Utopija suburbije

Razpotja, 4. april ― Foto: Google maps Tomaž Pipan Odgovor na vprašanje o vesolju, življenju insploh o vsem naj bi bil 42. Po Douglasu Adamsu v kultnem Štoparskem vodniku po galaksiji je bila celotna Zemlja zgrajena z namenom razvozlati vprašanje, odgovor na katerega je kriptično kartezičen. V tragikomični paraboli sodobnega sveta se v klasični anglosaški tradiciji poleg kopice smeha skriva zelo praktičen odgovor na vprašanje, kaj je življenje. In sicer da ga je preprosto treba živeti in doživeti, da se ga razume. Z vprašanjem o pomenu mesta je podobno, saj lahko mesto vidimo kot velikanski eksperiment življenja, ki odstira pogled na vrsto biti, ki jo to mesto poraja. Tako nam osvetljuje vprašanje družbenega ustroja – kdo ima dostop do mesta in svobodo do odločanja o mestu.

Ex libris – poletje 2019

Razpotja, 30. marec ― Ana Geršak Poletje je udarilo s polno (so)paro, dolgi, lenobni popoldnevi pa so nadvse primerni za epizodična branja o – klimatskih spremembah, otroških strahovih in (neuspelih) družbenih sprevračanjih. Vse napisano v primerno plažno berljivem tonu, se razume. Poletje pač terja svoj davek. In ker je tokratna številka Razpotij posvečena tematiki mesta, ni odveč razmisliti o kakšnem obmorskem sprehodu po znano-neznanih robovih Trsta, Benetk in – zakaj pa ne? – Odese! Poleg običajne predstavitve zanimivih založniških novosti nas tokrat torej čaka še tematsko razpraševanje arhivov. Torej le veselo pot pod prste! * Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjerPrevod: Staša GrahekCankarjeva založba, Ljubljana 2011 (Zbirka S poti) Ko o Trstu govori Jan Morris, postane njuna zveza emblematična.

Norik danes in nikoli

Razpotja, 10. marec ― Janez JanšaNoriško kraljestvo. Beli panter.Nova obzorja, Ljubljana 2014   Peter Karba Nekje proti koncu lanskega dela je napovedovano zares postalo, Janez Janša je izdal svojo novo knjigo Noriško kraljestvo. Beli panter. Ob že precej zajetnem avtorjevem opusu, ki pretežno vključuje popisovanje pred, med in poosamosvojitvenih dogajanj v Sloveniji, knjiga v javnosti žanje posebno zanimanje, saj se predstavlja kot zgodovinski roman, ki je prostorsko in časovno umeščen na delu današnjega ozemlja Republike Slovenije med leti 200 do 175 pr. n. št.. Skozi poglavja se zdi, da je roman zgodba o odraščanju Lana iz plemena Karnov v času ustanovitve Noriškega kraljestva.

(P)ostaniva prijateljici*

Razpotja, 8. marec ― Ilustracija: Lucija Zucchiatti Ana Reberc »Kaj je prijateljstvo?« sprašuje psihologinja otroke. Mlajši kot so otroci, lažje je razumeti, kdo je njihova prijateljica in zakaj. V zgodnji starosti je dovolj, da zgolj opazujemo igro. Starejša kot si, več je kriterijev, s katerimi opišeš, da prijateljstvo potrebuje vzajemno zaupnost, lojalnost in razumevanje ter skupne interese. Psihologija potem te kriterije umesti v shemo in stopnje, da se lahko o temeljnem socialnem razvoju človeka pogovarja brez subjekta, samo še v številkah in opisih. Iz tega potem pridejo zdravorazumsko jasni povzetki, da imamo prijatelje, ki so nam podobni – v starosti, vedenju, spolu, kar lahko iz psihološke omejenosti po smislu razširimo na podobnost kulture in jezika.

Iz samega sebe povedati resnico

Razpotja, 7. marec ― Kolaž: Lucija Zucchiati Eva Mahkovic It’s already hard enough to tell the truth to oneself, je napisala Iris Murdoch (o tem zoprnem, nedefiniranem, spremenljivem, nemogočem, mučno, a s takim navdušenjem idealiziranem pojmu, resnica, je gotovo še mnogo ljudi zapisalo podobne stvari). V naslednjem tekstu zelo egocentrično govorim o sebi: o svojem odnosu do družabnih omrežij (in potem avtobiografske literature) in o svojih poskusih (celo odvisnosti od) upovedovanja sebe preko njih. Družabna (družbena? socialna?) omrežja so že po svojem nazivu namenjena komunikaciji, drugemu in njegovemu pogledu, višanju statusa. Na instagramu slikamo (vsaj večina nas) drobce svojih življenj, ki so tako ali drugače idealizirani – tudi če so treš ali estetika grdega.

Protikrhko, nestabilna knjiga

Razpotja, 4. marec ― Nassim Nicholas Taleb: ProtikrhkoAntifragile: Things That Gain From DisorderRandom House, New York 2012 Aljoša Kravanja Nicholas Nassim Taleb je mislec, trader, filozof verjetnosti in intelektualni postopač. Po poreklu je Mediteranec, po temperamentu prav tako. Veliko pišejo o njegovih polemikah in politiki (njegove tarče in zavezništva so pogosto presenetljiva: nasprotuje IQ testom, včasih podpira Trumpa, vedno Asada, smeši Pinkerja in Dawkinsa itd.). Nekoliko manj pišejo o Talebovih knjigah – ta članek bo popravil to nesorazmerje. Taleb je pred kratkim znova izdal svoje knjige kot zbirko, imenovano Incerto. V tem članku bom pisal o eni od knjig v tej zbirki – Antifragile:_Things That Gain From Disorder oziroma Protikrhko: reči, ki uspevajo v neredu, prvič izdani leta 2012.

“Hočem biti osveščen državljan. Nočem biti ovca.” – David Tasić (1962-2019)

Razpotja, 27. februar ― Nevenka, Mišo in David Tasić v Ljubljani v družbi Igorja Bavčarja na dan izreka sodbe v procesu proti četverici, 27. 7. 1988. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije Marko Klavora Davidov oče Mišo in mama Nevenka sta se spoznala na študiju v Ljubljani. Oče je bil iz Jagodine, mesta v Srbiji. Ker v Beogradu ni bilo študija metalurgije, jo je vpisal v Ljubljani. Mama je študirala psihologijo in italijanščino ter se je občasno vračala domov na Most na Soči. Zaljubila sta se na študentski zabavi. Ker je imel Mišo štipendijo tovarne 14. oktober iz Kruševca, se je po dokončanju študija moral vrniti nazaj. Tam sta dobila stanovanje, kjer se je rodil David, na Vidov dan 1962.

-najst

Razpotja, 17. februar ― Martin Hergouth Decembrske volitve v Britaniji so bile kot zbodljaj, ki je v primernem tonu zaključil desetletje. Spomnimo se njegovega začetka. Desetletje se je že začelo v krizi, toda ta kriza ni bila brez upanja: to je bila »njihova« kriza in proti »njim« se je vsepovsod dvigovalo ljudsko vrenje: po arabskih, evropskih in ameriških trgih. Družabna omrežja so bila sveža zadeva in v zraku je visela obljuba »twitter revolucij«, torej ideja, da bodo nove komunikacijske tehnologije nudile infrastrukturo za nov, transparentnejši in egalitarnejši način kolektivnega organiziranja in javnosti nasploh. Splošno nezadovoljstvo, internetna komunikacija, trikotnik ZDA-Evropa-Bližnji vzhod: do konca desetletja so se ti isti elementi sestavili v bistveno bolj morasto konfiguracijo.

Hello world!

Razpotja, 10. februar ― Welcome to WordPress. This is your first post. Edit or delete it, then start writing! The post Hello world! appeared first on My Blog.

Vabilo k pisanju za Razpotja 38: HIERARHIJE

Razpotja, 4. februar ― Ilustracija: Sandro Boticcelli, Karta pekla Moderni čas je v konfliktnem razmerju do ideje hierarhije. Z egalitarizmom, ki ga je kot normo postavila najpozneje francoska revolucija, je ideja stabilne hierarhije med ljudmi postala načeloma nevzdržna (kar pa ne pomeni, da se tega premika ni poskušalo zaobrniti). Znanstveni razvoj je podobo hierarhično urejene stvarnosti zamenjal s podobo plosko raztezajočega se univerzuma. Pa vendar najraznovrstnejše hierarhičnosti, v socialni organizaciji in drugod, še vedno očitno ne izginjajo; je nemara v resnici egalitarnost tista, ki je nevzdržna? Še več, v nekaterih vidikih – z vseprisotnimi Top 10 seznami, nagradami n vsakovrstnimi rangiranji – se zdi naš čas s hierarhijami naravnost obseden.

Vabilo k pisanju za Razpotja 39: HIERARHIJE

Razpotja, 4. februar ― Ilustracija: Sandro Boticcelli, Karta pekla Moderni čas je v konfliktnem razmerju do ideje hierarhije. Z egalitarizmom, ki ga je kot normo postavila najpozneje francoska revolucija, je ideja stabilne hierarhije med ljudmi postala načeloma nevzdržna (kar pa ne pomeni, da se tega premika ni poskušalo zaobrniti). Znanstveni razvoj je podobo hierarhično urejene stvarnosti zamenjal s podobo plosko raztezajočega se univerzuma. Pa vendar najraznovrstnejše hierarhičnosti, v socialni organizaciji in drugod, še vedno očitno ne izginjajo; je nemara v resnici egalitarnost tista, ki je nevzdržna? Še več, v nekaterih vidikih – z vseprisotnimi Top 10 seznami, nagradami n vsakovrstnimi rangiranji – se zdi naš čas s hierarhijami naravnost obseden.

Vabilo k pisanju za Razpotja 39: HIERARHIJE

Razpotja, 4. februar ― Ilustracija: Sandro Boticcelli, Karta pekla Moderni čas je v konfliktnem razmerju do ideje hierarhije. Z egalitarizmom, ki ga je kot normo postavila najpozneje francoska revolucija, je ideja stabilne hierarhije med ljudmi postala načeloma nevzdržna (kar pa ne pomeni, da se tega premika ni poskušalo zaobrniti). Znanstveni razvoj je podobo hierarhično urejene stvarnosti zamenjal s podobo plosko raztezajočega se univerzuma. Pa vendar najraznovrstnejše hierarhičnosti, v socialni organizaciji in drugod, še vedno očitno ne izginjajo; je nemara v resnici egalitarnost tista, ki je nevzdržna? Še več, v nekaterih vidikih – z vseprisotnimi Top 10 seznami, nagradami n vsakovrstnimi rangiranji – se zdi naš čas s hierarhijami naravnost obseden.

Razpotja 38: Smeti

Razpotja, 31. januar ― Ilustracija: Enej Gala Uredništvo Uvodnik Prihodnost plastičnih pošasti »Teme vsakdana, ki ostanejo premalo premišljene,« se glasi vodilo, ki usmerja izbiro razpotniških tem. Malokaj ustreza temu opisu tako kot smeti. Niso le vsakdanja, so uporno vsakdanja. Človek je ponosen na svoje stvariteljske sposobnosti, toda edino smeti zna ustvariti dobesedno z zamahom roke. Očitno smo torej, ko govorimo o smeteh, hitro na terenu hudih metafizičnih čarovnij in ni presenetljivo, da se članki pred vami vedno znova zaustavljajo pri temeljnem vprašanju: »Kaj je smet?« Čudnosti v zvezi s smetmi lahko kar naštevamo, že če ostanemo v vsakdanu. So predmeti, ki nam ne služijo, so nam grdi, če ne kar odvratni, smrdijo nam – toda obenem so nekaj kar se da intimnega, glede njih čutimo sram; nočemo, da nam nekdo brska po smeteh.

Razpotja 38: Smeti

Razpotja, 31. januar ― Ilustracija: Enej Gala Uredništvo Uvodnik Prihodnost plastičnih pošasti »Teme vsakdana, ki ostanejo premalo premišljene,« se glasi vodilo, ki usmerja izbiro razpotniških tem. Malokaj ustreza temu opisu tako kot smeti. Niso le vsakdanja, so uporno vsakdanja. Človek je ponosen na svoje stvariteljske sposobnosti, toda edino smeti zna ustvariti dobesedno z zamahom roke. Očitno smo torej, ko govorimo o smeteh, hitro na terenu hudih metafizičnih čarovnij in ni presenetljivo, da se članki pred vami vedno znova zaustavljajo pri temeljnem vprašanju: »Kaj je smet?« Čudnosti v zvezi s smetmi lahko kar naštevamo, že če ostanemo v vsakdanu. So predmeti, ki nam ne služijo, so nam grdi, če ne kar odvratni, smrdijo nam – toda obenem so nekaj kar se da intimnega, glede njih čutimo sram; nočemo, da nam nekdo brska po smeteh.

Štiri stoletja brexita

Razpotja, 31. januar ― George Cruikshank: The Massacre of Peterloo, Wikimedia Commons Dragan Nikčević Malo pred referendumom leta 1975 o ohranitvi britanskega članstva v Evropski gospodarski skupnosti (EGS), predhodnici današnje Evropske unije, je vidni nasprotnik evropskih integracij, britanski zgodovinar E. P. Thompson zapisal, da je ozkogledno zvesti “idejo Evrope” na blagovno menjavo med nekaj zahodnimi tržišči (in spotoma še pozabiti na Varšavo, Beograd in Prago). Dve generaciji kasneje, po referendumu leta 2016 in predčasnih parlamentarnih volitvah konec 2019 (ki so bile v osnovi ponovljeni referendum o brexitu, ki so si ga nekateri tako želeli), se je dokončno izkazalo, da ideja Evrope na Otoku ni pognala dovolj globokih korenin.

Štiri stoletja brexita

Razpotja, 31. januar ― George Cruikshank: The Massacre of Peterloo, Wikimedia Commons Dragan Nikčević Malo pred referendumom leta 1975 o ohranitvi britanskega članstva v Evropski gospodarski skupnosti (EGS), predhodnici današnje Evropske unije, je vidni nasprotnik evropskih integracij, britanski zgodovinar E. P. Thompson zapisal, da je ozkogledno zvesti “idejo Evrope” na blagovno menjavo med nekaj zahodnimi tržišči (in spotoma še pozabiti na Varšavo, Beograd in Prago). Dve generaciji kasneje, po referendumu leta 2016 in predčasnih parlamentarnih volitvah konec 2019 (ki so bile v osnovi ponovljeni referendum o brexitu, ki so si ga nekateri tako želeli), se je dokončno izkazalo, da ideja Evrope na Otoku ni pognala dovolj globokih korenin.
še novic