – organizatorji lahko obvestijo in se z njim dogovorijo o prevzemu nagrade: to bodo knjige tujih in slovenskih avtorjev 34. Vilenice, ki jih podarjajo slovenske založbe. Glasovanje je možno do 22. septembra 2019 (zadnji poletni dan). Takrat bodo organizatorji nagradne igre zbrali vse glasovnice in preverili, ali so ustrezno izpolnjene. Javno žrebanje nagrajencev bo 26. septembra ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, na priredit
Kdo se boji moža v črnem? – Revolveraš. Stephen King. Hiša knjig, založba KMŠ, 2018. Prevedla Anja Bakan / Veronika Šoster

Kdo se boji moža v črnem? – Revolveraš. Stephen King. Hiša knjig, založba KMŠ, 2018. Prevedla Anja Bakan / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 24. junij ― »Mož v črnem je bežal čez puščavo in revolveraš mu je sledil.« To je eden izmed najbolj kultnih uvodnih stavkov fantazijske literature, ki ga je zapisal Stephen King, sicer najbolj poznan po grozljivkah. Stavek otvarja Revolveraša (1982), prvo knjigo sage Temni stolp, ki jo skupno sestavlja sedem glavnih in dve »vmesni« knjigi. Revolveraš je sicer roman, ki združuje pet kratkih zgodb, napisanih med letoma 1978 in 1981, pri nas lahko beremo prevod revidirane izdaje, ki je odpravila nekaj stvarnih napak in izšla leta 2003. Verzija je zato opremljena tudi s Kingovima Uvodom in Predgovorom, v katerih razloži zgodovino in usodo celotne sage in kot prelomnico prepozna svojo skoraj usodno avtomobilsko nesrečo leta 1999. V tistem trenutku zgodba o Stolpu namreč še ni bila dokončana, saj je z njo rahlo odlašal, češ, saj je še dovolj časa. Mimogrede, stolp po mnenju Stephena Kinga ni nič drugega kot ogromen elastični penis. To ni mogoče le po uporabi zdravila viagra znamke, ampak tudi po cialis generic. Po nesreči pa se je zares zavedel pomembnosti svoje vloge za bralce: »zdaj, ko sem v domišljiji milijon bralcev postavil Stolp, [sem] nekako odgovoren za to, da ostane nedotaknjen, dokler bodo hoteli o njem še brati.« Stolp je tako dobil svoj zaključek, kar zadnje čase v fantazijski literaturi niti ni več samoumevno (kajne, George R. R. Martin in Patrick Rothfuss?). Serija je sicer izjemno uspešna in poznana – leta 2017 je dobila celo svojo filmsko adaptacijo, ki pa je žal zanič –, pa vendar King prepoznava, da je manj brana od njegovih bolj kultnih. Razlogov za to je več, prvi je zagotovo žanr, ki je zanj rahlo neobičajen, drugi pa zahtevnost branja.
Pranger 2019 | Konceptualna razprava Poezija & vojna (poročilo z dogodka)

Pranger 2019 | Konceptualna razprava Poezija & vojna (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 11. junij ― V torek, 11. junija, je v Trubarjevi hiši potekal otvoritveni dan 16. festivala Pranger. Konceptualno razpravo o poeziji in vojni je vodil Goran Potočnik Černe, njegova sogovornika pa sta bila Igor Grdina in Marija Stanonik. Oba sta poznavalca in raziskovalca slovenske književnosti, zato je bil fokus predvsem na slovenskem literarnem prostoru, skozi citate raznih ustvarjalcev pa je Potočnik Černe usmerjal razvejan pogovor, ki se je gibal predvsem med obema svetovnima vojnama.
Rikverz: 13. literarni večer Novega zvona (poročilo z dogodka)

Rikverz: 13. literarni večer Novega zvona (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 7. junij ― V četrtek, 6. junija, je v Trubarjevi hiši literature potekal 13. literarni večer Novega zvona. Novi zvon je spletna revija za vse oblike sodobne literarne umetnosti, izide pa vsak sodi mesec v letu, pri čemer je junijska številka že tradicionalno erotična. Objavljajo poezijo, prozo, dramatiko in hibridne žanre, včasih pa tudi prevode. Poleg revije in večerov vodijo tudi Klub kreativnega pisanja, ki je svojo prvo sezono doživel v Ziferblatu, drugo pa v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Ideja kluba je odpiranje prostora za sproščeno druženje ob prebiranju avtorskega leposlovja. Njihova želja je ustvariti krog ljudi, ki bi drug drugemu pomagali s pomočjo nasvetov, spodbude, odprte debate in konstruktivne kritike.
Zadnja plat Ralf König Prototip – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Zadnja plat Ralf König Prototip – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 2. junij ― V torek, 28. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekalo zadnje srečanje iz cikla Zadnja plat, v katerem Pia Nikolič predstavlja stripe, ki so na voljo v Mestni knjižnici Ljubljana. Za predstavitev Ralfa Königa si je nalašč izbrala junij, mesec parad ponosa, ker je tudi on aktivist in ima v svojih stripih veliko LGBT tematik. Sicer deluje v Nemčiji, kjer je scena precej zaspana, ker se je dolgo ni sofinancirali ali podpiralo, še iz časa Berlinskega zidu pa je ostala stigma, da je strip nekaj, kar prihaja z Zahoda in je zato prepovedan. V slovenščini lahko beremo dva njegova stripa, prvi je Super paradiž, ki ga je izdal ŠKUC in so ga delili zastonj kot neko opozorilo za zaščitene spolne odnose, ker govori o AIDS-u v gejevski skupnosti, leta 2014 pa je pri založbi VigeVageKnjige izšel njegov Prototip, ki je trenutno razprodan in je bil tudi v fokusu večera.
Literarno novinarstvo – Santiago Martín in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Literarno novinarstvo – Santiago Martín in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 24. maj ― V torek, 21. maja, je v Trubarjevi hiši potekal zadnji pogovor iz letošnjega cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Santiaga Martína, lektorja za španski jezik na Fakulteti za družbene vede, prevajalca in striparja. Skozi dogodke smo se sprehodili po kar nekaj koncih sveta, tokrat sta bili v fokusu Španija in Latinska Amerika.
Prevod na oknu: izbor antologijskih prevodov v slovenščino (poročilo z dogodka)

Prevod na oknu: izbor antologijskih prevodov v slovenščino (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 23. maj ― V petek, 17. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekal literarni cikel Prevod na oknu, ki se posveča književnemu prevajanju, izpostavljanju odličnih, zanimivih in prevajalsko intrigantnih prevodov, organizira ga LUD Literatura, vodi pa Petra Koršič. Tokrat je gostila prevajalko Tadejo Spruk, ki prevaja iz angleščine in tudi v angleščino. Spruk je povedala, da je skušala izbrati prevode, ki so jo spodbudili k prevajanju in plešejo na meji med umetnostjo in obrtjo. Pri tem obrt razume kot dejavnost, ki proizvaja že zamišljen objekt, umetnost pa kot dejavnost, ki ustvarja iz nič in zahteva avtorsko kreativnost. Prevod pa je glede na to posnetek, ki pa je vedno tudi edinstven. Hotela je predstaviti tudi čim bolj časovno, jezikovno, slogovno in zvrstno raznolika dela, gre pa za dela, ki jih rada bere v izvirniku, ampak vedno znova posega tudi po njihovih prevodih.
Jet Pack 12: Domen Mohorič in Muanis Sinanović (poročilo z dogodka)

Jet Pack 12: Domen Mohorič in Muanis Sinanović (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 21. maj ― V četrtek, 16. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekal že dvanajsta epizoda cikla Jet Pack, ki ga vodi Muanis Sinanović. Tokrat je gostil filozofa Domna Mohoriča, sodelavca Radia Študent, govorila pa sta o avtorju, s katerim bi se cikel lahko pravzaprav začel – o kultnem H. P. Lovecraftu, v fokusu pa je bil slovenski prevod njegovih izbranih zgodb (Cankarjeva založba, 2008, prev. Vesna Lemaić).
2. večer bralnih uprizoritev besedil rezidenčnih dramatikov na 49. TSD / teden slovenske drame (poročilo z dogodka)

2. večer bralnih uprizoritev besedil rezidenčnih dramatikov na 49. TSD / teden slovenske drame (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 19. maj ― V nedeljo 19. maja so v prostorih Trubarjeve hiše literature ponovno zaživele besede mladih dramatikov, ki so svoja besedila snovali na rezidenčni delavnici 49. Tedna slovenske drame v Kranju. Pod mentorskim vodstvom Kim Komljanec, so se urila štiri mlada peresa: Kristina Mihelj in Nina Kuclar Stiković, ki sta se s svojima besedilom predstavili v prvem večeru in Mojca Podlesek in Iztok Jereb. Besedili slednjih smo lahko slišali v nedeljo. Tudi tokrat so bralne uprizoritve nastale v organizaciji KUD Krik in Trubarjeve hiše literature, s pomočjo študentk in študentov AGRFT-ja.
Bralne uprizoritve besedil rezidenčnih dramatikov na 49. TSD / teden slovenske drame (poročilo z dogodka)

Bralne uprizoritve besedil rezidenčnih dramatikov na 49. TSD / teden slovenske drame (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 18. maj ― V ponedeljek 13. maja se je v prostorih Trubarjeve hiše literature odvil prvi izmed dveh zaključnih večerov Rezidenčne delavnice dramskega pisanja, ki je potekal v sklopu 49. Tedna slovenske drame. V organizaciji KUD Krik sta se v prvem večeru z bralnimi uprizoritvami besedil predstavili Kristina Mihelj in Nina Kuclar Stiković. Delavnica je, kot je v uvodu večera povedala mentorica Kim Komljanec, letos prvič potekala v obliki rezidenčnega bivanja v Kranju, ki je sami delavnici pridodal dodatno dimenzijo. Ideje in besedilo se tako ne razvijajo samo v odmerjenem času delavnic, temveč tudi zunaj delavniškega časa oz. časa pisanja. Bralne uprizoritve, ki so se in se še bodo zvrstile lahko razumemo kot zaključno fazo delavnice in so namenjene predvsem avtorjem samim, kot prvo soočenje z besedilom skozi interpretacijo režiserja in igralca. Poleg tega bralne uprizoritve predstavljajo prvi stik avtorjevega besedila s publiko. Kot je povedala Kim Komljanec so predstavljena besedila v prvi in zato še občutljivi razvojni fazi, vendar so se že premaknila iz vprašanja kaj prikazati v kako prikazati učinek v formi dramskega besedila, ki v svoji strukturi prenese marsikaj in še več.
Delavnica kreativnega pisanja z Leonoro Flis (izobraževalna delavnica)

Delavnica kreativnega pisanja z Leonoro Flis (izobraževalna delavnica)

Trubarjeva hiša literature, 9. maj ― Delavnica kreativnega pisanja je zasnovana tako, da se skozi srečanja spozna zakonitosti pisanja kratke zgodbe in literarnega novinarstva. Na tak način želimo nagovoriti čim širši krog ljudi, ki imajo željo po spoznavanju različnih zvrsti pisanja. Delavnica poteka tako, da se praktični del podkrepljuje tudi z razlagami in analizo prebranega in zapisanega. Udeleženci bodo dobili v pregled tudi nekaj teoretičnega gradiva, ki jim lahko pomaga pri kreativni praksi. Obravnavali bomo zapis kratke  zgodbe in literarno novinarstvo. Srečanja bodo primarno osnovana na praktičnem delu, torej oblikovanju lastnih zapisov, ki bodo na naslednjem srečanju tudi obravnavani in analizirani v skupini. Vsi udeleženci bodo imeli dostop do tekstov vseh v skupini, tako da bo lahko potekala skupinska obravnava. Na delavnico bo sprejetih največ 12 udeležencev, ki jih bo na podlagi prejetih besedil izbral organizator. Če želite sodelovati, pošljite svoj tekst (zaključeno celoto ali odlomek kratke zgodbe), ki ne sme biti daljši od treh strani, na naslov: trubarjeva@literarnahisa.si. Rok za oddajo besedila je 24. 5. 2019. Delavnica bo potekala v Trubarjevi hiši literature (Sritarjeva ulica 7): 4.6., 11.6., 14.6., 18.6., 19.6., 21.6. in 26.6., med 16:00 in 19:00. Delavnica je brezplačna.  {fshare id=3646}
še novic