Evropeizacija spomina na holokavst

Razpotja, 26. januar ― Ferenc Laczó Danes je malo resnic o evropski zgodovini tako splošno znanih in sprejetih, kot dejstvo, da je genocid nad evropskimi Judi med drugo svetovno vojno začela ter izvedla nacistična Nemčija in da osrednjo odgovornost za umor šestih milijonov žrtev nosita tedanja nemška država in družba. In vendar vsakdo, ki se je le malo detajlno poglobil v vprašanje, ve, da je bil holokavst evropski dogodek. Ne le, da je z obličja sveta izbrisal judovske skupnosti od obal Atlantika do preddverja Moskve, temveč so pri njem sodelovali številni pomagači, zavezniki in storilci z vse celine, od Ukrajine do Francije, od Bolgarije do Norveške. Kolaboracija raznoraznih zaveznikov nacistov je bila nujna pri implementaciji te zločinske politike.

Psihogeografija Londona

Razpotja, 18. december 2019 ― Foto: Jess J, Flickr Muanis Sinanović Ko mi ob vstopu v postajališče podzemne železnice South Kensinghton prodajalec južnoazijskega porekla postreže z v mikrovalovki pogreto zelenjavno samoso za funt in petindevetdeset penijev, se mu zahvalim v naših jezikih: hvala. Medtem ko hitim popravljat svojo napako, pomislim, da ni nič nenavadnega, še več, da je to v svoji redkosti in nenavadnosti nekaj povsem običajnega. *** Vilinske graščine, varovane soseske in puste podeželske hišice, vse opremljene z nezgrešljivo rdečkasto opečnato fasado, pred katerimi so ob praznih cestah parkirani vrhunski, toda ne športni avtomobili, med njimi kakopak kakšna nova verzija mini morisa; v somraku soseska dobiva zlovešče podtone, iz enega od vhodov pride ženska z zatemnjenimi očali in pravi čas se spomnim, da se tu vozi po levi, zato moram tudi sam zamenjati stran pločnika; pri srečnem izogibu se najina pogleda za hip srečata in na njenem obrazu razberem tihi obup, ki preveva ulice Chealseaja, milijonarske naselbine, ki zaudarja po večno trohneči idili buržoazije, buržoazije, ki je ves čas v krizi, ves čas na robu ovrženja in prehoda v avtentični družbeni red, s tem, da se to ovrženje na njeno nesrečo nikoli ne zgodi.

Novo rentniško zavezništvo v Angliji

Razpotja, 13. december 2019 ― William Davies Britanski razkol med Remain in Leave se je analiziralo že iz vsake možne perspektive: kulturne, ekonomske, geografske in psihološke. Toda ta razkol ne bo nujno politično najpomembnejši v naslednji fazi brexita, še posebej, če se 31. oktobra udejanji izstop iz EU brez dogovora. Kot sem nedavno pisal za London Review of Books, je izjemnost trenutnega udara dvojice Johnson-Farage v tem, da udejanja voljo 30 % volilnega telesa, ne da bi mu to bilo treba pretvoriti v hegemonijo (v strogem pomenu posebnega interesa, ki se prikaže kot splošni interes). Dokler preostalih 70 % ni sposobnih sestaviti koalicije, ki bi izrazito presegla teh 30 %, imata Johnson in Farage pred sabo odprto pot.

Glasbeno-naravoslovni croquis

Razpotja, 9. december 2019 ― Kolaž: Klavdija Jeršinovec Domen Vaupotič Ura odbije osem in virtuozna argentinska pianistka Marta Argerich se po odru sprehodi do veličastnega črnega klavirja ter ob bučnem aplavzu množice mirno usede. Dirigent pogleda po orkestru, v dvorani se vzpostavi nemirno pričakovanje, dirigent naznani začetek, pianistka povzdigne svojo desno dlan in po polni Gallusovi dvorani se v delčku sekunde razleže zvok prvih sedmih dvaintridesetink Šostakovičevega Koncerta za klavir in trobento. Želim se zatopiti v glasbo in se prepustiti občutjem ob poslušanju interpretacije teh glasbenikov, podoživeti in ponotranjiti vse tisto, kar sta mi skladatelj in izvajalka s skladbo želela predati, a prešine me misel: »Kaj se pravzaprav trenutno dogaja?

Moči (ne)znanja ne gre podcenjevati

Razpotja, 4. december 2019 ― Agata Tomažič Kolescem iz neke temne kovine, ki so jo oblizovali zeleni madeži, je bilo že na prvi pogled videti, da se ponašajo s častitljivo starostjo. Kar je, kakopak, značilno za vse eksponate v grškem Narodnem arheološkem muzeju v Atenah. Toda delci mehanizma, ki so bili pod steklom tudi obilno osvetljeni, so si zaslužili mnogo več kot rahlo utrujen ošvrk obiskovalke, za katero je bil že nekajurni maraton po orjaških muzejskih sobanah. Zraven je bila replika mehanizma, rekonstruirana na podlagi peščice najdenih delcev: zlata škatlica s še več kolesci in kazalci. Priznam, da brez napisa na ploščici – pisalo je »Mehanizem z Antikitere« – ne bi razvozlala, za kaj gre in čemu je reč rabila.

O produktivnih vzgibih vandalizma

Razpotja, 29. november 2019 ― Klara Otorepec Pravijo, da življenje v mestu ni za vsakogar. Bivanje v gosto poseljenih območjih, ki jih zaznamujejo hrup, prisotnost avtomobilov in drugih oblik prometa, pomanjkanje zelenih površin, onesnaženost, nihanje kakovosti zraka in podobno pomeni srečevati se z nenehnimi zunanjimi dražljaji, ki od nas terjajo, da se nanje neprestano odzivamo. Zato življenje v mestih zahteva določeno mero sklepanja kompromisov in pripravljenost na hitro prilagoditev zunanjim okoliščinam, s katerimi se večina mestnih prebivalcev srečuje vsakodnevno. Uspešnost odzivanja, kar večinoma pomeni zmožnost minimaliziranja ali nemara celo popolnega utišanja dražljaja, pogojuje našo zmožnost za bivanje v kateremkoli mestu.

Poziv za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino

Razpotja, 25. november 2019 ― Razpotja se pridružujejo peticiji za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino: Vodstvo Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) se je nedavno odločilo, da bo Knjižnico INZ zaradi finančne stiske s 1. 12. 2019 zaprlo za zunanje uporabnike. Do zapiranja prihaja zaradi zmanjšanega zneska »sredstev za ustanoviteljske obveznosti«, s katerim se med drugim financira Knjižnica INZ. Po dostopnih informacijah je znesek v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšan za več kot 50.000€ (Vir: spletna stran ARRS). Skoraj istočasno se je največja koalicijska stranka, Lista Marjana Šarca, na svoji spletni strani pohvalila s povečanjem sredstev za znanost (393 milijonov evrov), pred dnevi pa je državni sekretar na MIZŠ, dr.

Ne gledat!

Razpotja, 24. november 2019 ― Lenart J. Kučić Sedela si na postelji in se igrala z babičinim mobilnikom. Slučajno sem vstopil v prostor in v trenutku si prislonila napravo na prsi. Ne gledat, si strogo dejala. Ne gledat? Saj vem, da potrebuješ svoje drobne skrivnosti. Nisem te hotel nadzorovati ali zahtevati, da mi pokažeš mobilnik. Najbrž si na youtubu pregledovala risanke ali iskala videe, kjer tvoji vrstniki rišejo in barvajo fantazijske like, saj to zelo rada počneš. A me je vseeno zanimalo, kaj imaš na zaslonu. Kako naj te prepričam, da mi sama pokažeš? V tvojih prvih otroških spominih najbrž držim mobilnik. Iz vozička si lahko med dremežem opazovala, kako med neskončnimi sprehodi pogledujem na zaslon, odgovarjam na sporočila, se pogovarjam z nevidnimi glasovi ali te fotografiram.

Doba izhodov

Razpotja, 19. november 2019 ― Martin Hergouth »Neoreakcionarji se napotijo proti izhodu.« – Nick Land To je začetek zloglasnega eseja Dark Enlightenment1 (Temno razsvetljenstvo), mračno futurističnega manifesta (lahko ga imamo za enega od intelektualnih virov alt-desnice). Njegov avtor je Nick Land, odpadniški angleški pisec, ki je v slikoviti teoretski prozi napisal nekaj odmevnih esejev in knjig, katerih vodilni motiv je zavračanje, celo prezir do (levo) liberalnega (ali pa sploh humanističnega) razumevanja razvoja in zgodovine. To ni kar nek naključen pojem izhoda. Kot postane jasno nekaj vrstic nižje, ko je postavljen v nasprotje z glasom, je »izhod« pri Landu rabljen prav v smislu, kot ga je v knjigi Izhod, glas in lojalnost iz leta 1970 izčistil ekonomist Albert O.

Resno o Jokerju

Razpotja, 17. november 2019 ― Aljoša Kravanja Na internetu sem videl nek mem, ki se mi je zdel posebej trapast – in ki je dobro izhodišče za ta komentar. Na memu je slika Tanosa, torej glavnega negativca iz Maščevalcev, vijoličnega hrusta s hrapavo kožo, in slika Jokerja iz zadnjega filma z Joaquinom Phoenixom. Ob njima je napis: »Včasih smo proti negativcem navijali, danes jih poskušamo razumeti.« Se pravi, lika Tanosa in Jokerja, dveh prinašalcev zla, naj bi bila prikazana empatično. In to dejansko drži. Maščevalci pojasnijo, da Tanosova želja po iztrebljenju polovice živih bitij ne izhaja iz sadizma, temveč iz skrbi za preživele. Enako je z Jokerjem. Film razkrije moža za masko, solze za nasmeškom, tresočo roko za pištolo: skratka, pred nami razgrne rahločuten portret Jokerja kot osebe.

Handke in Slovenci

Razpotja, 13. november 2019 ― Luka Lisjak Garbrijelčič Mednarodna polemika o Handkejevi apologiji Miloševića se je sprožila z rahlo zamudo, ki je pričala, da letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost pravzaprav nihče ni poznal. Nihče – razen Slovencev. Oziroma ljudi, ki so doživeli vrhunec kariere v devetdesetih, kar je nemara eno in isto. Vsaj tako je izgledalo, ko je The Guardian objavil njegov profil in za mnenje povprašal pet svetovnih pisateljev. Dva izmed njih sta bila Slovenca: Žižek in Mazzini. Oba sta podala porazno oceno. Če pomislimo še na eseje, ki jih je Handkeju pred desetletji posvetil Jančar, lahko v splošnem odporu, ki ga avtorji slovenske baby boom generacije čutijo do Handkeja, vidimo lep fosil konsenza, ki smo ga uživali na začetku devetdesetih.

Razpotja 37: Intimnost

Razpotja, 11. november 2019 ― UREDNIŠTVO UVODNIK Deli in vladaj Težko se je odločiti že glede osnovne diagnoze, ali danes živimo v svetu intimnosti ali v svetu brez nje. Razumljivo, pravzaprav, ta protislovna dinamika je vpisana že v sam pojem. Ko intimnost postane vidna, ni več intimnost. Več intimnosti je naokoli, manj je je. Čudi pa nas tole: intimnost razumemo kot območje ranljivosti in šibkosti. Toda zakaj se potem zdi, da je od spletne razširitve komunikacije dalje tega razkrivanja-in-razblinjanja intimnosti vse več in da se dogaja v veliki meri prostovoljno? Nemara gre za nekaj takega: prijateljica mi je nekoč razložila, da je zmagala v igri moči s sosedi, s katerimi so si lahko medsebojno gledali v dnevno sobo: sosedje so bili tisti, ki so začeli zastirati okna.

Iz ljubezni do juga

Razpotja, 9. november 2019 ― Simona Škrabec I wish to speak a word for Nature, for absolute freedom and wildness… Henry David Thoreau, 1862 Začnimo s strašno letalsko nesrečo. Petindvajsetega junija 2015 se je letalo nemškega nizkocenovnega prevoznika Germanwings zrušilo v planinah nad vasjo Prads-Haute-Bleone v Visoki Provansi. Obsedela sem ob televizijskem ekranu in oblila me je tista hladna groza, ki jo človek začuti le nekajkrat v življenju. Novica ni bila zgolj novica o nesreči, temveč nekaj, kar je segalo globoko v moje lastno življenje. Veliko globlje, kot sem se zavedala v prvem trenutku. Najprej je bilo tu neizogibno spoznanje, da je šlo pri nesreči za svobodno človeško odločitev.

Vabilo k pisanju za Razpotja 38: Smeti

Razpotja, 28. oktober 2019 ― Foto: Martin Abbeglen, Flickr   Uredništvo Kaj tvori smet? Kdaj nekaj postane smet? Kdaj denimo postane smet plastenka vode? Že ko je na policah? Ko spijemo vodo v njej? Ko se odločimo, da je ne bomo ponovno uporabili? Ali lahko plastenka vode kadarkoli konča biti smet? Ali ne vedno nova ponovna uporaba v najboljšem primeru časovno odlaga njeno končno romanje na smetišče? V kakšni meri zadevo rešuje recikliranje? Ali ni industrija reciklaže prav tako še ena industrija s svojimi lastnimi potratnostmi? Je smet sploh izničljiva? Ali lahko sploh obstaja globalna ekonomija brez globalnega problema smeti? Globalna ekonomija ni le pretok financ, ki se ne ozira na meje, temveč tudi pretok surovin in produktov, pri čemer je že sama produkcija navadno razčlenjena prek celotnega sveta.

Katalonija – nujna utopija

Razpotja, 19. oktober 2019 ― Foto: Oriol Daviu, Fotomovimento, Flickr Toni Mollà To, kar imenujemo civilna družba – osebni odnosi, mreža prostovoljskih združenj in vidiki notranjega trga – tvori hrbtenico vsakega naroda ali, da se ne spuščamo v terminološka dlakocepstva, podobne družbene strukture. Politični aparat je pogosto le njena posledica, a včasih tudi njen sovražnik. Sozvočje med civilno družbo in formalno strukturo oblasti je poroštvo za uspeh sleherne institucionalizirane skupnosti. Občanska gostota katalonske družbe je bila vedno jedro tistega gibanja, ki ga, prav tako zaradi konciznosti, imenujemo »katalonski nacionalizem«. Dediščina srednjeveškega cehovstva, kalvinistična miselnost, ki je pronicala tostran Pirenejev iz hugenotskih središč v južni Franciji, proizvodni model, v enaki meri utemeljen na tradiciji in na inovaciji, buržoazna revolucija in medijski ustroj (to se pravi sistem širjenja idej) po njeni meri so med razlogi, zakaj je zgodovinski razvoj v Kataloniji šel po drugih poteh kot drugod v španski državi.
še novic