Ulaka 1965 – Razširjena družina Mramor

Stare slike (Cerknica), 29. januar ― Družinska slika razširjene družine Mramor, Jeršanove iz Ulake, opisana s strani najmlajšega, takrat še nerojenega Ludvika. Spredaj najmlajši je Ludvikov brat Alojz Mramor, sledi sestrična Marija-Mija Štritof (Slugovo) in še bratranec Alojz Hiti (Lovranovo). Za njimi sedita njegova stara starša in glavi družine, Johana in Alojz Mramor. V tretji vrsti z leve je najprej njuna […]

NAGRADA ZA NAJBOLJŠI SLOVENSKI ESEJ 2026

Sodobnost, 28. januar ― Revija Sodobnost razpisuje natečaj za najboljši slovenski esej leta 2026. Zma­govalec bo prejel nagrado v znesku 1000 evrov, ki bo podeljena ob navzočno­sti sodelavcev revije in drugih uglednih gostov na prireditvi v Ljub ljani. Šest najboljših esejev (vključno z nagrajenim) bo objavljenih v  reviji Sodobnost. Besedila bo ocenjevala tričlanska žirija. Avtorji, ki želijo sodelovati, morajo svoja besedila v treh izvodih poslati najpozneje do 16. marca 2026 na naslov: KUD Sodobnost International, Suhadol čanova 64, 1231 Ljubljana. Bese dila avtor­jev, ki ne bodo upoštevali vseh pogojev, bodo izločena. Pogoji so: a) besedila je treba opremiti s šifro, b) v posebni ovojnici, označeni z isto šifro, je treba prilo­žiti ime, priimek, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov, c) esej naj bo splošne oz. literarne narave; strokovnih esejev z opombami žirija ne bo upošte­vala, č) avtorji smejo sodelovati z največ tremi prispevki, ki morajo biti poslani ločeno, d) avtorji ne smejo biti člani uredniškega odbora Sodobnosti, e) eseji ne smejo biti krajši od 20.000 in ne daljši od 40.000 znakov s pre sledki.   Nagrada vsebuje tudi honorar za objavo eseja. Za objavo predlagani eseji bodo honorirani. The post NAGRADA ZA NAJBOLJŠI SLOVENSKI ESEJ 2026 appeared first on .

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO 2026

Sodobnost, 28. januar ― Revija Sodobnost razpisuje natečaj za nagrado za najboljšo kratko zgodbo leta 2026. Nagrada znaša 1000 evrov in bo podeljena ob navzočnosti sode­lavcev revije in drugih uglednih gostov na prireditvi v Ljubljani. Nagrajena zgodba in šest nominiranih besedil bo objavljenih v reviji Sodobnost. Poslana besedila bo ocenjevala tričlanska žirija. Avtorji, ki želijo sodelovati, naj pošljejo s šifro opremljena besedila v treh izvodih najpozneje do 16. marca 2026 na naslov: SODOBNOST, Uredništvo, Ulica padlih bor­cev 9, 1000 Ljubljana. Besedilom naj v posebni zaprti ovojnici (označeni z isto šifro) priložijo svoje podatke: ime in priimek, naslov, elektronski naslov ali telefonsko številko. Zgodba ne sme biti daljša od ene avtorske pole (30.000 znakov s presledki). Vsak avtor sme sodelovati največ z dvema besediloma. Avtorji ne smejo biti člani uredniškega odbora revije Sodobnost. Nagrada vključuje tudi honorar za objavo zgodbe. Za objavo nominirane zgodbe bodo honorirane. The post NAGRADA ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO 2026 appeared first on .

Razstava izvorne programske kode ob 10. obletnici UNESCO fundacije Software Heritage v Parizu, ki jo je sooblikoval tudi ljubljanski Računalniški muzej

Računalniški muzej, 28. januar ― Danes se je na sedežu UNESCA v Parizu odprla razstava Source Code, ki prikazuje izvorno programsko kodo kot zgodovinsko pričevanje, ogledalo družbe in kulturni artefakt. Razstavo je ob praznovanju 10. obletnice delovanja pripravila fundacija Software Heritage ob sodelovanju kuratorjev iz vidnih mednarodnih institucij: Computer History Museum (Silicon Valley), Deutsches Museum (München), Računalniški muzej (Ljubljana) in […]
Brezplačne februarske prireditve v knjižnici

Brezplačne februarske prireditve v knjižnici

Knjižnica Zagorje, 28. januar ― V mesecu februarju vas vabimo, da se nam pridružite na raznolikih in navdihujočih brezplačnih prireditvah, ki jih organizira naša knjižnica. Pripravili smo pester program za vse generacije in okuse. Vsi dogodki so brezplačni in odprti za javnost. Veselimo se vašega obiska ter skupnih trenutkov ob knjigah, pogovorih
VIVIEN ROUSSEL: ASINHRONA KOMBUČA / ASYNCHRONOUS KOMBUCHA

VIVIEN ROUSSEL: ASINHRONA KOMBUČA / ASYNCHRONOUS KOMBUCHA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. januar ― V okviru umetniškega raziskovanja biokibernetskih sistemov in biopolimerov Vivien Roussel v tokratnem projektu raziskuje odnose med človekom, strojnim zaznavanjem in živim mikrobnim organizmom. V projektu, ki tematizira tehnofilne življenjske oblike in računalniške sisteme, kombuča – simbiotska kultura bakterij in kvasovk (SCOBY) – prevzema vlogo liminalnega vmesnika, prek katerega stopamo v stik z nečloveškimi oblikami inteligence. Živi sistemi, za razliko od ljudi, prostor in čas dojemajo na svojstveno drugačen način. Različne žviljenske oblike se razvijajo v sebi lastnem tempu, ki ga oblikujejo fizikalni zakoni, metabolični ritmi in senzorične omejitve. Biološko omejeno človeško zaznavanje ponuja le delno in pristransko razumevanje živega sveta. Sodobno računalništvo v veliki meri deduje te omejitve in daje prednost hitrosti, abstrakciji in nadzoru, medtem ko izključuje počasne, stohastične in materialne oblike kognicije. V postavitvi ‘asinhrona {kombuča}’ s senzorji zaznana prisotnost obiskovalca sproža osvetljevanje kombuče in vpliva na njeno presnovo in bioelektrično aktivnost. Električna nihanja se neprekinjeno merijo in upodabljajo kot vizualizacija v realnem času – ki je hkrati znanstvena in hermenevtična. Z umikom obiskovalca svetloba zbledi, živi sistem pa se vrne k lastnim ritmom in ponovno umiri signal. Kombuča tu ni pasivni substrat, temveč deluje kot živi rezervoar: prilagodljiv, nedeterministični sistem, ki dražljaje obdeluje skozi lastno notranjo dinamiko. Projekt, navdihnjen s kibernetiko in rezervoarskim računalništvom (reservoir computing), zavrača interakcijo, temelječo na ukazih, temveč spodbuja medsebojno uglaševanje. Ljudi in stroje vabi, da se prilagodijo časovnosti organizma, namesto da bi ga silili v izračunavanje po meri človeška. Kombuča se ne zgolj odziva na spremembe, temveč se z rastjo v njeni obliki kaže materialna sled preteklih interakcij – biološki spomin, v katerem debelina, tekstura in struktura beležijo kopičenje srečanj. Rast
Vivijana Zorman in Jure Vanič: Prenova laboratorija C040

Vivijana Zorman in Jure Vanič: Prenova laboratorija C040

OUTSIDER, 28. januar ― Na inštitutu Jožef Stefan, na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko, so arhitektki Vivijani Zorman ter arhitektu Juretu Vaniču zaupali celostno prenovo Laboratorija za robotiko C040. Pred prenovo so bili obstoječi laboratorij v polkletnih prostorih stavbe in njegova oprema že precej dotrajani. Tlaki so bili različno obdelani in neenotni, stropi so bili različnih višin, pohištvo […]
Miha Mazzini: Druga življenja

Miha Mazzini: Druga življenja

MMC Knjige, 28. januar ― V knjigi Druga življenja je štirinajst zgodb, ki vsaka po svoje pričajo o mejni situaciji, ko je človek pred razpotjem, pred iluzijo, da bi življenje začel znova na drugačen način, z drugim izhodiščem. To je seveda zgolj psihološka zanka.

Spoznajte četrto generacijo pobude New Faces!

Kino Šiška, 28. januar ― Z navdušenjem predstavljamo najnovejšo generacijo pobude New Faces. Letošnja skupina združuje deset izjemnih glasbenih profesionalk in profesionalcev, mlajših od 30 let, iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Severne Makedonije. Izmed več kot 140 prijav – kar je nov rekord – so bili izbrani tisti, ki najbolj izstopajo po svojem lokalnem vplivu, zagonu in potencialu, da oblikujejo prihodnost glasbene industrije.
V Španskih borci predstava Charlie o življenju z oviranostjo

V Španskih borci predstava Charlie o življenju z oviranostjo

SiGledal, 28. januar ― Uprizoritev Charlie koreografinje Adrienn Hod bo nocoj kot del mednarodnih gostovanj Zavoda En-Knap gostovala v Centru kulture Španski borci v Ljubljani. V ospredje postavlja inkluzivno odrsko prisotnost in osebnost performerja, nenormativno telesnega umetnika, ki uporablja invalidski voziček. Predstavlja vsakdanjo izkušnjo življenja z oviranostjo.
še novic