Predstavitev zvočne kopeli in zdravilnega zvoka gongov ter tibetanskih posod v Knjižnici Pragersko

Knjižnica Slovenska Bistrica, 11. marec ― V ponedeljek, 9. marca 2026, je v Knjižnici Pragersko potekala posebna prireditev z naslovom Predstavitev zvočne kopeli in zdravilnega zvoka gongov ter tibetanskih posod. Dogodek je obiskovalcem ponudil priložnost, da za trenutek odložijo vsakodnevni vrvež in se prepustijo umirjajočemu svetu zvoka. Z nami je bila Lučka Ungar, ki je obiskovalcem predstavila zvočno kopel, sprostitveno izkušnjo, pri kateri zvoki gongov, tibetanskih posod in drugih harmoničnih instrumentov ustvarjajo bogato zvočno pokrajino. Ti vibracijski zvoki delujejo pomirjujoče, pomagajo pri sproščanju napetosti in spodbujajo občutek notranjega miru. V uvodnem delu večera je Lučka Ungar spregovorila o zgodovini gongov in tibetanskih posod. Predstavila je njihov izvor ter tradicionalno uporabo v različnih kulturah, kjer so jih že stoletja uporabljali pri obredih, meditaciji in sprostitvi. Pojasnila je, da zvok teh instrumentov temelji na vibracijah, ki lahko blagodejno vplivajo na človekovo počutje ter pomagajo pri umirjanju telesa in misli. Sledil je praktični prikaz igranja na gong in tibetanske posode, ki je obiskovalce popeljal v umirjeno in meditativno zvočno izkušnjo. Večer v Knjižnici Pragersko je bil zato več kot le predstavitev zanimive metode sproščanja. Bil je povabilo k temu, da si naj v vsakdanjem življenju večkrat vzamemo čas za tišino, poslušanje in stik s seboj.

Dan Podjed: Branje je temeljna vrlina, zadnji branitelj človečnosti

Knjižnica Slovenska Bistrica, 4. marec ― Prvi ponedeljek v marcu je bilo v osrednji knjižnici Slovenska Bistrica predavanje Dana Podjeda, antropologa, sodelavca na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti. Raziskovalno se posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami, izolaciji v kriznih časih, vozniškim navadam, trajnostnemu ravnanju z odpadki, etični usmeritvi in prostovoljstvu. Podatek, da kar 87 % ljudi pogleda na telefon že v prvi uri dneva in kar 69 % v prvih petih minutah, je sprožil tiho prepoznavanje. Prepogosto je mobilna naprava tudi zadnja stvar, ki se je dotaknemo, preden zaspimo. Predavatelj je odkrito spregovoril o tem, kako smo v povprečju 2617-krat na dan v stiku z zaslonom in kako so te naprave preoblikovale naše dojemanje resničnosti. Kako smo začeli zaupati navideznim 'prijateljem' bolj kot ljudem ob sebi. In predvsem, zakaj nas to dolgoročno pušča bolj osamljene, tesnobne in pod stresom. Spraševal se je, koliko pozornosti resnično namenjamo drugim ljudem in koliko sposobnosti smo izgubili glede globljega sočutja zaradi nenehne digitalne motnje. Kaj je pravzaprav sreča in kje jo najdemo. Koliko človečnosti še premoremo. Podjed je poudaril, da so zasloni tisti, ki nam kradejo pozornost in človeško bližino. Z lastno izbiro lahko vedno izberemo sočloveka in čas pristnih odnosov. Naj pozornost namenimo resničnim ljudem okoli sebe ter hkrati vzpostavimo zdrave navade glede uporabe tehnologije. Leta 2022 je Večerov Bob pripadel Danu Podjedu za izjavo: »Imamo cel kup gurujev sreče, ki nas prepričujejo, da nismo dovolj srečni in da se moramo potruditi, da bomo bolj. A mislim, da bomo najbolj srečni takrat, ko se bomo nehali truditi biti srečni in ko bomo namenili pozornost drugemu.« Večer spoznanj, prepoznanj in predvsem spodbude, da začnemo majhne spremembe pri sebi. Morda pa že jutri začnemo dan drugače, brez zaslona, z resničnim pozdravom popolnega tujca. (Tanja Jakolič)

VESELE ZIMSKE POČITNICE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 3. marec ― V času zimskih počitnic je Pionirska knjižnica znova dokazala, da je prostor znanja, domišljije in druženja. V vseh počitniških dneh so bili otrokom na voljo trije tematski kotički: knjižni, ustvarjalni in igralni kotiček, kjer so lahko brskali med knjigami, ustvarjali ali se igrali v spodbudnem okolju knjižnice. Umetnost ročnega šivanja Počitniško dogajanje se je začelo z delavnico Umetnost ročnega šivanja, ki jo je strokovno in z veliko srčnosti vodila Ivana Čoh. Otroci so spoznavali osnove ročnega šivanja, se učili pravilnega ravnanja s šivanko in sukancem ter urili svojo potrpežljivost in natančnost, vsekakor pa pridobili nova znanja. Počitniški kviz z Ivanom Trajkovičem Izzy kvizi V torek je sledil počitniški kviz, ki ga je vodil Ivan Trajkovič. Mladi udeleženci so reševali, razmišljali, ugibali, sodelovali in se ob tem tudi iskreno zabavali. Kviz ni bil le tekmovanje v znanju, temveč prava pustolovščina, kjer so otroci pokazali, koliko že znajo, in se hkrati naučili še marsičesa novega. Vsem, ki so se podali na kvizovsko preizkušnjo, je knjižnica podarila knjigo. Sodelujočim pa čestitke za pogum in sodelovanje. Lego delavnica – robotika za otroke V četrtek so otroci stopili v svet tehnologije na Lego delavnici – robotiki za otroke, ki jo je izvedla ekipa Mali ustvarjalci. Sestavljanje in programiranje sta spodbudila logično razmišljanje, timsko delo in radovednost. Poslikava panjskih končnic Zadnji počitniški dan pa je bil posvečen tradiciji. Pod vodstvom Violete Šmon so se otroci preizkusili v poslikavi panjskih končnic. Spoznali so del slovenske kulturne dediščine ter ustvarili barvite motive, ki združujejo zgodbo, simboliko in likovno izražanje. Zimske počitnice v Pionirski knjižnici so tako minile v znamenju ustvarjalnosti, znanja in sodelovanja. Iskrena hvala vsem mentorjem počitniških delavnic, ki so s svojim znanjem, ki so ga bili pripravljeni deliti, in predanostjo soustvarili nepozabne dni za naše mlade obiskovalce. (Tanja Ja

Od Spodnjih Prelog do največjih maratonov sveta

Knjižnica Slovenska Bistrica, 3. marec ― Navdihujoča zgodba Alfonza Cugmasa V Knjižnici Oplotnica je te dni potekal večer, prežet z navdihom, vztrajnostjo in osebnimi zmagami. Svojo življenjsko in tekaško pot je zbranim predstavil Alfonz Cugmas iz Spodnjih Prelog, eden izmed peščice Slovencev, ki so pretekli vseh sedem največjih maratonov na svetu. Njegova zgodba dokazuje, da za velike cilje nikoli ni prepozno. Alfonz se je s tekom resneje začel ukvarjati leta 2000, ko je bil star 42 let. Sprva je bil tek predvsem način skrbi za zdravje, sprostitev po napornih dneh in priložnost za gibanje v naravi. A sčasoma je postal veliko več, postal je način življenja. V Knjižnici Oplotnica je obiskovalcem iskreno in doživeto predstavil svojo pot, od prvih kilometrov do sodelovanja na največjih svetovnih maratonih. Njegova zgodba ni le športna statistika, temveč pripoved o pogumu, disciplini in tem, da se največje zmage pogosto začnejo z majhnim korakom. Poleg sedmih velikih maratonov, ki jih je že pretekel, bo Alfonz letos svojo zbirko obogatil z novim izzivom – v maju se odpravlja na maraton v Cape Town. Naslednje leto pa namerava dodati še veliki maraton v Šanghaju, ki pa do tega trenutka še ni bil uradno potrjen. Alfonz je odločen, da se udeleži obeh in svojo sedmerico maratonov poveča na veliko deveterico. Alfonz Cugmas je dokaz, da leta niso ovira, temveč le številka. Sanje nimajo roka trajanja, potrebujejo le odločitev, da jih začnemo uresničevati. (Doroteja Fric)

Pravljični dopoldan v Pionirski knjižnici v Slovenski Bistrici

Knjižnica Slovenska Bistrica, 17. februar ― ZIMZELENE PRAVLJICE – PRAVLJIČNO KOLO V čitalnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je drugošolcem s svojo pravljico ZELENO KOLO popestrila pustni torek Mojca Plaznik Plavec, avtorica večih knjig za otroke in knjižničarka. Ob poslušanju zgodbe in ogledovanju ilustracij, je avtorica učencem predala zelo lepo popotnico, da v življenju več kot materialne stvari in brezbrižnost štejejo drobne pozornosti, medsebojna pomoč ter pravo prijateljstvo. Naj jih spremljajo dobre zgodbe.

Bronja Žakelj: Ko gledam film, gledam svoje življenje.

Knjižnica Slovenska Bistrica, 17. februar ― Znova in znova. V Pionirski knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je bila 16. februarja 2026 gostja literarnega večera Bronja Žakelj, avtorica avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec. Bronja Žakelj je s svojim prvencem Belo se pere na devetdeset, v katerem je odkrito in iskreno spregovorila o svojem odraščanju in mladosti, o mamini in svoji težki bolezni, ter o bratovi smrti zagotovo zaznamovala slovenski literarni prostor. Kmalu po izidu knjige leta 2018 pri založbi Beletrina je roman dosegel izjemen uspeh, ki ga je leto pozneje potrdila še nagrada kresnik za najboljši roman leta 2019. Preveden je v osem jezikov, z dvanajstimi ponatisi, nedavno pa je izšel tudi v prenovljeni obliki, z več deset barvnimi fotografijami s snemanja istoimenskega filma v režiji Marka Naberšnika in produkciji produkcijske hiše Perfo Aleša Pavlina. Film je bil premierno prikazan na Sarajevskem filmskem festivalu 2025, kjer je požel navdušene odzive. Pri tem avtorica pravi, da je bilo doživeti svojo zgodbo na filmskem platnu hkrati lepo in zahtevno. Knjigo je začela pisati zaradi želje po ustvarjanju, po pisanju zase in tudi za svoja otroka. Predvsem zato, da se zgodba ne bi pozabila in da bi nekako prekinila tišino. V knjigi je zapisana avtoričina iskrenost, njen spomin, ki pa ni nujno spomin vseh, ki so v njej tudi omenjeni. S pisanjem je močno podoživljala čase, o katerih pisala, terapevtska pa je knjiga postala šele, ko je avtorica dobila odziv bralcev, ki so se lahko na nek način poistovetili z njeno zgodbo. Iskrenost se je dotaknila vseh, saj si delimo več, kot si mislimo. Takšni večeri nas opominjajo, kako zdravilna in povezovalna je lahko literatura. (Tanja Jakolič)

Literarni dopoldan v Pionirski knjižnici v Slovenski Bistrici

Knjižnica Slovenska Bistrica, 16. februar ― HVALNICA ČEBELAM Danes, 16. 2. 2026, je gospa Violeta Šmon petošolcem 2. OŠ Slovenska Bistrica v čitalnici slovenjebistriške knjižnice prebrala in predstavila življenje čebel skozi svojo avtorsko pravljico Čebelica Avrora. Skozi zgodbo so mladi spoznali, kako pomembno je, da znajo drug drugemu prisluhniti in hkrati dovoliti, da so to, kar so in da le skupaj tvorijo celoto. Ob prebiranju čebelje dogodivščine so učenci vstopili v svet čebel, kjer vladajo sodelovanje, ljubezen, predanost in odpuščanje. Na potovanju skozi pravljični labirint s čebelico Avroro jih je pisateljica popeljala do modrosti in odkrivanja samega sebe. Popeljala jih je do velikega spoznanja, da je lahko življenje najlepša pravljica ali risba na panjski končnici. Avtorica knjige Violeta Šmon je učence pozvala, da se ob čebelji himni medsebojno povežejo s pisano terapevtsko žogico. Gostja literarnega dopoldneva je učence povabila k likovnemu ustvarjanju panjskih končnic, da nanje naslikajo svoj notranji ali zunanji svet. Ob snidenju so ugotovili, da so prav čebele lahko človekove najboljše vzornice, da se svet spremeni na bolje.

Ura pravljic v znamenju ljubezni

Knjižnica Slovenska Bistrica, 13. februar ― Pisateljica Rebeka Potočnik je otroke navdušila z zgodbo Frida se zaljubi V Knjižnici Oplotnica je 12. februarja 2026 ob 17. uri potekala ura pravljic, ki je do zadnjega kotička napolnila knjižnico s starši in otroki. Pisateljica Rebeka Potočnik je zbranim prebrala svojo pravljico Frida se zaljubi ter navdušila občinstvo z iskrivim pripovedovanjem. S seboj je pripeljala tudi prav posebno gostjo – miško Frido, ki je radovedno pokukala med otroke. Iz zimskega spanja smo prebudili še ježka Rudija, ki nad tem ni bil preveč navdušen, saj bi se najraje kar takoj vrnil v svoj topli brlog. Pravljično popoldne je minilo v smehu, toplini in prijetnem druženju.

SENZORIČNE PRAVLJIČNE URE – IZOBRAŽEVANJE V LITVI

Knjižnica Slovenska Bistrica, 13. februar ― V okviru projekta Heroes Unleashed smo se kot ekipa osmih udeležencev iz vsake države — Slovenije, Portugalske, Ukrajine in Litve — udeležili tridnevnega izobraževanja v Litvi, namenjenega razvoju senzoričnih pravljičnih ur v knjižničnem okolju. Kljub pravi zimi in nizkim temperaturam nas je pot vodila v knjižnico Šiaulių apskrities Povilo Višinskio viešoji biblioteka, kjer je potekal strokovni program. Pod vodstvom predavateljice Virginije Juškevičiūtė smo se najprej poglobili v razumevanje nevrotipičnega razvoja ter razbijali najpogostejše mite, povezane z razvojnimi motnjami. Pomemben del usposabljanja so predstavljale strukturirane izkustvene dejavnosti, pri katerih smo aktivno vključevali čutila. Tak pristop nam je omogočil boljše razumevanje zaznavanja in doživljanja sveta pri posameznikih z različnimi razvojnimi značilnostmi. Ob koncu prvega dne smo si ogledali knjižnico, ki navdušuje s svojo prostornostjo in bogato zbirko gradiva. Posebno pozornost pritegnejo lutke, senzorična soba ter raznoliki didaktični pripomočki, ki otrokom omogočajo poglobljeno doživljanje zgodb in spodbujajo učenje skozi izkušnjo. Drugi dan je bil posvečen metodi senzoričnega branja — inovativnemu pristopu k spodbujanju bralne kulture. Klasično pripovedovanje zgodb nadgrajuje z uporabo senzoričnih materialov in spodbud, ki aktivirajo vsa čutila. Tak način branja poslušalcem omogoča globlje doživljanje vsebine ter ustvarja bolj vključujoče in dinamično okolje. Udeleženci smo spoznali prednosti uporabe te metode v knjižničnem prostoru ter si ogledali primere izvedbe dejavnosti, ki so nas dodatno navdihnili. Zadnji dan izobraževanja je bil namenjen praktičnemu delu. Skozi delavnice in izmenjavo izkušenj smo spoznavali različne pristope k izvedbi senzoričnih pravljičnih ur ter preizkušali uporabo senzoričnih rekvizitov pri pripovedovanju zgodb. Praktične dejavnosti so nam ponudile dragocen vpogled v ustvarjanje vključujočega, varnega in s čutili bogatega okolja za otroke z različ

Pravljice za mravljice v esperantu

Knjižnica Slovenska Bistrica, 9. februar ― Prvi ponedeljek v februarju se je v časopisni čitalnici osrednje knjižnice odvijal literarni večer s predstavitvijo slikanice v esperantu Pravljice za mravljice Špele Svenšek. Gost večera je bil Tone Partljič. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je leta 2021 razpisala literarni natečaj na temo Čez potok skače, kjer je most. Prispelo je kar 95 prispevkov avtorjev iz vse Slovenije. Vsa prispela literarna dela so bila izdana v obsežnem zborniku na 238 straneh. Kot najboljše besedilo natečaja je strokovna komisija izbrala delo Špele Svenšek Pravljice za mravljice. Esperantsko društvo Maribor se je odločilo, da bo tekst izdalo v obliki slikanice. Predsednik Esperantskega društva Mario Vetrih je predstavil delovanje samega društva in sodelujoče pri projektu prevoda pravljice. Slikanica je bila izdana v dveh jezikih in v dveh ločenih zvezkih: v slovenščini in esperantu. Za prevod je poskrbel Peter Grbec, ilustracije pa so delo mlade ilustratorke Nine Stanič. Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik, načrtno zasnovan tako, da se ga da zlahka naučiti. Dr. Henrik Haas se je ob koncu 19. stoletja kot pravnik iz Gradca preselil v Maribor in sem zanesel seme esperantskega gibanja ter leta 1910 je ustanovil Esperantsko društvo Maribor. Kot član društva in avtor knjige Hotel sem prijeti sonce, ki je prav tako prevedena v esperanto, je bil gost večera tudi Tone Partljič, pisatelj, dramatik, učitelj, scenarist, politik in komediograf. Z nami je delil tudi komične spomine iz otroštva ob branju Jurčičeve povesti Domen, ki so se mu neizbrisno vtisnili v spomin. (Tanja Jakolič)

Potovanje po Afriki

Knjižnica Slovenska Bistrica, 6. februar ― Likovna razstava in razstava spominkov s potovanj po Egiptu in Tuniziji Štefka Jesenek – Šeša in Zvonimira Male sta avtorici tokratne malo drugačne razstave v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Na ogled sta postavili slikarska dela z motivi iz Egipta in Tunizije. Umetnici sta tokrat razstavljali tudi v vitrinah, kjer sta razstavili spominke s popotovanj po teh dveh afriških državah. Razstava je v knjižnici na ogled do konca meseca februarja. Sicer pa sta obe tokratni razstavljavki članici Likovnega društva Paleta iz Slovenske Bistrice, pripravljata samostojne razstave in sodelujeta na razstavah društva. Udeležujeta se številnih likovnih kolonij tako doma kot tudi izven meja Slovenije. Natalija Stegne

Druženje s pisateljico Janjo Vidmar v Knjižnici Oplotnica

Knjižnica Slovenska Bistrica, 23. januar ― Koraki, ki vodijo v zgodbe Predstavitev pohodniških doživetij in navdiha za trilogijo Koraki V Knjižnici Oplotnica smo v četrtek, 22. januarja 2026, doživeli prijeten, topel in navdihujoč literarni večer v družbi priznane slovenske pisateljice in scenaristke Janje Vidmar, ki je za svoje bogato in raznoliko ustvarjanje prejela številne nagrade. V sproščenem pogovoru je obiskovalce hitro pritegnila s svojo neposrednostjo, iskrivostjo in izjemnim pripovedovalskim darom. Tokrat so njene zgodbe stopile izza knjižnih platnic in se preselile v resnični svet, na prašne poti, gorske steze in dolge pohodniške etape, kjer je nabirala navdih za svoja literarna dela. S svojim doživeto pripovedovanim pohodniškim utrinkom je ustvarila posebno vzdušje, v katerem so prisotni zlahka sledili njenim korakom in zgodbam. Osrednje mesto večera je pripadalo njeni trilogiji Koraki, vendar pogovor ni tekel neposredno o vsebini romanov. Pisateljica je zbranim raje približala svoje osebne pohodniške izkušnje, iz katerih so potopisni romani zrasli. Popeljala nas je po francoskem Caminu, ki je navdihnil roman Niti koraka več, po Apeninih in Apuanskih Alpah, kjer se odvija delo V koraku z volkom, ter na Kreto, ki je postala osnova za zadnjo knjigo trilogije, Koraki dvojine. Slikovito in iskreno je pripovedovala o izzivih na poti, o telesnih naporih, notranjih bojih ter ovirah, ki jih je morala premagovati – in prav zato ji je bilo še toliko bolj zanimivo prisluhniti. Ob koncu večera je razkrila tudi nekaj svojih prihodnjih želja in načrtov. Zelo jo privlači raziskovanje Islandije, države, ki jo fascinira s svojo nenavadnostjo in mrakobnostjo. Prav tam vidi navdih za morebiten knjižni triler. Že poleti pa jo, kot pravi, najverjetneje čaka nov velik izziv – vzpon na Triglav. Kdo ve, morda bo tudi ta pot nekoč našla svoje mesto v novi zgodbi, ki jo bomo bralci z veseljem vzeli v roke. Doroteja Fric

Narava in zdravje

Knjižnica Slovenska Bistrica, 21. januar ― Gostja tokratnega srečanja v knjižnici je bila Slovenjebistričanka Zlatka Dreo, predavateljica z dolgoletnimi izkušnjami na področju izobraževanja odraslih. Svoje znanje je več let predajala predvsem na področjih poslovnega komuniciranja, bontona, protokola, vodenja, organizacije prireditev, upravljanja časa in prodaje. V zadnjih letih pa jo je življenjska pot vse bolj usmerjala k naravi in celostnemu pristopu k zdravju. Zlatka Dreo je danes tudi naturopatinja in holistična iridologinja, svoje poslanstvo pa vidi v pomoči ljudem pri doseganju notranjega ravnovesja, zdravja in dobrega počutja. Prepričana je, da je zdravje človekova največja vrednota. Na srečanju, ki je potekalo v sodelovanju z Društvom Hermelika iz Slovenske Bistrice, je predstavila svoj priročnik naravnega zdravljenja z naslovom Zdravje po naravni poti. Kot poudarja avtorica, je knjiga rezultat več desetletij dela na področju naturopatije, psihoterapije in celostne obravnave človeka. V njej se prepletajo izkušnje preteklih generacij in sodobna znanstvena spoznanja o delovanju telesa, čustev in narave. Priročnik ni zgolj zbirka nasvetov, temveč življenjski sopotnik za vse, ki želijo bolje razumeti svoje telo, okrepiti zdravje in ohranjati ravnovesje doma, v družini ali na potovanjih. V nabito polni čitalnici knjižnice je predavateljica posebej izpostavila pomen uživanja sezonske hrane, saj je po njenem mnenju vsako obdobje v letu namenjeno krepitvi določenih notranjih organov in splošnega telesnega ravnovesja. Knjiga je že na voljo za izposojo v vaši in naši knjižnici. Natalija Stegne

SISI: NERAZUMLJENA CESARICA

Knjižnica Slovenska Bistrica, 16. januar ― V časopisni čitalnici osrednje knjižnice je bilo v sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Jožeta Koropca izvedeno izjemno zanimivo predavanje avtorja prve slovenske biografije znamenite cesarice Sisi, doc. dr. Gregorja Antoličiča. Doc. dr. Gregor Antoličič je doktor zgodovinskih znanosti, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegovo področje raziskovanja je usmerjeno predvsem v obdobje prve svetovne vojne s posebnim poudarkom na raziskovanju vojaških in diplomatskih zadev. Hkrati posebno pozornost posveča raziskovanju zadnjega obdobja obstoja habsburške monarhije in njenega razpada. Avtorjevo otroško navdušenje nad Sisi in Francem Jožefom je sčasoma preraslo v resnejše zgodovinsko raziskovanje. Tudi zaradi mladostniške očaranosti ob gledanju filmov o cesarici Sisi je pričel z raziskovanjem njenega življenja, takšnega kot je bilo v resnici. Ne z namenom rušenja mitov ali zmanjševanja njene podobe, temveč nasprotno. Prepričan je, da je bila Sisi veliko več kot »naivno« dekle, ki je z Bavarske prišlo na dunajski dvor. Zanj je bila moderna ženska, umetniška duša, daleč pred svojim časom in prav zaradi tega pogosto nerazumljena. Zaradi tega ne preseneča, da med ljudstvom v času svojega življenja ni bila priljubljena, kot jo pogosto v današnjem času prikazujejo številne serije in filmi. Odgovor na vprašanji, kakšen odnos je imela cesarica do Slovencev in kako so jo le-ti doživljali, je razmeroma preprost. Posebnih povezav med cesarico Elizabeto in Slovenci pravzaprav ni bilo. Razen enega njenega uradnega obiska naše dežele, če izvzamemo zgolj prečkanje slovenskega ozemlja z vlakom na poti v Trst in naprej na otok Krf, posebnega odnosa torej skoraj ni bilo. Prav tako tedanji časopisi cesarici niso namenjali večje pozornosti. Doc. dr. Gregor Antoličič: »Danes je cesarica Sisi veliko bolj priljubljena. Na to kaže velik obisk prireditev, tudi današnje, in vse serije in

Predstavitev knjige Je moje življenje gora

Knjižnica Slovenska Bistrica, 14. januar ― V Knjižnici Josipa Vošnjaka smo v ponedeljek, 12. januarja 2026, gostili Natašo Privošnik in njeno dolgoletno prijateljico Marto Rojnik. Obiskovalcem sta spregovorili o življenjskih preizkušnjah, pogumu in prijateljstvu, ob tem pa predstavili tudi knjigo Je moje življenje gora, ki temelji na življenjski zgodbi Nataše Privošnik in jo je po njenem pripovedovanju zapisala pisateljica Irena Štusej. Knjiga razkriva izjemno življenjsko pot Nataše Privošnik, ki se je že ob rojstvu soočila s prirojeno nepravilnostjo ustnice in pozneje s številnimi hudimi zdravstvenimi preizkušnjami. Prestala je več operacij na srcu, tumorje na možganih, raka, možgansko kap in srčni infarkt, a kljub temu je ohranila voljo do življenja, pri čemer ji je bila največja opora hčerka Liza. Svojo zgodbo je delila tudi Marta Rojnik, ki jo je zaznamovala diagnoza raka na dojki. Spremenila je delo na kmetiji, prevzela vodenje družinske pivovarne, v oporo pa so ji bili družina, cvetje in njeni labradorki. Nataša in Marta sta po okrevanju našli moč v planinstvu. Od domačih gričev sta pot nadaljevali med InPlanince, kjer se planinstvo odpira tudi osebam z invalidnostjo. Natašin največji dosežek je vzpon na Triglav, na katerega je še posebej ponosna, saj je dokaz, da je mogoče kljub omejitvam doseči najvišje cilje. Poleg hoje v hribe se ukvarja tudi s paraplezanjem, prilagojenim plezanjem za invalide. Knjiga ima tudi dobrodelno noto, saj je izkupiček od prodaje namenjen dokončanju planinskega doma na Treh kraljih, ki bo prilagojen tudi osebam z gibalnimi ovirami. Osrednje sporočilo knjige je pomen pogovora o čustvih, vztrajnosti in upanja. Nataša Privošnik poudarja, da tudi v najtežjih trenutkih pride dan, ko bo bolje, ter opozarja na pomen razumevanja in sočutja do ljudi z nevidnimi stiskami. Nataša s svojo srčnostjo, pogumom in skrbjo za ranljive ostaja navdih ter vzor, da se tudi iz najtežjih preizkušenj lahko rodi nova moč. Tadeja Skrbinek

Novice

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica: literatura