Razpotja 43: Podoba

Razpotja, 5. maj ― Uredništvo Vznik podobe Kakor o marsičem drugem, se zdi letošnjo pomlad govoriti o podobi razmeroma nehvaležno početje, saj bi se pričujoči uvod lahko nanašal tako na mesto, ki ga je pojem podobe zavzemal do nastopa epidemije, kot na mesto, ki ga zavzema po dobrem letu trajanja epidemioloških razmer. Če smo bili v času pred tem vajeni reči, da sta postala naše okolje in bivanje prežeta s podobami, so sedaj v življenja, ki so ostala prikrajšana za obiskovanje predavanj, kulturnih prireditev, protestov in opijanjene izlete v javne prostore petkovih noči, skozi računalniška programska orodja prodrli digitalizirani informacijski tokovi, ki se pred nami na ekranih utrinjajo kot spletna predavanja, koncerti in bizarne rojstnodnevne zabave ter ki v živo prenašajo tudi bolj nevralgična družbena dogajanja, omenimo zgolj slikovit »veliki pohod« Trumpovih privržencev na kongresno palačo. The post Razpotja 43: Podoba appeared first on Razpotja.

Netflix, smrt romantične komedije in pop-revolucija – Film v drugem desetletju 21. stoletja

Razpotja, 25. april ― Tina Poglajen Čeprav bi težko rekli, da ima film zadnjega desetletja skupno prepoznavno estetiko – tako, kot jo je imel na primer film sedemdesetih let prejšnjega stoletja – se je v drugem desetletju 21. stoletja v filmski industriji vseeno zgodilo mnogo premikov, celo gibanj, ki so film, če že ne izrazito estetsko, zaznamovali v smislu tehnologije, načinov distribucije in gledanja, pa tudi v smislu večjega vključevanja manjšin in deprivilegiranih skupnosti v filmsko produkcijo in v najvplivnejše mehanizme distribucije in nagrajevanja. Netflix V prvem desetletju novega tisočletja smo govorili o prestižnih televizijskih serijah, pri katerih je prednjačil HBO, tesno za petami pa so mu sledili drugi ameriški ponudniki kabelske televizije in za njimi še spletne platforme videa na zahtevo, ki so začele poleg ponudbe vsebin drugih tudi same producirati vsebine. The post Netflix, smrt romantične komedije in pop-revolucija – Film v drugem desetletju 21. stoletja appeared first on Razpotja.

Vabilo k pisanju – Razpotja 44: Nacionalna država

Razpotja, 2. april ― Uredništvo Kje smo danes z nacionalno državo? Zdi se, da v nekakšnem zgodovinskem pregibu. Nazadnje, ko smo vedeli, kje smo z zgodovino – namreč, da je je konec –  je nacionalna država še štela med reči, ki so ta konec preživele; toda ne na način, da bi se jo še smelo jemati preveč resno. Razumeli smo o jo bolj ali manj kot najmanj vsiljiv okvir političnega življenja, sicer pa naj bi svoje pristojnosti zlagoma preložila navzdol in navzgor: na nepolitične tržne in civilnodružbene institucije, ter na institucije mednarodnih povezav.  Kot še toliko drugih stvari, danes vsega tega ne vemo več tako trdno. V preteklem desetletju so se vrstili upori, uperjeni proti transnacionalnemu globalnemu redu, ki so se sklicevali na nacionalno državo – Brexit, Trump, vrsta drugih bolj ali manj uspešnih populističnih evroskeptičnih projektov – ideja močna nacionalne države je ponovno našla mesto na desnem političnem polu. The post Vabilo k pisanju – Razpotja 44: Nacionalna država appeared first on Razpotja.

Dušan Pirjevec in film

Razpotja, 20. marec ― Aljaž Škrlep ‘V začetku je bila Beseda.’ Zakaj je temu tako, očka?~ Mali mož v filmu Žrtvovanje (1986) Andreja Tarkovskega Zakaj – film? O filmu je Dušan Pirjevec napisal eno samo razpravo z naslovom Kriza, ki jo je objavil leta 1973 v filmski reviji Ekran. Vprašanje je torej, zakaj se lotiti teme, ki ji je sam avtor posvetil zgolj eno samcato sedem strani dolgo razpravo in torej ni zasedala omembe vrednega mesta v Pirjevčevi bibliografiji. Eden izmed razlogov je gotovo ta, da je ta članek nastal kot osnova za simpozij o Dušanu Pirjevcu, ki se je zgodil junija 2017 v Kromberku. In ko govorimo o Pirjevcu, smo seveda v mislih vedno tudi v Novi Gorici, takratnem Solkanu, torej na samem obrobju slovenskega ozemlja. The post Dušan Pirjevec in film appeared first on Razpotja.

Črna kraljica, iztrgana mitu

Razpotja, 8. marec ― Daniela DvořákováBARBARA CELJSKA: ČRNA KRALJICAPrevod: Andrej RozmanCeljska Mohorjeva družbaCelje, 2019 Luka Lisjak Gabrijelčič Čeprav so njihove zvezde invocirane v slovenskem grbu, zgodovina Celjskih grofov pri nas še vedno ni zasidrana v javni zavesti. Kljub bogati historiografiji (med klasiki omenimo Milka Kosa, med sodobniki Petra Štiha in Rolando Fugger Germadnik) je zgodba o njihovem vzponu in padcu še vedno zavita v mit – bodisi pozitiven bodisi negativen. Knjiga Barbara Celjska. Črna kraljica (1392–1451). Življenjska zgodba ogrske, rimsko-nemške in češke kraljice, ki je nedavno izšla pri celjski Mohorjevi družbi, utegne pomembno prispevati k preseganju te vrzeli. The post Črna kraljica, iztrgana mitu appeared first on Razpotja.

Goriška kuga v 17. stoletju

Razpotja, 3. marec ― Naslovna stran rokopisa Poročilo o goriški okužbi z risbo goriškegagradu. FOTO: arhiv avtorice Martina Delpiccolo Vsaka kuga ima svoje mesto. Epidemije, ki so zaznamovale človeško zgodovino, so se še posebno rade spravljale na urbana središča, torej kraje z največjo gostoto prebivalstva in največ možnostmi za stike in širjenje, pa tudi s slabimi higienskimi razmerami, tako da so po mestih pogosto tudi dobile imena. Epidemiji iz leta 1348 zato rečemo tudi firenška kuga, tisti iz leta 1630 pa milanska. Kuge smo poimenovali tudi po slavnih pisateljih, ki so pisali o njih. Tako je firenška kuga postala znana kot »Boccacciova«, milanska pa kot »Manzonijeva kuga«. The post Goriška kuga v 17. stoletju appeared first on Razpotja.

»Komaj rojen, že goriš v ognju večera«

Razpotja, 1. marec ― Zoran Smiljanić in Ivan Smiljanić ČRNI PLAMENZaložba ZRC SAZULjubljana, 2020 Bojan Albahari Niso vsi dogodki iz zgodovine tudi zgodovinski dogodki. Preteklost je namreč podobna dolgi ploski premici, ki jo le tu in tam prekinejo določena dejanja in dogodki, ki dotedanji vektor pomembno spremenijo in zaznamujejo kasnejše dogajanje. A šele ko stroka in zainteresirana javnost te dogodke označita za pomembne ali prelomne, postanejo ti dogodki tudi zgodovinski dogodki. Eden takšnih dogodkov je, vsaj za slovensko narodno skupnost, požig slovenskega Narodnega doma leta 1920 v Trstu. Risarja in soscenarista Zorana Smiljanića poznamo kot vnetega kronista in reprezentatorja takšnih (pa tudi bolj banalnih, a nič manj pomenljivih) zgodovinskih dogodkov. The post »Komaj rojen, že goriš v ognju večera« appeared first on Razpotja.

Nezdrava psihologija

Razpotja, 23. februar ― Slika: Pixabay Ana Reberc V zahodni, individualni psihologiji, kjer dominira Ameriško psihološko združenje APA, opredelitev duševnega zdravja ne zajema zgolj odsotnosti duševnih motenj, temveč tudi duševno blagostanje: stanje, v katerem posameznik uresniči lastne sposobnosti, se je zmožen soočati z običajnimi stresnimi dogodki, zmore učinkovito delati in prispevati svoji skupnosti. Znana definicija Svetovne zdravstvene organizacije, ki duševno zdravje definira kot kombinacijo bioloških, okoljskih in družbeno-ekonomskih dejavnikov, je sicer v psihologiji vse bolj razširjena, toda najpogosteje ostaja zgolj na papirju oziroma jo najdemo v pavšalnih razlagah nepojasnjene variance v empiričnih raziskavah. The post Nezdrava psihologija appeared first on Razpotja.

Valtònyc – »Sem drugi najbolj osovražen človek v Španiji, za Puigdemontom.«

Razpotja, 17. februar ― Luka Lisjak Gabrijelčič »Ne izgledaš kot terorist,« so besede, s katerimi ga pozdravim na dogovorjenem kraju v bruseljski četrti Schaerbeek. Toda prizemljeni mladenič, ki mi smeje odzdravi v nezamenljivem naglasu svoje rodne Majorke, je pravnomočno obsojen za terorizem. Pred letom dni se je s pobegom, vrednim filmskega scenarija, iz Španije zatekel v Belgijo. Oblasti so za njim izdale zaporni nalog, ki pa so ga belgijska sodišča zavrnila. Petindvajsetletni raper Josep Arenas, znan pod umetniškim imenom Valtònyc, se je tako znašel v pravnem limbu: v prestolnici EU živi kot svoboden državljan, vendar ne sme zapustiti Belgije; v Španiji velja za zločinca najnevarnejše vrste. The post Valtònyc – »Sem drugi najbolj osovražen človek v Španiji, za Puigdemontom.« appeared first on Razpotja.

Cepite se!

Razpotja, 10. februar ― Shod proticepilske zveze Kanade, 1919 (vir: Wikimedia Commons/City of Toronto archives) Danijela Tamše Zadnji dan decembra 2019 je bila kitajska nacionalna pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena o primerih pljučnice neznanega izvora, ki se je pojavila v hubejskem Wuhanu. Kmalu je postalo jasno, da se v nasprotju s sorodno inačico koronavirusa, ki se je pojavila novembra 2002, novi koronavirus predvsem zaradi dolge inkubacijske dobe in asimptomatskih okuženih širi neprimerno hitreje. Manj kot tri mesece pozneje je SZO razglasila pandemijo. V Sloveniji smo prvi primer zabeležili na začetku marca. Manj kot leto dni pozneje imamo cepivo; imamo celo več cepiv. The post Cepite se! appeared first on Razpotja.

Razpotja 42: Meso

Razpotja, 4. februar ― UREDNIŠTVO Besede in meso V zadnjih letih se z naraščajočo intenzivnostjo izpostavlja kontroverznost mesa kot hrane. Najpogosteje se to navezuje na skrb za pravice živali ali vprašanja okoljske vzdržnosti;, nas pa bo tokrat zanimal sam fenomen mesa, ki je, tako menimo, kontroverzen že sam po sebi. Ob vsej nabitosti prehranskih nasprotij se vegani/vegetarijanci in mesojedci vendarle okoli nečesa strinjajo: da meso ni navadna hrana. Kot mesojedec lahko slutiš vir odpora, ki odvrača vegana/vegetarijanca; le da to skoraj-ogabnost pretvoriš v užitek. Z mesom ni nikoli vse čisto prav. Očitno gre za substanco, do katere ne moremo zavzeti nevtralnega odnosa. The post Razpotja 42: Meso appeared first on Razpotja.

Dve vrsti retorike in struktura politične (ne)reprezentacije

Razpotja, 21. januar ― Članek je bil napisan in prvič objavljen spomladi 2017 Ilustracija: Jan Sedmak Martin Hergouth Retorika pomeni veščino javnega govora; toda obenem se je drži madež zla: potvorjenosti, zavajanja, manipulacije, vnašanja iracionalnega v javno življenje in odločanje. Za sodobno zavest sicer ni povsem izgubila sijaja, ko gre za elegantno izpeljano zdravico ali pa brezhibno gladko predstavitev novega tehnološkega gadgeta, toda retorika v eminentnem smislu političnega voditeljstva je bila nepopravljivo zaznamovana s podobami govorov Hitlerja ali Mussolinija ipd. Danes smo (spet) soočeni s politično situacijo, ki že vsaj kako leto nosi močan značaj lomljenja, s serijo dogajanj – Brexit, Trump, ipd. The post Dve vrsti retorike in struktura politične (ne)reprezentacije appeared first on Razpotja.

Vabilo k pisanju – Razpotja 43: Podoba

Razpotja, 10. januar ― Velazquez, Spletične Uredništvo 19. septembra 2005 je danski dnevnik Jyllands-Posten objavil 12 risb preroka Mohameda, kar je v delu islamskega sveta sprožilo val ogročenja in protestov, medtem pa so podporniki objave branili z načelom svobode govora. Tovrstni spori trajajo že dalj časa, a čas informacijske dobe omogoča, da lahko upodobitev Mohameda v marginalnem časopisu v kratkem času sproži globalni odziv, viralne so podobe. Koran prepoveduje idolatrijo, a določene interpretacije (fatve) znotraj islama gredo v smer, da to pomeni kakršnokoli upodabljanje, medtem ko idolatrija pomeni predvsem določeno versko ravnanje, kjer se prepoveduje enačenje določenega predmeta, osebe ali pojma z bogom. The post Vabilo k pisanju – Razpotja 43: Podoba appeared first on Razpotja.

Začnimo s smejalnim bojkotom, končajmo @fullyautomatedluxuryfeministcommunism

Razpotja, 8. januar ― Shulamith Firestone: Dialektika spola – Zagovor feministične revolucijeLjubljana, 2019Prevod in spremna beseda: Katja ČičigojZaložba *cf Pia Brezavšček Ali pa – začnimo raje s koncem: tako s koncem knjige, o kateri bomo govorili, kot z vsebino konca knjige, torej koncem (predfeministične) zgodovine, ki bo mogoča šele po feministični revoluciji. Vsaka prava pot dovršitve dialektike spola, vsaka prava feministična revolucija, kakor si jo je predstavljala avtorica obravnavanega besedila – leta 1970, ko je bilo delo izdano, komaj 25 letna ameriška slikarka, aktivistka in feministka judovskega porekla Shulamith Firestone – mora upoštevati naslednje predpostavke: narediti je treba konec ženskemu suženjstvu lastni biologiji, ekonomski odvisnosti žensk in otrok od moških, doseči je treba popolno integracijo žensk in otrok v širšo družbo, nujna je tudi seksualna svoboda. The post Začnimo s smejalnim bojkotom, končajmo @fullyautomatedluxuryfeministcommunism appeared first on Razpotja.

Zakaj Nova Gorica – Evropska prestolnica kulture 2025?

Razpotja, 21. december 2020 ― Članek je bil napisan jeseni 2017. Neda Rusjan Bric Leta 2025 bo eno od slovenskih mest dobilo naziv Evropska prestolnica kulture. Ta prestižni naslov, ki za mesto in okolico pomeni prepoznavnost v evropskem prostoru, bo do leta 2025 prejelo že okoli 70 evropskih mest. Kaj naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) sploh prinaša in zakaj smo se v letu, ko praznujemo 70 letnico ustanovitve našega mladega mesta, začeli v Novi Gorici pripravljati na kandidaturo za ta bleščeči naziv (in izziv)? Prva misel povprečnega prebivalca našega mesta ob pojmu »prestolnica kulture« je: »Ali res potrebujemo več kulture in umetnosti?« – pri čemer se osrednja bojazen seveda vrti okoli denarja in sredstev, ki naj bi jih mesto za to namenilo. The post Zakaj Nova Gorica – Evropska prestolnica kulture 2025? appeared first on Razpotja.
še novic