Društvo slovenskih pisateljev, 12. januar ― Sto zgodb za sto let  Napišite otroško zgodbo za Nedeljo Tednik Nedelja na Koroškem razpisuje ob svoji 100-letnici izhajanja natečaj kratkih zgodb za otroke in odrasle otroke. K pisanju zgodb vabi Nedelja slovenske avtorice in avtorje na Koroškem, v Sloveniji, Italiji, na Madžarskem ali kjerkoli že po svetu živijo. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki pišejo ali želijo napisati zgodbo za otroke in bi v Nedelji radi objavili svojo zgodbo. Edini pogoj je, da zgodba še ni bila kjerkoli objavljena ter da je napisana v preprostem, razumljivem in lahko berljivem jeziku.  Zgodbe bodo v Nedelji od marca 2026 dalje objavljene vsak teden na otroški strani, teden pozneje pa na spletu. Na koncu tega projekta Nedelje bo objavljenih 100 zgodb, ki naj tako poveže vse slovensko pišoče – znane in še neznane – doma in po vsem svetu.  Obseg: Zgodba naj obsega 3000 do največ 3500 znakov s presledkom. Lahko je napisana tudi v verzih.  Rok: Roka za oddajo zgodbe ni. Zato oddajte zgodbo čim prej. Zgodbo pošljite na naslov: redakcija@nedelja.at Prosimo, posredujte ta razpis tudi ljudem, za katere mislite, da bi jih lahko zanimal.

Društvo slovenskih pisateljev, 23. december 2025 ― Leto, ki nas zapušča, je spet dramatično opozorilo na hude rane, ki jih sedanji čas noče ali ne uspe zaceliti. Ubijanje, napadi, genocidni rafali, gospodarska stagnacija, draginja, socialna ogroženost, sence revščine, vsak prosti vsakemu, kdor ni z mano, je proti meni, zakon močnejšega, tišina šibkih, izključevanje namesto vključevanja, skratka – nasilje! Imperializem družbenih omrežij in elektronskih pripomočkov s priključeno umetno inteligenco ogroža našo sposobnost razmišljanja, srčnost, čustva, vest. Nasilje! Ogrožena je knjiga, ogrožena kultura. Nasilje! Podoba sodobnega sveta in človeka, ne glede na generacijske razdalje, ni spodbudna in nas izziva s težkim in velikim vprašajem, pred katerim stoji tudi naša slovenska družba s svojimi zamejstvi in zdomstvi. Nismo izjema. Kako naprej? Kam jutri? Kako odgnati sence in na naša polja spet posejati semena vsaj ščepcev humanizma in humanosti? Kako spoštovati drugačnosti, ki bogatijo in utemeljevati jezik, ki izraža identiteto in pripadnost in s tem enkratnost naše biti? Verjamem, da smo prav pisatelji in pisateljice, pesnice in pesniki in vsi besedni ustvarjalci skorajda edina možnost. Možnost obstajanja, miru, srčnosti. S svojimi zgodbami in verzi v službi resnice in estetske brezmejnosti, v službi človeka, v službi jezika. Mali narodi imamo le to možnost – jezik, kulturo in umetnost, da ne izginemo, da nas globalistična vseenost in fluidnost ne pogoltneta. Da nas ne izbriše kapital, da nas ne odpihne sovraštvo. Vsem besednim umetnikom in umetnicam iz srca želim, naj vam pero v prihajajočem letu ustvarjalno teče, naj se vam misli razbohotijo v povednost, ki se nas dotakne. Le umetnost ostaja kot pečat v zgodovinski zavesti in spominu, ker je pričevalka časa in dejanj. Društvo slovenskih pisateljev bo še naprej dom tisočerih misli, spoštljivega soočanja, svetlobe besede in slovenskega jezika. Bo še naprej bogastvo našega naroda. Predsednik DSPMarij Čuk

Društvo slovenskih pisateljev, 17. december 2025 ― Društvo slovenskih pisateljev vabi v svoj tim koordinatorja / koordinatorko pisarne, ki bo skrbel/a za kakovostno administrativno in organizacijsko podporo delovanju pisarne društva. Delo poteka v spodbudnem delovnem okolju, kjer cenimo natančnost, predanost, odgovornost in dobro energijo v ekipi. Opis del in nalog: Pričakujemo: Ponujamo: Prijava: Prijave zbiramo do vključno 9. januarja 2026 do 23.59. Prijava se odda izključno elektronsko na naslov: glorjana.veber@drustvo-dsp.si.  V zadevo elektronskega sporočila obvezno napišite: RAZPIS – KOORDINATOR / KOORDINATORKA PISARNE. Obvezne priloge k prijavi, ki jih pošljete v PDF dokumentu: Izmed prejetih prijav bomo izbrali ožji krog kandidatov / kandidatk, ki jih bomo povabili na razgovor. Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega kandidata / kandidatke. Če ste natančna, zanesljiva in predana oseba, ki ji ustrezajo administrativni procesi, delo s podatki in dokumenti ter si želite delati v okolju z jasnimi cilji in dobrim vzdušjem, vas vabimo, da se prijavite.

Društvo slovenskih pisateljev, 26. november 2025 ― Iz utemeljitve strokovne komisije v sestavi Matjaž Zorec (predsednik), Jaka Gerčar (GZS) in Majda Travnik Vode (Stritarjeva nagrajenka 2025): Poezija Martine Potisk v knjigi Ena na ena se težko povezuje s pojmom prvenca, kot ga dojemamo v splošnem literarnem imaginariju, saj njena pesniška dikcija reže, kot da je tu že od nekdaj, nobenega postopnega formiranja, nobene neizkušenosti, nobenega tipanja po neizbrušenosti. Samo šus v žilo jezika. Njeno elementarno in tudi najznačilnejšo razsežnost izraža prav pesničino operiranje z jezikom, kot smo zapisali v razmisleku o knjigi, ki tudi izpostavi njene glavne odlike:  “Eden od številnih možnih uporab jezika v literaturi je tudi popolno prekritje poezije z elementarnimi jezikovni danostmi; ko jezik ni le sredstvo za razgrabljanje svojih netrdnih in nestalnih pomenjenj, temveč sama njegova skonstruiranost postane osnovni konstruktivizem poezije. Jezik tukaj tako rekoč riše in barva, oblikuje in kipari, arhitektira svet. Kar je, so le v komade naflekane jezikovne možnosti. Jezik ne opisuje, temveč piše, kreira nepreštevne plasti bivanja. Kljub distinkcijam v poetičnih funkcijah jezika pa nobeno delo ne vztraja absolutno v tem ali onem modusu; prej se drži specifične dominance, medtem ko posega tudi po različnih, nedominantnih izraznih sredstvih. Tako lahko iz izpostavljenega jezikovnega občevanja, kakršnega pesni Potisk, razbiramo jedko, inteligentno kamuflirano kritiko določenih scen in stanj s kulturnega, umetnostnega in akademskega sveta. Poezija v Ena na ena v tem pogledu funkcionira na dveh glavnih ravneh. Prva, recimo ji mikro varianta, je že podano postajanje črk, verzov, kitic in pesmi; zgoščena mreža zlogov, glasovnih in pomenskih korespondenc, veriženja besed prek enakih črk ali izglasov, kar izpisuje številne asociativne in tudi kontraasociativne zbitke, nujnosti kontingentnih pomenskih strdkov na številnih skalah nasprotij in bližin, hkrati pa posega tudi po različnih registrih od narečij, večjezičnosti, stroko