Groza tipične najstniške izkušnje

Razpotja, 27. oktober ― Charles Burns Črna luknja Stripburger/Forum Ljubljana, 2021380 strani, črno in belo, 23,5 x 17 cm Igor Harb Črna luknja se je v slovenskem prevodu znašla četrt stoletja po začetku izhajanja v serializirani obliki in petnajst let po izidu integralne različice, kar ni nujno slabost, saj je s tem ujela trenutek ponovnega vzpona zanimanja, popularnosti in preučevanja popularne kulture devetdesetih, ki je prisotna v koreninah zgodbe v vsem svojem grungeu. Hkrati je roman ob izidu leta 2005 naletel na mešane kritike, saj se je strip po desetletju izhajanja znašel v precej drugačnem, do njegove bizarnosti precej manj naklonjenemu okolju kot ob začetku. Čeprav je Črna luknja že od izdaje prvega zvezka imela kultni status v krogih blizu ameriški neodvisni stripovski sceni, pa so bile kritike v osrednjih medijih manj pozitivne. The post Groza tipične najstniške izkušnje appeared first on Razpotja.

Carlo Michelstaedter – filozof na meji

Razpotja, 17. oktober ― Carlo Michaelstedter Miha Kosovel Na judovskem pokopališču v Rožni Dolini pri Novi Gorici – pokopališču goriške judovske skupnosti, ki je v celoti izginila 23. novembra 1943 in pokopališče od takrat praktično ni več v uporabi – je redno obiskovan le en grob: to opazimo po kamenčkih, ki mu jih po judovski navadi obiskovalci puščajo na nagrobnem kamnu. To je grob komaj 23-letnega mladeniča, ki si je 17. oktobra 1910 s pištolo vzel življenje na svojem domu na Travniku, osrednjem mestnem trgu v Gorici, na isti dan, ko je dokončal in po pošti poslal na fakulteto v Firence svojo diplomsko nalogo z naslovom Prepričanje in retorika – delo, ki bo kmalu dobilo kultni status. The post Carlo Michelstaedter – filozof na meji appeared first on Razpotja.

Hannah Arendt in evropski projekt

Razpotja, 14. oktober ― Peter Verovšek Kriza evroobmočja in migracij predstavljata potencialno eksistenčne probleme za Evropsko Unijo. V času naraščajočega skepticizma, uperjenega proti ideji nadnacionalne integracije, je pomembno, da se spomnimo izvora tega projekta. Nadnacionalna integracija, kot jo v Evropi poznamo danes, je namreč zakoreninjena v izkušnji totalne vojne v prvi polovici dvajsetega stoletja. Evropsko gibanje je bilo, kljub vsem svojim problemom, uspešno pri integraciji različnih družb in ekonomij svojega kontinenta do te mere, da si nasilja med njenimi članicami skoraj ne moremo predstavljati. Po koncu dobe imperijev in kolonizacije je evropsko gibanje omogočilo majhnim narodom, da so preživeli kot samostojne entitete v vse bolj globaliziranem svetu velikih držav in mogočnih multinacionalih korporacij. The post Hannah Arendt in evropski projekt appeared first on Razpotja.

Vabilo k pisanju – Razpotja 46: Vesolje

Razpotja, 13. oktober ― Neznani avtor v Camille Flammarion, L’Atmosphère: Météorologie Populaire (Paris, 1888), Wikimedia Commons Uredništvo »Noben dogodek se ne more primerjati s tem dogodkom iz leta 1957, tudi cepitev atoma ne, in lahko bi bili domnevali, da ga bodo ljudje kljub zaskrbljujočim vojaškim in političnim okoliščinam, ki so ga spremljale, pozdravili z velikim veseljem. Toda čudno, veselje je umanjkalo in triumfa ni bilo zaslediti, pa tudi kakšnega občutka groze ne, ker zdaj z zvezdnatega neba na nas svetijo naši lastni aparati in orodja. Namesto tega je bila prva reakcija poseben občutek olajšanja, ker je bil ‘storjen prvi korak, da lahko pobegnemo iz zemeljske ječe.«. The post Vabilo k pisanju – Razpotja 46: Vesolje appeared first on Razpotja.

Razpotja 44: Nacionalna država

Razpotja, 23. september ― Naslovnica: Adrijan Praznik Uredništvo DRŽA(VA) Predvsem gre za vprašanje drže. Recimo: strumna drža, resen pogled naravnost predse s fokusom na horizontu, orošeno oko, roke so sklenjene na hrbtu, pripravljene na salutiranje. Ali pa: ravno tako strumno, morda še malo bolj izbočenih prsi, le da z jeznim obrazom in pogledom, roka (ali obe) je dvignjena v pest, nemara še z iztegnjenim sredincem. To sta dve ekstremni, toda kar tipični drži ljudi, ko se je treba opredeliti do nacionalne države. Ta dvoznačnost države je v resnici notranja, izhaja že iz samega pojma. Namreč, nacionalna država si je svoj status samoumevnosti pridobila na podlagi tega, da je naravna. The post Razpotja 44: Nacionalna država appeared first on Razpotja.

Krvava bela rasa

Razpotja, 23. avgust ― Foto: Zasedba Tenochtitlana, konec 17. stoletja, Public Domain / Wikipedia Blaž Kosovel David E. StannardAmeriški holokavst – Osvajanje Novega svetaPrevod: Zoja Skušek (prvi zvezek), Irena Duša (drugi zvezek)Založba *cf., Ljubljana 2018 »Tri majhne ladje so iz pristanišča Palos izplule ‘pol ure pred sončnim vzhodom’, je 3. avgusta v svoj dnevnik zapisal Kolumb, ‘in izbrale smer proti Kanarskim otokom’, na poti pa so naletele na zadnje jude, ki so jih z zamudo zgnali na ladje in izgnali iz domovine. Ta majcena razbojniška flota, predstavnica skoraj povsem obubožane države s sramotno cerkvijo, je odplula na svojo imperialistično in sveto misijo. The post Krvava bela rasa appeared first on Razpotja.

Komu učiteljska zbornica?

Razpotja, 27. julij ― Foto: Pixabay Objavljamo odprto pismo treh učiteljev ob njihovem izstopu iz Učiteljskega združenja Slovenije. Jana Bučar, Andrej Jelen, Andreja Vetrih Humar Namenoma se ne sprašujemo, čemu učiteljska zbornica, saj bi vprašanje sugeriralo, da bomo iskali smotrnost in dobrobit institucije v podporo učiteljem. Kar smo kot aktivni člani Učiteljskega združenja Slovenije (UZS) do sedaj zaznali in premislili ob prizadevanjih različnih akterjev za njeno ustanovitev, je mogoče predvidevati, da bi zbornica bila le še ena interesna, strankarsko profilirana institucija, ki ne bi dajala učiteljem ugleda, temveč ravno obratno, pokrivala bi polje šolstva, ki je sedaj avtonomija učiteljev. The post Komu učiteljska zbornica? appeared first on Razpotja.

Slovenija 30 – Uvod v tematski cikel

Razpotja, 25. junij ― Miha Kosovel, Luka Lisjak Gabrijelčič, Ožbej Peterle »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« Te besede, izrečene na predvečer osamosvojitve in zapisane v zgodovino, so v veliki meri ostale način, kako razmišljamo o lastni državi: kot o mladi državi, ki si mora še utreti pot in zgodovino. Pogosto vprašamo quo vadis, razmišljajoč, kje smo morebiti skrenili z nje, in kateri veter bi bilo dobro ujeti, da se vrnemo na pravo smer. Ugotavljamo, da smo se dovolj ali premalo modernizirali, da je naš nacionalni značaj bolj ali manj primeren globalnim izzivom, da smo preveč socialistični, da bi zmogli ujeti premožne zahodnjake, ali preveč neoliberalni, da bi lahko nudili splošno blaginjo, kakršno imajo na Zahodu. The post Slovenija 30 – Uvod v tematski cikel appeared first on Razpotja.

Reddit proti Wall Streetu: Bitka doline Koom 2.0

Razpotja, 23. junij ― Članek je bil napisan aprila 2021. Ilustracija: Katja Pahor Aljaž Potočnik Za začetek razjasnimo nekaj stvari o tem, kaj avtor teh vrstic sem in kaj nisem. Nisem maček in tudi ekonomist ne. Ne upravljam s hedge skladom, nimam strank in tudi s finančnim svetovanjem se ne ukvarjam profesionalno. Sem zgolj filozof in v zadnjih letih predvsem novinar. V teh vlogah sem januarja letos tudi sam pozorno spremljal, kako je podjetje Gamestop postalo eno najneprepričljivejših imen tekočega leta. Njegova delnica je 28. januarja 2021 sredi ameriškega trgovalnega dneva dosegla vrednost 469,42 dolarja, čeprav je bila 4. januarja 2021 vredna le 17,25 dolarja – 3. The post Reddit proti Wall Streetu: Bitka doline Koom 2.0 appeared first on Razpotja.

Zbornik intervjujev Razpotij: Glasno desetletje

Razpotja, 11. junij ― Naslovnica: Marša Marušič Uredništvo Vsako desetletje, ki se bliža koncu, nam rado vzbuja nelagoden občutek, da je minilo nekam hitro, morda celo brez večjih zgodb ali prelomnih dogodkov. Pogled nazaj na minulo desetletje – ki je tudi prvo desetletje izhajanja revije Razpotja – pa nam omogoča uzreti globino sprememb, pred katerimi smo se znašli leta 2020. Desetletje, ki je za nami, ni imelo prevratnega duha osemdesetih, ki je pripeljal do padca Berlinskega zidu, ne svobodnjaškega in reformističnega duha devetdesetih, v spominu nam ne bo ostalo niti po usodnih dogodkih, kakršni so bili 11. september, vstop nekdanjih socialističnih držav v EU (in s tem združitev evropskega vzhoda z Zahodom) ali zlom borze, ki so zaznamovali prvo desetletje tega tisočletja. The post Zbornik intervjujev Razpotij: Glasno desetletje appeared first on Razpotja.

Vabilo k pisanju – Razpotja 45: Mediteran

Razpotja, 5. junij ― Foto. Wikimedia Commons Uredništvo »Meje Sredozemlja niso le zemljepisne. Niso vrisane ne v prostoru ne v času. Niso ne zgodovinske ne državne, še nacionalne ne: podobne so krogu s kredo, ki se nenehno izrisuje in briše, širi in oži. Tu so potekale in se prepletale poti olja in vina, žita in začimb, svile in jantarja, znanja in znanosti. Z Vzhoda so prihajala sporočila modrecev in prerokov, molitve in oznanila apostolov. V Sredozemlju se je začela Evropa.«~Predrag Matvejević, Mediteranski brevir Mediteran, prostrano območje okoli največjega zaprtega morja, je izmuzljiv koncept – tako s stališča geografije kot tudi iz zgodovinskega ali antropološkega pogleda. The post Vabilo k pisanju – Razpotja 45: Mediteran appeared first on Razpotja.

Razmišljanja o revoluciji v Španiji

Razpotja, 16. maj ― Foto: Fotograccion – http://fotograccion.org/, CC BY-SA 3.0′ Članek je bil napisan in prvič objavljen poleti 2011 Luka Lisjak Gabrijelčič V trenutku, ko pišem te vrstice, protestniki v Madridu izpraznjujejo svoj improvizirani tabor na trgu Puerla del Sol. Po dolgi razpravi so se odločili, da zapustijo trg, ki so ga pred slabim mesecem samoiniciativno zasedli prek mobilizacije s pomočjo interneta in socialnih omrežij. Gibanje, ki so ga z demonstracijo vzpostavili, pa se s tem ni končalo: nadaljevalo se bo, pravijo, z »organskim delom« v mestnih četrtih, predmestjih, debatnih krožkih in grassroots organizacijah. Zelo verjetno je, da bo ta sklep sprožil podobne odločitve tudi v drugih španskih mestih, v katerih so v teh dneh potekali protesti. The post Razmišljanja o revoluciji v Španiji appeared first on Razpotja.

Koronakceleracionizem

Razpotja, 14. maj ― Aljoša Kravanja Že nekaj let, morda desetletje, se na spletu širi intelektualno gibanje, imenovano akceleracionizem. Gibanje je očitno povezano z idejo pospeška. Natančneje rečeno, akceleracionisti verjamejo, da je mogoče obstoječe tehnološke in politične trende pospešiti, jim dati nov zagon – in da nas bodo torej bolje in hitreje pripeljali do neke nove družbene oblike. Zveni abstraktno, zato vzemimo primer: kriptovalute. Kriptovalute so (poleg vsega drugega) finančna tehnologija, ki ne potrebuje osrednjega odločevalca in garanta, kot je centralna banka. Je plačilno sredstvo, vendar je vzdrževanje infrastrukture te valute razpršeno med uporabniki. The post Koronakceleracionizem appeared first on Razpotja.

Razpotja 43: Podoba

Razpotja, 5. maj ― Uredništvo Vznik podobe Kakor o marsičem drugem, se zdi letošnjo pomlad govoriti o podobi razmeroma nehvaležno početje, saj bi se pričujoči uvod lahko nanašal tako na mesto, ki ga je pojem podobe zavzemal do nastopa epidemije, kot na mesto, ki ga zavzema po dobrem letu trajanja epidemioloških razmer. Če smo bili v času pred tem vajeni reči, da sta postala naše okolje in bivanje prežeta s podobami, so sedaj v življenja, ki so ostala prikrajšana za obiskovanje predavanj, kulturnih prireditev, protestov in opijanjene izlete v javne prostore petkovih noči, skozi računalniška programska orodja prodrli digitalizirani informacijski tokovi, ki se pred nami na ekranih utrinjajo kot spletna predavanja, koncerti in bizarne rojstnodnevne zabave ter ki v živo prenašajo tudi bolj nevralgična družbena dogajanja, omenimo zgolj slikovit »veliki pohod« Trumpovih privržencev na kongresno palačo. The post Razpotja 43: Podoba appeared first on Razpotja.

Netflix, smrt romantične komedije in pop-revolucija – Film v drugem desetletju 21. stoletja

Razpotja, 25. april ― Tina Poglajen Čeprav bi težko rekli, da ima film zadnjega desetletja skupno prepoznavno estetiko – tako, kot jo je imel na primer film sedemdesetih let prejšnjega stoletja – se je v drugem desetletju 21. stoletja v filmski industriji vseeno zgodilo mnogo premikov, celo gibanj, ki so film, če že ne izrazito estetsko, zaznamovali v smislu tehnologije, načinov distribucije in gledanja, pa tudi v smislu večjega vključevanja manjšin in deprivilegiranih skupnosti v filmsko produkcijo in v najvplivnejše mehanizme distribucije in nagrajevanja. Netflix V prvem desetletju novega tisočletja smo govorili o prestižnih televizijskih serijah, pri katerih je prednjačil HBO, tesno za petami pa so mu sledili drugi ameriški ponudniki kabelske televizije in za njimi še spletne platforme videa na zahtevo, ki so začele poleg ponudbe vsebin drugih tudi same producirati vsebine. The post Netflix, smrt romantične komedije in pop-revolucija – Film v drugem desetletju 21. stoletja appeared first on Razpotja.
še novic