Nezdrava psihologija

Razpotja, 23. februar ― Slika: Pixabay Ana Reberc V zahodni, individualni psihologiji, kjer dominira Ameriško psihološko združenje APA, opredelitev duševnega zdravja ne zajema zgolj odsotnosti duševnih motenj, temveč tudi duševno blagostanje: stanje, v katerem posameznik uresniči lastne sposobnosti, se je zmožen soočati z običajnimi stresnimi dogodki, zmore učinkovito delati in prispevati svoji skupnosti. Znana definicija Svetovne zdravstvene organizacije, ki duševno zdravje definira kot kombinacijo bioloških, okoljskih in družbeno-ekonomskih dejavnikov, je sicer v psihologiji vse bolj razširjena, toda najpogosteje ostaja zgolj na papirju oziroma jo najdemo v pavšalnih razlagah nepojasnjene variance v empiričnih raziskavah. The post Nezdrava psihologija appeared first on Razpotja.

Valtònyc – »Sem drugi najbolj osovražen človek v Španiji, za Puigdemontom.«

Razpotja, 17. februar ― Luka Lisjak Gabrijelčič »Ne izgledaš kot terorist,« so besede, s katerimi ga pozdravim na dogovorjenem kraju v bruseljski četrti Schaerbeek. Toda prizemljeni mladenič, ki mi smeje odzdravi v nezamenljivem naglasu svoje rodne Majorke, je pravnomočno obsojen za terorizem. Pred letom dni se je s pobegom, vrednim filmskega scenarija, iz Španije zatekel v Belgijo. Oblasti so za njim izdale zaporni nalog, ki pa so ga belgijska sodišča zavrnila. Petindvajsetletni raper Josep Arenas, znan pod umetniškim imenom Valtònyc, se je tako znašel v pravnem limbu: v prestolnici EU živi kot svoboden državljan, vendar ne sme zapustiti Belgije; v Španiji velja za zločinca najnevarnejše vrste. The post Valtònyc – »Sem drugi najbolj osovražen človek v Španiji, za Puigdemontom.« appeared first on Razpotja.

Cepite se!

Razpotja, 10. februar ― Shod proticepilske zveze Kanade, 1919 (vir: Wikimedia Commons/City of Toronto archives) Danijela Tamše Zadnji dan decembra 2019 je bila kitajska nacionalna pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena o primerih pljučnice neznanega izvora, ki se je pojavila v hubejskem Wuhanu. Kmalu je postalo jasno, da se v nasprotju s sorodno inačico koronavirusa, ki se je pojavila novembra 2002, novi koronavirus predvsem zaradi dolge inkubacijske dobe in asimptomatskih okuženih širi neprimerno hitreje. Manj kot tri mesece pozneje je SZO razglasila pandemijo. V Sloveniji smo prvi primer zabeležili na začetku marca. Manj kot leto dni pozneje imamo cepivo; imamo celo več cepiv. The post Cepite se! appeared first on Razpotja.

Razpotja 42: Meso

Razpotja, 4. februar ― UREDNIŠTVO Besede in meso V zadnjih letih se z naraščajočo intenzivnostjo izpostavlja kontroverznost mesa kot hrane. Najpogosteje se to navezuje na skrb za pravice živali ali vprašanja okoljske vzdržnosti;, nas pa bo tokrat zanimal sam fenomen mesa, ki je, tako menimo, kontroverzen že sam po sebi. Ob vsej nabitosti prehranskih nasprotij se vegani/vegetarijanci in mesojedci vendarle okoli nečesa strinjajo: da meso ni navadna hrana. Kot mesojedec lahko slutiš vir odpora, ki odvrača vegana/vegetarijanca; le da to skoraj-ogabnost pretvoriš v užitek. Z mesom ni nikoli vse čisto prav. Očitno gre za substanco, do katere ne moremo zavzeti nevtralnega odnosa. The post Razpotja 42: Meso appeared first on Razpotja.

Dve vrsti retorike in struktura politične (ne)reprezentacije

Razpotja, 21. januar ― Članek je bil napisan in prvič objavljen spomladi 2017 Ilustracija: Jan Sedmak Martin Hergouth Retorika pomeni veščino javnega govora; toda obenem se je drži madež zla: potvorjenosti, zavajanja, manipulacije, vnašanja iracionalnega v javno življenje in odločanje. Za sodobno zavest sicer ni povsem izgubila sijaja, ko gre za elegantno izpeljano zdravico ali pa brezhibno gladko predstavitev novega tehnološkega gadgeta, toda retorika v eminentnem smislu političnega voditeljstva je bila nepopravljivo zaznamovana s podobami govorov Hitlerja ali Mussolinija ipd. Danes smo (spet) soočeni s politično situacijo, ki že vsaj kako leto nosi močan značaj lomljenja, s serijo dogajanj – Brexit, Trump, ipd. The post Dve vrsti retorike in struktura politične (ne)reprezentacije appeared first on Razpotja.

Vabilo k pisanju – Razpotja 43: Podoba

Razpotja, 10. januar ― Velazquez, Spletične Uredništvo 19. septembra 2005 je danski dnevnik Jyllands-Posten objavil 12 risb preroka Mohameda, kar je v delu islamskega sveta sprožilo val ogročenja in protestov, medtem pa so podporniki objave branili z načelom svobode govora. Tovrstni spori trajajo že dalj časa, a čas informacijske dobe omogoča, da lahko upodobitev Mohameda v marginalnem časopisu v kratkem času sproži globalni odziv, viralne so podobe. Koran prepoveduje idolatrijo, a določene interpretacije (fatve) znotraj islama gredo v smer, da to pomeni kakršnokoli upodabljanje, medtem ko idolatrija pomeni predvsem določeno versko ravnanje, kjer se prepoveduje enačenje določenega predmeta, osebe ali pojma z bogom. The post Vabilo k pisanju – Razpotja 43: Podoba appeared first on Razpotja.

Začnimo s smejalnim bojkotom, končajmo @fullyautomatedluxuryfeministcommunism

Razpotja, 8. januar ― Shulamith Firestone: Dialektika spola – Zagovor feministične revolucijeLjubljana, 2019Prevod in spremna beseda: Katja ČičigojZaložba *cf Pia Brezavšček Ali pa – začnimo raje s koncem: tako s koncem knjige, o kateri bomo govorili, kot z vsebino konca knjige, torej koncem (predfeministične) zgodovine, ki bo mogoča šele po feministični revoluciji. Vsaka prava pot dovršitve dialektike spola, vsaka prava feministična revolucija, kakor si jo je predstavljala avtorica obravnavanega besedila – leta 1970, ko je bilo delo izdano, komaj 25 letna ameriška slikarka, aktivistka in feministka judovskega porekla Shulamith Firestone – mora upoštevati naslednje predpostavke: narediti je treba konec ženskemu suženjstvu lastni biologiji, ekonomski odvisnosti žensk in otrok od moških, doseči je treba popolno integracijo žensk in otrok v širšo družbo, nujna je tudi seksualna svoboda. The post Začnimo s smejalnim bojkotom, končajmo @fullyautomatedluxuryfeministcommunism appeared first on Razpotja.

Zakaj Nova Gorica – Evropska prestolnica kulture 2025?

Razpotja, 21. december 2020 ― Članek je bil napisan jeseni 2017. Neda Rusjan Bric Leta 2025 bo eno od slovenskih mest dobilo naziv Evropska prestolnica kulture. Ta prestižni naslov, ki za mesto in okolico pomeni prepoznavnost v evropskem prostoru, bo do leta 2025 prejelo že okoli 70 evropskih mest. Kaj naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) sploh prinaša in zakaj smo se v letu, ko praznujemo 70 letnico ustanovitve našega mladega mesta, začeli v Novi Gorici pripravljati na kandidaturo za ta bleščeči naziv (in izziv)? Prva misel povprečnega prebivalca našega mesta ob pojmu »prestolnica kulture« je: »Ali res potrebujemo več kulture in umetnosti?« – pri čemer se osrednja bojazen seveda vrti okoli denarja in sredstev, ki naj bi jih mesto za to namenilo. The post Zakaj Nova Gorica – Evropska prestolnica kulture 2025? appeared first on Razpotja.

Javni interes samozaposlenih v kulturi

Razpotja, 10. december 2020 ― Članek je bil napisan marca 2020. Gibaanje števila samozaposlenih v kulturi 2008-16 inrazporeditev po področjih 2020. Vir: Register samozaposlenih MK, Asociacija, Pod črto Tomaž Zaniuk Začasna odprava in ukinitev javno-kulturnega življenja zaradi soočanja s pandemijo COVID-19 bo na celotnem področju umetnosti in kulture pustila daljnosežnejše posledice od samega trajanja izrednih in začasnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb, saj tako povrnitev občinstev kot obuditev kulturnega trga ob vnaprej gotovem zastoju gospodarstva, povečani brezposelnosti in posledično manjšemu javnemu financiranju vendarle tudi v državi Sloveniji nista povsem samoumevna. The post Javni interes samozaposlenih v kulturi appeared first on Razpotja.

»Bog in Rim«: oris bizantinske politične teologije v luči hierarhičnih vzorov

Razpotja, 5. december 2020 ― Simon Malmenvall Bizantinska ali romejska državna ideja, ki je svoje bistvene značilnosti ohranjala in poglabljala v tisočletnem loku od 5. do 15. stoletja, je slonela na dvojnem temelju: na osebi cesarja in na krščanski veri v njeni vzhodni oziroma pravoslavni obliki. Ta temelja, ki ju lahko imamo za nosilca bizantinske samobitnosti in vira vseh drugih družbenih hierarhij, sta med drugim zaslužna za predstavo o deklarativni nadrejenosti Bizanca celotnemu pravoslavnemu krščanskemu svetu. Glavna oseba, ki je utelešala povezanost krščanskih ljudstev in njihovih dežel, je bil bizantinski oziroma, kakor se je sam označeval, rimski ali romejski cesar. The post »Bog in Rim«: oris bizantinske politične teologije v luči hierarhičnih vzorov appeared first on Razpotja.

Benevolentni šovinizem

Razpotja, 29. november 2020 ― Slika: ​Wikipedia user PetarM, CC BY-SA 3.0, Wikimedia Commons Miha Kosovel Knjiga Čefurji raus je predstavljala neke vrste prelomnico: s tem, ko je izkušnjo potomcev priseljencev v ljubljanskih Fužinah in njihov jezik dvignila v nacionalno literaturo, je v nekem smislu, v tistem še zadnjem optimističnem letu pred krizo, dovršila neke vrste simbolno integracijo. Avtor knjige Goran Vojnović je tako dosegel dvoje: po eni strani je dvignil jezik fužinskih ulic v visoko slovensko literaturo; po drugi pa je vključil izkušnjo slovenskih povojnih priseljencev in njihovih v Sloveniji rojenih potomcev v slovensko nacionalno zgodovino . Izraz čefur je po tem v veliki meri izgubil nacionalni naboj in začel izražati bolj kot ne določeno subkulturo. The post Benevolentni šovinizem appeared first on Razpotja.

Kako razbiti led molka?

Razpotja, 26. november 2020 ― Simona Škrabec V letalu, s katerim se vračam iz Mehike v Evropo, berem Sprachgitter Paula Celana v katalonskem prevodu Arnaua Ponsa. Že na prvi strani se ustavim, kot bi me besede pribile ob tla, oblije me nekakšna čudna mrščavica. Le nekaj ur je minilo, kar sem se poslovila od udeležencev pisateljskega srečanja v Chiapasu. Med toplimi latinskimi objemi sem se za trenutek zapletla v pogovor s Ciceronom Aguilarjem. Omenjeni glasbenik je bil namreč eden od pobudnikov čudovitega projekta, ki je omogočil, da smo se v San Cristóbalu de las Casas srečali literati, ki v Južni Ameriki ustvarjajo v jezikih staroselcev, in raziskovalci, ki kakor sama preprosto ljubimo jezikovno raznolikost. The post Kako razbiti led molka? first appeared on Razpotja.

Če te ne vidim, nisi smet? Če nisi smet, nisi problem?

Razpotja, 26. november 2020 ― Ilustracija: Enej Gala Katja Huš Udomačena kokoš in radioaktivni izotopi Človeka še ni bilo, a bili so kiti, ptice, že precej vrst opic. Zaradi premikov tektonskih plošč so šele nastala Alpe in najvišje gorovje sveta – Himalaja. Vse to se je zgodilo v geološki dobi, ki jo imenujemo miocen; obdobju, ki se razteza od pet do približno dvajset milijonov nazaj v zgodovini našega planeta. Trenutno živimo v geoološki dobi holocen, ki se je začela pred dobrimi 11.000 leti in je spremljala vzpon človeške civilizacije. A pred tremi leti je skupina znanstvenikov na Mednarodnem geološkem kongresu v Cape Townu predlagala, da razglasimo nastop antropocena – geološke dobe, v kateri je človek prešel od najbolj razvitega sesalca do geološke sile, ki spreminja obličje Zemlje. The post Če te ne vidim, nisi smet? Če nisi smet, nisi problem? first appeared on Razpotja.

Normalni populizem

Razpotja, 21. november 2020 ― Martin Hergouth Že nekaj časa vemo, da živimo v izrednih časih. Sredinski konsenz se razkraja, z vseh strani mu, se zdi, grozijo razne jezne radikalne ideje ljudi, ki se v sistemu ne znajdejo prav. Nemčija je bila zadnja od velikih sil Zahoda, kjer politični sistem ni doživel večjih pretresov in so normalne sredinske stranke ohranile hegemonijo. Tudi koronaodziv ostaja med uspešnejšimi. Toda prav v Nemčiji se je konec avgusta pripetil eden vpadljivejših protestov v zvezi s koronakrizo – 31. avgusta so protestniki naskočili kar Reichstag. Pozornost je vzbudilo predvsem dejstvo, da je bila večina najbolj zagretih odeta v dovolj sumljivo rdeče-bele-črno barvno kombinacijo (sicer razporejeno v zakonsko še dopustne vzorce cesarske zastave). The post Normalni populizem first appeared on Razpotja.

Razpotja 41: Praznina

Razpotja, 13. november 2020 ― Ilustracije naslovnice in tematskega sklopa: Tina Volarič Uredništvo Uvodnik Prazno, ko je polno Krščanstvo prepoznava sedem smrtnih grehov, eden njih je požrešnost (lat. gula) in po nauku naj bi bila odraz pomanjkanja prave mere, zmernosti. Nenavadno, saj bi naj požrešnost vendar vodila do polnosti in izpolnjenosti. V slikovitem prizoru iz filma Monty Phyton’s The Meaning of Life (1983) letos preminuli Terry Jones odigra gospoda Creosota. Stalni gost restavracije z izrazito prekomerno težo pride na večerjo in mimo nabora z jedilnega lista izbere nedoločen »the lot«. Strežaj (John Cleese) mu prinaša jedi in pijačo ter odnaša vedra tekočega izbljuvka, ki jih gospod brez zadrege polni med večerjo. The post Razpotja 41: Praznina first appeared on Razpotja.
še novic