Benevolentni šovinizem

Razpotja, 29. november ― Slika: ​Wikipedia user PetarM, CC BY-SA 3.0, Wikimedia Commons Miha Kosovel Knjiga Čefurji raus je predstavljala neke vrste prelomnico: s tem, ko je izkušnjo potomcev priseljencev v ljubljanskih Fužinah in njihov jezik dvignila v nacionalno literaturo, je v nekem smislu, v tistem še zadnjem optimističnem letu pred krizo, dovršila neke vrste simbolno integracijo. Avtor knjige Goran Vojnović je tako dosegel dvoje: po eni strani je dvignil jezik fužinskih ulic v visoko slovensko literaturo; po drugi pa je vključil izkušnjo slovenskih povojnih priseljencev in njihovih v Sloveniji rojenih potomcev v slovensko nacionalno zgodovino . Izraz čefur je po tem v veliki meri izgubil nacionalni naboj in začel izražati bolj kot ne določeno subkulturo. The post Benevolentni šovinizem first appeared on Razpotja.

Kako razbiti led molka?

Razpotja, 26. november ― Simona Škrabec V letalu, s katerim se vračam iz Mehike v Evropo, berem Sprachgitter Paula Celana v katalonskem prevodu Arnaua Ponsa. Že na prvi strani se ustavim, kot bi me besede pribile ob tla, oblije me nekakšna čudna mrščavica. Le nekaj ur je minilo, kar sem se poslovila od udeležencev pisateljskega srečanja v Chiapasu. Med toplimi latinskimi objemi sem se za trenutek zapletla v pogovor s Ciceronom Aguilarjem. Omenjeni glasbenik je bil namreč eden od pobudnikov čudovitega projekta, ki je omogočil, da smo se v San Cristóbalu de las Casas srečali literati, ki v Južni Ameriki ustvarjajo v jezikih staroselcev, in raziskovalci, ki kakor sama preprosto ljubimo jezikovno raznolikost. The post Kako razbiti led molka? first appeared on Razpotja.

Če te ne vidim, nisi smet? Če nisi smet, nisi problem?

Razpotja, 26. november ― Ilustracija: Enej Gala Katja Huš Udomačena kokoš in radioaktivni izotopi Človeka še ni bilo, a bili so kiti, ptice, že precej vrst opic. Zaradi premikov tektonskih plošč so šele nastala Alpe in najvišje gorovje sveta – Himalaja. Vse to se je zgodilo v geološki dobi, ki jo imenujemo miocen; obdobju, ki se razteza od pet do približno dvajset milijonov nazaj v zgodovini našega planeta. Trenutno živimo v geoološki dobi holocen, ki se je začela pred dobrimi 11.000 leti in je spremljala vzpon človeške civilizacije. A pred tremi leti je skupina znanstvenikov na Mednarodnem geološkem kongresu v Cape Townu predlagala, da razglasimo nastop antropocena – geološke dobe, v kateri je človek prešel od najbolj razvitega sesalca do geološke sile, ki spreminja obličje Zemlje. The post Če te ne vidim, nisi smet? Če nisi smet, nisi problem? first appeared on Razpotja.

Normalni populizem

Razpotja, 21. november ― Martin Hergouth Že nekaj časa vemo, da živimo v izrednih časih. Sredinski konsenz se razkraja, z vseh strani mu, se zdi, grozijo razne jezne radikalne ideje ljudi, ki se v sistemu ne znajdejo prav. Nemčija je bila zadnja od velikih sil Zahoda, kjer politični sistem ni doživel večjih pretresov in so normalne sredinske stranke ohranile hegemonijo. Tudi koronaodziv ostaja med uspešnejšimi. Toda prav v Nemčiji se je konec avgusta pripetil eden vpadljivejših protestov v zvezi s koronakrizo – 31. avgusta so protestniki naskočili kar Reichstag. Pozornost je vzbudilo predvsem dejstvo, da je bila večina najbolj zagretih odeta v dovolj sumljivo rdeče-bele-črno barvno kombinacijo (sicer razporejeno v zakonsko še dopustne vzorce cesarske zastave). The post Normalni populizem first appeared on Razpotja.

Razpotja 41: Praznina

Razpotja, 13. november ― Ilustracije naslovnice in tematskega sklopa: Tina Volarič Uredništvo Uvodnik Prazno, ko je polno Krščanstvo prepoznava sedem smrtnih grehov, eden njih je požrešnost (lat. gula) in po nauku naj bi bila odraz pomanjkanja prave mere, zmernosti. Nenavadno, saj bi naj požrešnost vendar vodila do polnosti in izpolnjenosti. V slikovitem prizoru iz filma Monty Phyton’s The Meaning of Life (1983) letos preminuli Terry Jones odigra gospoda Creosota. Stalni gost restavracije z izrazito prekomerno težo pride na večerjo in mimo nabora z jedilnega lista izbere nedoločen »the lot«. Strežaj (John Cleese) mu prinaša jedi in pijačo ter odnaša vedra tekočega izbljuvka, ki jih gospod brez zadrege polni med večerjo. The post Razpotja 41: Praznina first appeared on Razpotja.

Džihadizem: mladostni upor

Razpotja, 5. november ― Slika: Wouter Engler , CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons Članek je bil napisan leta 2017. Olivier Roy Po 11. septembru se je zdelo, da Francija ni tako močno izpostavljena grožnji terorističnega napada v slogu Al Kaide kot druge evropske države. Nevarnost naj bi veliko bolj pretila Veliki Britaniji, Španiji, Nizozemski in Danski. Toda po nenadnem in krvavem valu terorističnih napadov, ki so se začeli z ubijalskim pohodom Mohameda Meraha v Toulousu leta 2012, je Francija v očeh svetovne javnosti postala glavna tarča Al Kaide in Islamske države. Nič čudnega: po napadu v Toulousu je januarja 2015 sledil pokol na uredništvu satiričnega tednika Charlie Hebdo, v katerem je umrlo 12 ljudi; v terorističnih napadih v Parizu novembra 2015 je umrlo 137 ljudi; v napadu v Nici julija 2016 je umrlo 84 ljudi; avgusta 2016 je bil ubit duhovnik; junija 2016 sta bila umorjena dva policista. The post Džihadizem: mladostni upor first appeared on Razpotja.

Med kliki in kriki: Ekspedicija v svet šaha

Razpotja, 3. november ― Honoré Daumier, Šahista; Wikimedia Commons Danijela Tamše Gotovo poznate tisto obrabljeno šalo, da je najhujša poškodba pri šahu izpah čeljusti zaradi zehanja. Šala ni samo neumna, ampak je tudi faktično povsem napačna. Najprej zato, ker naj bi bilo zehanje v njej posledica dolgčasa – šah pa nikakor ni dolgočasen. In drugič zato, ker zna biti vzdušje na šahovskih turnirjih prav vroče in so kakšne drugačne poškodbe še kako mogoče. O šahu v resnici ne vem veliko. Vem, kako se po igralni plošči razporedijo figure, vem, kako se premika katera izmed njih, vem, da obstajajo nekakšne standardne otvoritve in standardne končnice. Tudi mi je približno jasno, kako se igra, če ostaneta na šahovnici poleg kraljev po ena trdnjava na vsaki strani. The post Med kliki in kriki: Ekspedicija v svet šaha first appeared on Razpotja.

Vabilo k pisanju – Razpotja 42: Meso

Razpotja, 28. oktober ― Uredništvo V zadnjih letih se pogosto izpostavlja kontroverznost mesa kot hrane; najpogosteje v navezavi na skrb za pravice živali ali okoljsko vzdržnost; nas pa bo tokrat zanimal sam fenomen mesa. Očitno gre za substanco, do katere ne moremo zavzeti nevtralnega odnosa. Je predmet edinstvene sorte poželenja – naj gre za použitje ali dotik. Toda obenem je tudi vir specifične, morda največje odvratnosti, celo groze. Zdi se, da meso zgošča vso konfliktnost našega odnosa do človeškosti in živosti. Od kod ta konfliktnost? V kakšnem odnosu tujosti/domačnosti smo navsezadnje do nas samih kot mesenih bitij? Razni odrešenjski nauki pogosto ponujajo vizijo odrešitve kot rešitve od mesa, pa naj gre za religijo (čeprav je v krščanstvu, s poudarkom na pojmu inkarnacije, zadeva pomembno bolj zapletena) ali za sodobni digitalni transhumanizem. The post Vabilo k pisanju – Razpotja 42: Meso first appeared on Razpotja.

Državno nasilje nad ženskami na Poljskem

Razpotja, 23. oktober ― Foto: Iga Lubczańska / Flickr Petra Meterc Na Poljskem od leta 1993 glede splava velja zakon, ki ženskam splav dovoljuje zgolj v treh primerih: 1. ko je ogroženo življenje in psihično ter fizično zdravje matere, 2. ko je iz predporodnih raziskav razvidno, da je plod poškodovan oz. nepravilno razvit in 3. (le v prvem trimesečju) ko je nosečnost posledica kriminalnega dejanja, kakršna sta posilstvo in incest. Tako omejujočo zakonodajo na tem področju imajo znotraj Evropske unije le še Irska, Malta in Vatikan, predvsem pa Poljska izstopa med postkomunističnimi državami Srednje in Vzhodne Evrope. Diskurz poljske konservativne politične struje, ki želi v zadnjem letu predvsem pod okriljem vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) ter ob močni podpori poljske Katoliške cerkve še zaostriti zakonodajo glede splava, pa tudi glede in vitro oploditev, kontracepcije in še česa, bi brez težav lahko vzporejali z mizogino govorico turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. The post Državno nasilje nad ženskami na Poljskem first appeared on Razpotja.

Porazdružbljenje

Razpotja, 23. oktober ― Martin Hergouth Moderno družbo preči dvojnost. Po eni strani gre za družbo, ki se stabilno naraščajoče prepleta, in torej obstaja kot celota. V tem se izrazito razlikuje od predmodernih družb z večinskim kmečkim prebivalstvom, ki vsaj kratkoročno živi samozadostno, malodane kot del narave. Ves centralni aparat, ki je iz družbe šele napravil celoto, je bil tedaj le relativno majhen del, ki je slonel na tej osnovi. Moderna družba pa naseljuje vsak svoj del enako. Po drugi strani pa je, presenetljivo, ta razvoj porodilo prav dejstvo, da je bilo bolj kot kdajkoli prej posameznikom zapovedano delovati individualno in omogočeno, da pozabijo na vsakršne predpostavljene hierarhije in fiksna mesta znotraj njih, ki so jim zapovedana. The post Porazdružbljenje first appeared on Razpotja.

»Imperiji in države izginjajo, družine pa tako ali drugače ostajajo« – Milenko Jergović, pisatelj

Razpotja, 17. oktober ― Anja Medved Miljenko Jergović je nedvomno eden najbolj prepoznavnih in najbolj prevajanih živečih avtorjev iz prostora nekdanje skupne države. Rojen v Sarajevu leta 1966, tam odrašča in doštudira, v prvem letu vojne v Bosni pa zbeži in pristane v Zagrebu, kjer ostane – zaradi ljubezni, kot pravi – vse do danes. Leta 1994 se proslavi s proznim prvencem Sarajevski Marlboro, ki v nizu kratkih zgodb opisuje življenje v obleganem Sarajevu. V svoji pisateljski karieri je izdal že več kot 40 knjig, redno pa objavlja tudi v časopisih in na spletni strani, kjer lahko prebiramo njegove zapise tudi dvakrat tedensko. Poleg pisateljske plodovitosti Jergovića kot avtorja zaznamuje eruditsko zanimanje za družbene in zgodovinske teme iz našega širšega prostora. The post »Imperiji in države izginjajo, družine pa tako ali drugače ostajajo« - Milenko Jergović, pisatelj first appeared on Razpotja.

Ob stoletnici koroškega plebiscita

Razpotja, 14. oktober ― Slika: Wikimedia Commons Tomaž Ivešić Konec prve svetovne vojne je globoko zarezal v slovensko narodno bit. Črno-žolta monarhija je seveda imela svoje težave glede zagotavljanja enakopravnosti narodov in Slovencem je dala številne razloge za nezadovoljstvo, toda Avstro-Ogrska je bila vendarle politično-državna tvorba, v kateri so živeli vsi Slovenci. Konec vojne pa je prinesel izgubo tretjine slovenskega narodnostnega ozemlja kot posledice medvojnih zavezniških dogovorov, pariške mirovne konference in dvostranskih dogovorov v letih po vojni. Med letošnjimi stoletnicami velja omeniti tri za Slovence usodne dogodke: julijski požig Narodnega doma v Trstu, ki je napovedoval intenzivnejše preganjanje in italijanizacijo Slovencev pod fašizmom, in novembrsko Rapalsko pogodbo, ki je po tridnevni konferenci dokončno rešila vprašanje zahodne meje ter italijansko priznanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. The post Ob stoletnici koroškega plebiscita first appeared on Razpotja.

Prikazen revolucije:Vstop alternative desnice na politično prizorišče

Razpotja, 7. oktober ― Ilustracija: Katja Pahor Andreja Cimprič Minulo desetletje je bilo brez vsakega dvoma prelomno, če gledamo iz vidika politike in idej, saj je po eni strani predstavljalo zmagoslavje progresivnih idej, po drugi strani pa sunkovito reakcijo proti njim. Videli smo vzpon identitetnih politik, razširitev varstva manjšin, uveljavitev istospolnih porok v večini zahodnih državah, kritiko stereotipnih upodobitev manjšin znotraj popularne kulture, ipd. Obenem pa se je začela tudi reakcija proti liberalnemu konsenzu zahodnega sveta. Populistične in nacionalistične stranke so dobivale vse več podpore in marsikje prevzele oblast. Sledili so izvolitev Donalda Trumpa, migrantska kriza in izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. The post Prikazen revolucije:Vstop alternative desnice na politično prizorišče first appeared on Razpotja.

Globalne politične implikacije ljubljanskega heglovstva

Razpotja, 27. avgust ― Ilustracija: Saša Kerkoš Jernej Kaluža Po ulicah Beograda so ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih letih strašile trenirkarske dizelaške mafijske tolpe. V istem času so v podalpskem raju, čigar osamosvojitev je morda bolj kot katerikoli drugi politični projekt povezana s filozofijo (kar sicer ne pomeni, da je ta povsem nepovezana z mafijo), potekali povsem drugačni spopadi; spopadi med heglovci, heideggerjanci, postmodernisti, marksističnimi silami kontinuitete, itd. Z današnjega gledišča, ki ga zaznamuje post-vsebinska piarizacija javnega, družbeno-političnega prostora, se zdijo tovrstne sektaške identitarne delitve, ki so se oblikovale glede na pripadnost določenemu filozofskemu sistemu, povsem nadrealistične. The post Globalne politične implikacije ljubljanskega heglovstva first appeared on Razpotja.

Razpotja 40: Hegel

Razpotja, 12. avgust ― Ilustracije naslovnice in tematskega sklopa: Saša Kerkoš Uredništvo Uvodnik Zabava Filozofija mora predvsem zabavati – ali vsaj vznemirjati. To ne bi smelo biti tako presenetljivo stališče, saj enako pravzaprav velja za vso znanost. To morda ni očitno le zato, ker se resnost neke znanosti meri po tem, kako osrediščen in discipliniran je njen sistem vznemirjanja: določanja, katere izjave so dolgočasno trivialne, katere usodnega pomena in katere tako škandalozne, da nujno zahtevajo odziv. Filozofija kot akademska disciplina v tem oziru ni posebej osrediščena. Zoprna posledica je, da v notranji ekonomiji sodobne znanosti (igra objav, točk in zasedanja stolov) obstajajo realni ekonomski pritiski k varnim strategijam gojenja specialistično zamejenih vrtičkov, ograjenih z ogradami nezanimivosti navzven; ljubosumna privatizacija vznemirljivosti, tako rekoč. The post Razpotja 40: Hegel first appeared on Razpotja.
še novic