Ruski model pomaga ekstremni desnici pri preboju v mainstream

Razpotja, 20. maj ― Anton Šehovcov Marine le Pen, francoska predsedniška kandidatka stranke Front National, je marca 2017 v iskanju finančne podpore obiskala tudi moskovsko Dumo. Mesec prej se je v Moskvi mudila delegacija stranke skrajne desnice, Alternative für Deutschland – prisotna je bila tudi njena (tedanja, op. ur.) voditeljica Frauke Petry, ki si prizadeva za sodelovanje z ruskimi politiki. Zakaj ti in številne druge evropske desničarske stranke iščejo podporo v Rusiji? Kakšna je ruska politika glede evropske skrajne desnice? Vladimir Žirinovski, vodja Ruske liberalno-demokratske stranke, je bil eden prvih ruskih skrajnih desničarjev, ki je poskušal zgraditi internacionalo skrajne desnice. The post Ruski model pomaga ekstremni desnici pri preboju v mainstream appeared first on Razpotja.

»Slovenci so, na nek zanimiv način, izvorni Avstrijci.« – Intervju: Pieter M. Judson, zgodovinar

Razpotja, 17. maj ― Oskar Mulej Pieter M. Judson (1956) je ameriški zgodovinar in profesor na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) v Firencah. Je avtor številnih del o zgodovini Avstro-Ogrske, med katerimi sta najbolj znani Exclusive Revolutionaries: Liberal Politics, Social Experience, and National Identity in the Austrian Empire 1848–1914 (Izključujoči revolucionarji: liberalna politika, družbena izkušnja in nacionalna identiteta v Avstrijskem cesarstvu, 1848–1914, 1996) in Guardians of the Nation: Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria (Varuhi naroda: aktivisti na jezikovnih mejah cesarske Avstrije, 2006). Njegova zadnja knjiga, Habsburško cesarstvo (The Habsburg Empire, 2016), je sinteza njegovih dosedanjih dognanj. The post »Slovenci so, na nek zanimiv način, izvorni Avstrijci.« – Intervju: Pieter M. Judson, zgodovinar appeared first on Razpotja.

Hlapci in gospodarji v odpadkih narodov

Razpotja, 10. maj ― Martin Hergouth Poleg Marxovega rojstva in Cankarjeve smrti smo letos na okrogli razdalji tudi od prelomnega 1968, mitskega leta študentskega aktivizma. Še ena približno dobra zgostitev teh momentov (v redu, Marx bo v njej zraven precej po ovinku), ki mi pride na misel, se je zgodila spomladi 2012. V valu študentske mobilizacije, ki je sledil podobnim dogajanjem povsod drugod po svetu – leto pred tem sta se dogajala arabska pomlad in gibanje Occupy, pri nas pa zasedbi trga pred ljubljansko borzo in kasneje Filozofske fakultete – , so uporniški študenti AGRFT uperili kritiko direktno na zakonodajno oblast – mislim, da ob sprejemanju zloglasnega ZUJF-a, varčevalnega zakona o uravnoteženju javnih financ – in nekaj vročih majskih dni pred parlamentom organizirali maratonsko ciklično branje Cankarjevih Hlapcev. The post Hlapci in gospodarji v odpadkih narodov appeared first on Razpotja.

Prostori brez imen

Razpotja, 8. maj ― Esad Babačić Fantje v športni opremi so stali pod ogromnim napuščem garažne hiše, ki ločuje največji blok v naselju od košarkarskega igrišča, na katerem se je še minuto prej igrala ena od tistih življenjsko pomembnih tekem, ki jih je treba dobiti, pa naj stane kolikor hoče. Ni bilo namreč hujšega kot izgubiti proti sosedom, sokrajanom, tako rekoč rajonskim bratom. Če nič drugega, si imel pokvarjen večer, ali pa kar celo noč, ko si moral zmagovalcem plačevati runde do ranega jutra, kar se je tudi že dogajalo. In vmes poslušati različne dovtipe, šale in pripombe na lasten račun. Kot da ni bilo že dovolj vseh tistih neumnih vicev o Bosancih, ki so bili za nameček slabo povedani. The post Prostori brez imen appeared first on Razpotja.

Marx: Ciò che è vivo e ciò che è morto

Razpotja, 5. maj ― Lea Kuhar Marx ni bil prvi, ki je govoril o socializmu, niti ni bil prvi, ki je govoril o komunizmu. Ravno tako ni izumil sindikalnih organizacij niti delavskega samoupravljanja ali delavskih kolektivov vzajemne pomoči. Ni bil tisti, ki je ugotovil, da kapitalistični produkcijski način deluje na izkoriščevalski način in da peščica prebivalstva svoje bogastvo povečuje na račun siromašenja večine. Vse to se je dogajalo in vedelo že pred Marxom. Zametki idej o enakopravnejši, pravičnejši in solidarnejši družbi segajo že v Platonovo Državo in Moorovo Utopijo, v 19. stoletju pa jih najdemo v teoretskih besedilih socialističnih mislecev, kot so bili Henri Saint-Simon, Robert Owen in Charles Fourier, ter v praksi socialističnih enklav, kot sta bila na primer znamenita poskusa Owenovega socialističnega mesta New Harmony (1814) in projekt predilnice bombaža New Lanark Project (1800) na Škotskem. The post Marx: Ciò che è vivo e ciò che è morto appeared first on Razpotja.

Večno vračanje umazane posode

Razpotja, 1. maj ― Aljaž Bašin Ko slišim besedno zvezo »dobra služba«, nikakor ne morem prezreti kontradikcije, ki jo ta vsebuje. Kako je lahko služba dobra? Kako je lahko nekaj, kar te porine v položaj služabnika, dobro? Še huje sem zmedem, ko vsakodnevno poslušam o visoki brezposelnosti, predvsem med mladimi, in o tem, da dela več ni. Svojo mladost je torej treba preživeti v službi? Sokrat je govoril, da tisti, ki veliko dela, ne bo imel prijateljev, saj za to ne bo imel časa. Prav tako ne bo mogel biti dober državljan. Naj se torej mladi po končanem usposabljanju za delo – kot je danes vse pogostejši sinonim za šolo – čim prej zaposlimo in začnemo služiti? Ali pa ne? Mar ni poleg službe še kaj drugega, tudi kaj takega, kar si lahko privoščimo in kar je morda zastonj? The post Večno vračanje umazane posode appeared first on Razpotja.

Marginalije k političnemu opredeljevanju arhitekta Maksa Fabianija

Razpotja, 25. april ― Branko Marušič Povod za nedavne polemične zapise, spletna sporočila in televizijske nastope glede političnega opredeljevanja arhitekta Maksa Fabianija je pred meseci dal komenski župan s predlogom, da se na uradnem naslovu komenske osnovne šole ime narodnega heroja Antona Šibelja Stjenke nadomesti z imenom Maksa Fabianija. S predlogom je povzročil nepotreben nemir, zlasti med partizanskimi borci in ljudmi, ki spoštujejo partizanski boj. Vznemiril je tudi nekdanjega partizana, politika in odvetnika dr. Jožeta Škerka, ki ni varčeval z dokazovanjem neprimernosti preimenovanja, zlasti zaradi Fabianijeve fašistične usmeritve. Najprej je dr. The post Marginalije k političnemu opredeljevanju arhitekta Maksa Fabianija appeared first on Razpotja.

Panorama hrupa

Razpotja, 25. april ― Simon Smole V zloglasnem zaporu Guantanamo Bay so zapornike silili poslušati metalski skupini Demon Hunter in Metallica. V drugačnih okoliščinah bi bil za ljubitelje takšne glasbe to prvovrstni užitek, a v kontekstu mučenja zapornikov sta glasnost takšne glasbe in zvočna agresivnost postali sredstvo kulturnega napada – napada na ušesa, nevajena zahodne glasbene kulture, ki vse bolj vključuje ekstremne glasbene žanre, kamor spadata omenjeni skupini. Mučitelji so z višanjem glasnosti stopnjevali nelagodje mučencev do točke, ko je zvok začel povzročati nevzdržno mentalno in fizično obremenitev. Nastal je hrup. V nominalni opredelitvi je glasba, tako kot hrup, zgolj valovanje zračnih valov, ki potuje skozi človekov slušni aparat. The post Panorama hrupa appeared first on Razpotja.

»Ko postaneš kristjan, ne zavržeš ničesar.« – Jean-Luc Marion, intervju

Razpotja, 22. april ― Ilustracija: Katja Pahor Tadej Rifel & Aljoša Kravanja Jean-Luc Marion (1946) je francoski filozof in teolog. Skupaj z Emmanuelom Levinasom in Michelom Henryjem je zaslužen za to, kar nekateri imenujejo teološki obrat v francoski fenomenologiji. V svojih študijah je tradicijo Husserlove fenomenologije preoblikoval z religioznimi zanimanji. Prav tako je poznavalec Descartesove filozofije: Descartesu je posvetil tri dela, ki razkrivajo neodločljivost kartezijanske metafizike. Od leta 2008 je član Francoske akademije. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih člankov o zgodovini filozofije in študijo Malik in razdalja, ki je v prevodu Maje Novak izšla pri KUD Apokalipsa. The post »Ko postaneš kristjan, ne zavržeš ničesar.« – Jean-Luc Marion, intervju appeared first on Razpotja.

Žižek in Peterson, dediča psihoanalize

Razpotja, 19. april ― Aljoša Kravanja Kaj je vloga javnega intelektualca? Zanj ni nujno, da je, tako kot umetnik, posebej kreativen. Zanj tudi ni pomembno, da je, podobno kot znanstvenik, izučen v neki stroki. Javni intelektualec je prej nekakšna zbirna točka. Je zbirka mnenj in preferenc, ki ima svoje središče v edinstveni personi, liku in glasu. Javni intelektualec je utelešenje neke drže; je poskus, kako razna stališča sestaviti v en sam, koherenten pogled na svet. Zola ali Sartre sta klasična primera takšnih drž. Soočenje med intelektualci običajno ne poteka kot dialog. Dialog je težaven, nedokončan proces postopnega približevanja in oddaljevanja. Ko se z nekom pogovarjam o idejah, ga hočem bodisi razumeti bodisi ga prepričati v pravilnost lastnega mišljenja. The post Žižek in Peterson, dediča psihoanalize appeared first on Razpotja.

»Ko se daviš, pomaga še več hrane.« Basen o idiotih v težavnem času

Razpotja, 15. april ― Ilustracija: Matija Medved Marko-Luka Zubčić Martina Shorta imajo nekateri za nevljudnega in krutega burkača, za neznosnega strica, obsedenega z norčijami. Za druge spada v plemstvo komedije. Njegov lik Jiminy Glick je še posebej pretiran, žaljiv in plitek; Short ga je uporabljal pri intervjujih z raznimi zvezdniki. V nekem prizoru se Jiminy baše s krofi in se z njimi že skorajda davi. »Ko se daviš,«, opozori, »pomaga še več hrane.« Jiminy Glick je idiot in zato je dober začetek te basni. Za Jiminyja Glicka ni nobene prihodnosti v smislu, da bi znal narediti kakšno stvar. Obtičal je v žalostnem stanju; ne more doseči višje stopnje krepostnega ali spodobnega življenja, saj je samovšečen in zloben; razumeti ne more niti najosnovnejših nalog ali temeljnih gest družbene interakcije. The post »Ko se daviš, pomaga še več hrane.« Basen o idiotih v težavnem času appeared first on Razpotja.

Visoka kronika

Razpotja, 12. april ― Danijela Tamše Živimo v družbi, za katero se zdi, da je neoliberalizem prodrl v vse njene pore in da ni več heterotopij, kjer bi lahko brez predsodkov srečali Drugega in kjer skoraj ne znamo več ustvariti zapisa brez vseh do zdaj uporabljenih velikih in dozdevno kritičnih besed, v katerem ne bi bili zaskrbljeni zaradi česarkoli že. Razen včasih, tam nekje na Štoru ali Konju ali Javorjevem vrhu. Priznam, kot mladostnica nisem imela rada hribov. Morda sem jih celo sovražila. V gimnaziji je bil vsako leto eden od obveznih športnih dni pohod v hribe. Če si ravno takrat »zbolel«, je bil organiziran nadomesten. In še eden. Krožila je govorica, da lahko brez opravljenega pohoda padeš letnik; verjetno ni bilo res, je bila pa učinkovita grožnja. The post Visoka kronika appeared first on Razpotja.

Migracija idej

Razpotja, 9. april ― Aljoša Kravanja Od brexita in Trumpove zmage se je zgodilo kar nekaj sprememb glede tega, kako razmišljamo o povezavi med politiko in idejami. Znova se je pojavilo prepričanje, da imajo ideje v politiki eksplozivno moč. Običajno se tudi dodaja, da imajo še posebej eksplozivno moč laži – resnične informacije pa naj bi vodile v slogo. Uveljavila se je tudi zamisel, da obstajajo braniki resnice, njeni garanti, ti poroki pa naj bi bili uveljavljeni mediji, tradicionalne stranke in nosilci strokovne vednosti. Sile, ki so pripeljale do izvolitve Trumpa in odločitve za brexit, naj bi načenjale te institucije. Z eno besedo, povzročile naj bi erozijo zaupanja. Toda ta diskusija ima neko zanimivo zgodovinsko povezavo. The post Migracija idej appeared first on Razpotja.

Vabilo k pisanju za 36. številko Razpotij: MESTO

Razpotja, 3. april ― UREDNIŠTVO Premikanje prebivalstva iz podeželja v mesta skozi celoten novi vek in še danes navadno razumemo kot kazalnik gospodarskega in družbenega napredka. Toda: ali je sodobno mesto zares samoumevni naslednik srednjeveških samoupravnih obrtniških naselbin in utrjenih skupnosti? Ali pa gre prej za infrastrukturne in gospodarske koncentracije, ki jih s starosvetnimi mesti veže kvečjemu samo njihov kraj, njihovo mesto? Je urbanost še stvar prostorske kontinuitete, ali pa je urbana mreža z razvojem informacijske tehnologije, delitvene ekonomije in nižanjem cen letalskega prevoza postala lastnost, ki ni več vezana na določen relativno natančno omejen in obvladljiv kraj? The post Vabilo k pisanju za 36. številko Razpotij: MESTO appeared first on Razpotja.

Ozir(anje) na 1983

Razpotja, 1. april ― Joachim von Puttkamer Novembra 1983 je Milan Kundera objavil svoj znani esej z naslovom Tragedija srednje Evrope. V njem je spregovoril o Madžarski, Češkoslovaški in Poljski kot pozabljenih vzhodnih mejah Evrope, »un occident kidnappé« (»ugrabljeni zahod«, op. prev.), kot je pisalo v francoskem izvirniku. Danes se ta esej bere kot odmev nekih davnih časov, ko se je sovjetska moč zdela še trdno vkopana vzdolž Visle, Labe in Donave, Zahod pa je že zdavnaj pristal na železno zaveso, ki je takrat delila Evropo že skoraj štiri desetletja. Kundera se je zavzel za drugačno delitev Evrope: med katolištvom in pravoslavjem, med individualizmom in kreativnostjo Zahoda ter njegovo radikalno negacijo v ruski totalitarni družbi na Vzhodu. The post Ozir(anje) na 1983 appeared first on Razpotja.
še novic