Razpotja 36: Mesto

Razpotja, 20. julij ― Ilustracija: Nika Rupnik Uredništvo UVODNIK Prepoznati mesto Pred dobrimi desetimi leti je ameriški ekonomist in aktivist Jeremy Rifkin kot enega od pokazateljev, da smo prešli v dobo antropocena, navedel goli statistični podatek, da danes prvič v človeški zgodovini več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih. Nekako v istem času, leta 2007, je pri nas v knjižni zbirki Krt izšel zbornik O urbanizmu s podnaslovom »Kaj se dogaja s sodobnim mestom«. V njem nas, takrat že podžupan mesta Ljubljane, arhitekt in urbanist Janez Koželj v svojem prispevku Opredelitev sodobnega mesta povabi k branju z navedbo arhitekta F. L. Wrighta. Ravno njegova osebnost, Wrightova namreč, je ali bi naj služila Ayn Rand kot navdih pri pisanju romana Izvir (Fountainhead,1943). The post Razpotja 36: Mesto appeared first on Razpotja.

Ex libris: Pregled leta 2018

Razpotja, 8. julij ― Ana Geršak Zaključek leta je čas obračunov in čeprav bodo knjige z letnico 2018 izhajale še vse do marca, je že mogoče reči, da je lanska bralna bera obrodila bogate sadove – tako na področju prevodne literature kot tudi domačih del, ki napovedujejo prav pestro bitko za literarne nagrade. »Zamudnikom« in nekaterim od naštetih bom več pozornosti namenila v naslednji številki, zaenkrat pa se prepuščam ecovski »vratolomni lepoti« seznamov in naštevanj tistih del, ki bi jih bilo smiselno prebrati tudi v novem letu … ali sploh kadar koli v kakršni koli prihodnosti. Če kaj, potem je prednost dobrih knjig gotovo njihova trdoživost in odpornost na staranje, nasprotno – čas lahko njihove čare kvečjemu poudari. The post Ex libris: Pregled leta 2018 appeared first on Razpotja.

Zakaj imam butlfon

Razpotja, 17. junij ― Marc Barnes Moj butlfon se je pokvaril in obtičal na sovjetsko rdečem ekranu za nalaganje. »Moral si boš kupiti novega,« se je namrgodila moja žena. »Morda ga lahko popravim,« sem se namrgodil nazaj. Vedela je, da ne bom znal. Moje poznavanje tehnoloških popravil doseže vrh s tisto veliko in sveto zapovedjo: »Popihaj po aparatu, morda je prašen.« Toda predihal in sopihal in prepihal sem po vezju telefona, ekran za nalaganje pa se še kar ni vdal, še vedno je vihtel svojo rdečo zastavo. Spletna navodila za uporabo ponudnika Verizon so se strinjala z mojo ženo: kupi si nov telefon, bedak. Ta vtis je ublažil napol resen predlog, naj »baterijo dam ven in nazaj v telefon«. The post Zakaj imam butlfon appeared first on Razpotja.

Brez pomoči Delavske stranke Bolsonaro ne bi bil izvoljen

Razpotja, 5. junij ― Foto: Fábio Rodrigues Pozzebom/Agência Brasil Raphael Tsavkko Garcia Jair Bolsonaro je bil izvoljen za predsednika Brazilije na podlagi obljube, da bo zavzel ostro držo proti zločincem, politikom in družbenim gibanjem, ki zanj predstavljajo sovražnike »dobrih državljanov«, ki so podprli njega. Med kampanjo se je naslanjal na enake nasilne govore, po katerih je zaslovel, branil brazilske vojaške diktatorje in spodbujal k iztrebljenju opozicije (denimo, ko je med kampanjo izjavil, da bi postrelil člane Delavske stranke). Njegov govor si javnega mnenja ni prikupil le zaradi svoje nasilnosti, temveč tudi zaradi napak tedanje predsednice, Dilme Rousseff: njenega neuspešnega odziva na proteste junija 2013, neuspeha pri ohranjanju gospodarske rast v državi in spodletele zajezitve korupcije v vladnih vrstah. The post Brez pomoči Delavske stranke Bolsonaro ne bi bil izvoljen appeared first on Razpotja.

Ruski model pomaga ekstremni desnici pri preboju v mainstream

Razpotja, 20. maj ― Anton Šehovcov Marine le Pen, francoska predsedniška kandidatka stranke Front National, je marca 2017 v iskanju finančne podpore obiskala tudi moskovsko Dumo. Mesec prej se je v Moskvi mudila delegacija stranke skrajne desnice, Alternative für Deutschland – prisotna je bila tudi njena (tedanja, op. ur.) voditeljica Frauke Petry, ki si prizadeva za sodelovanje z ruskimi politiki. Zakaj ti in številne druge evropske desničarske stranke iščejo podporo v Rusiji? Kakšna je ruska politika glede evropske skrajne desnice? Vladimir Žirinovski, vodja Ruske liberalno-demokratske stranke, je bil eden prvih ruskih skrajnih desničarjev, ki je poskušal zgraditi internacionalo skrajne desnice. The post Ruski model pomaga ekstremni desnici pri preboju v mainstream appeared first on Razpotja.

»Slovenci so, na nek zanimiv način, izvorni Avstrijci.« – Intervju: Pieter M. Judson, zgodovinar

Razpotja, 17. maj ― Oskar Mulej Pieter M. Judson (1956) je ameriški zgodovinar in profesor na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) v Firencah. Je avtor številnih del o zgodovini Avstro-Ogrske, med katerimi sta najbolj znani Exclusive Revolutionaries: Liberal Politics, Social Experience, and National Identity in the Austrian Empire 1848–1914 (Izključujoči revolucionarji: liberalna politika, družbena izkušnja in nacionalna identiteta v Avstrijskem cesarstvu, 1848–1914, 1996) in Guardians of the Nation: Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria (Varuhi naroda: aktivisti na jezikovnih mejah cesarske Avstrije, 2006). Njegova zadnja knjiga, Habsburško cesarstvo (The Habsburg Empire, 2016), je sinteza njegovih dosedanjih dognanj. The post »Slovenci so, na nek zanimiv način, izvorni Avstrijci.« – Intervju: Pieter M. Judson, zgodovinar appeared first on Razpotja.

Hlapci in gospodarji v odpadkih narodov

Razpotja, 10. maj ― Martin Hergouth Poleg Marxovega rojstva in Cankarjeve smrti smo letos na okrogli razdalji tudi od prelomnega 1968, mitskega leta študentskega aktivizma. Še ena približno dobra zgostitev teh momentov (v redu, Marx bo v njej zraven precej po ovinku), ki mi pride na misel, se je zgodila spomladi 2012. V valu študentske mobilizacije, ki je sledil podobnim dogajanjem povsod drugod po svetu – leto pred tem sta se dogajala arabska pomlad in gibanje Occupy, pri nas pa zasedbi trga pred ljubljansko borzo in kasneje Filozofske fakultete – , so uporniški študenti AGRFT uperili kritiko direktno na zakonodajno oblast – mislim, da ob sprejemanju zloglasnega ZUJF-a, varčevalnega zakona o uravnoteženju javnih financ – in nekaj vročih majskih dni pred parlamentom organizirali maratonsko ciklično branje Cankarjevih Hlapcev. The post Hlapci in gospodarji v odpadkih narodov appeared first on Razpotja.

Prostori brez imen

Razpotja, 8. maj ― Esad Babačić Fantje v športni opremi so stali pod ogromnim napuščem garažne hiše, ki ločuje največji blok v naselju od košarkarskega igrišča, na katerem se je še minuto prej igrala ena od tistih življenjsko pomembnih tekem, ki jih je treba dobiti, pa naj stane kolikor hoče. Ni bilo namreč hujšega kot izgubiti proti sosedom, sokrajanom, tako rekoč rajonskim bratom. Če nič drugega, si imel pokvarjen večer, ali pa kar celo noč, ko si moral zmagovalcem plačevati runde do ranega jutra, kar se je tudi že dogajalo. In vmes poslušati različne dovtipe, šale in pripombe na lasten račun. Kot da ni bilo že dovolj vseh tistih neumnih vicev o Bosancih, ki so bili za nameček slabo povedani. The post Prostori brez imen appeared first on Razpotja.

Marx: Ciò che è vivo e ciò che è morto

Razpotja, 5. maj ― Lea Kuhar Marx ni bil prvi, ki je govoril o socializmu, niti ni bil prvi, ki je govoril o komunizmu. Ravno tako ni izumil sindikalnih organizacij niti delavskega samoupravljanja ali delavskih kolektivov vzajemne pomoči. Ni bil tisti, ki je ugotovil, da kapitalistični produkcijski način deluje na izkoriščevalski način in da peščica prebivalstva svoje bogastvo povečuje na račun siromašenja večine. Vse to se je dogajalo in vedelo že pred Marxom. Zametki idej o enakopravnejši, pravičnejši in solidarnejši družbi segajo že v Platonovo Državo in Moorovo Utopijo, v 19. stoletju pa jih najdemo v teoretskih besedilih socialističnih mislecev, kot so bili Henri Saint-Simon, Robert Owen in Charles Fourier, ter v praksi socialističnih enklav, kot sta bila na primer znamenita poskusa Owenovega socialističnega mesta New Harmony (1814) in projekt predilnice bombaža New Lanark Project (1800) na Škotskem. The post Marx: Ciò che è vivo e ciò che è morto appeared first on Razpotja.

Večno vračanje umazane posode

Razpotja, 1. maj ― Aljaž Bašin Ko slišim besedno zvezo »dobra služba«, nikakor ne morem prezreti kontradikcije, ki jo ta vsebuje. Kako je lahko služba dobra? Kako je lahko nekaj, kar te porine v položaj služabnika, dobro? Še huje sem zmedem, ko vsakodnevno poslušam o visoki brezposelnosti, predvsem med mladimi, in o tem, da dela več ni. Svojo mladost je torej treba preživeti v službi? Sokrat je govoril, da tisti, ki veliko dela, ne bo imel prijateljev, saj za to ne bo imel časa. Prav tako ne bo mogel biti dober državljan. Naj se torej mladi po končanem usposabljanju za delo – kot je danes vse pogostejši sinonim za šolo – čim prej zaposlimo in začnemo služiti? Ali pa ne? Mar ni poleg službe še kaj drugega, tudi kaj takega, kar si lahko privoščimo in kar je morda zastonj? The post Večno vračanje umazane posode appeared first on Razpotja.

Marginalije k političnemu opredeljevanju arhitekta Maksa Fabianija

Razpotja, 25. april ― Branko Marušič Povod za nedavne polemične zapise, spletna sporočila in televizijske nastope glede političnega opredeljevanja arhitekta Maksa Fabianija je pred meseci dal komenski župan s predlogom, da se na uradnem naslovu komenske osnovne šole ime narodnega heroja Antona Šibelja Stjenke nadomesti z imenom Maksa Fabianija. S predlogom je povzročil nepotreben nemir, zlasti med partizanskimi borci in ljudmi, ki spoštujejo partizanski boj. Vznemiril je tudi nekdanjega partizana, politika in odvetnika dr. Jožeta Škerka, ki ni varčeval z dokazovanjem neprimernosti preimenovanja, zlasti zaradi Fabianijeve fašistične usmeritve. Najprej je dr. The post Marginalije k političnemu opredeljevanju arhitekta Maksa Fabianija appeared first on Razpotja.

Panorama hrupa

Razpotja, 25. april ― Simon Smole V zloglasnem zaporu Guantanamo Bay so zapornike silili poslušati metalski skupini Demon Hunter in Metallica. V drugačnih okoliščinah bi bil za ljubitelje takšne glasbe to prvovrstni užitek, a v kontekstu mučenja zapornikov sta glasnost takšne glasbe in zvočna agresivnost postali sredstvo kulturnega napada – napada na ušesa, nevajena zahodne glasbene kulture, ki vse bolj vključuje ekstremne glasbene žanre, kamor spadata omenjeni skupini. Mučitelji so z višanjem glasnosti stopnjevali nelagodje mučencev do točke, ko je zvok začel povzročati nevzdržno mentalno in fizično obremenitev. Nastal je hrup. V nominalni opredelitvi je glasba, tako kot hrup, zgolj valovanje zračnih valov, ki potuje skozi človekov slušni aparat. The post Panorama hrupa appeared first on Razpotja.

»Ko postaneš kristjan, ne zavržeš ničesar.« – Jean-Luc Marion, intervju

Razpotja, 22. april ― Ilustracija: Katja Pahor Tadej Rifel & Aljoša Kravanja Jean-Luc Marion (1946) je francoski filozof in teolog. Skupaj z Emmanuelom Levinasom in Michelom Henryjem je zaslužen za to, kar nekateri imenujejo teološki obrat v francoski fenomenologiji. V svojih študijah je tradicijo Husserlove fenomenologije preoblikoval z religioznimi zanimanji. Prav tako je poznavalec Descartesove filozofije: Descartesu je posvetil tri dela, ki razkrivajo neodločljivost kartezijanske metafizike. Od leta 2008 je član Francoske akademije. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih člankov o zgodovini filozofije in študijo Malik in razdalja, ki je v prevodu Maje Novak izšla pri KUD Apokalipsa. The post »Ko postaneš kristjan, ne zavržeš ničesar.« – Jean-Luc Marion, intervju appeared first on Razpotja.

Žižek in Peterson, dediča psihoanalize

Razpotja, 19. april ― Aljoša Kravanja Kaj je vloga javnega intelektualca? Zanj ni nujno, da je, tako kot umetnik, posebej kreativen. Zanj tudi ni pomembno, da je, podobno kot znanstvenik, izučen v neki stroki. Javni intelektualec je prej nekakšna zbirna točka. Je zbirka mnenj in preferenc, ki ima svoje središče v edinstveni personi, liku in glasu. Javni intelektualec je utelešenje neke drže; je poskus, kako razna stališča sestaviti v en sam, koherenten pogled na svet. Zola ali Sartre sta klasična primera takšnih drž. Soočenje med intelektualci običajno ne poteka kot dialog. Dialog je težaven, nedokončan proces postopnega približevanja in oddaljevanja. Ko se z nekom pogovarjam o idejah, ga hočem bodisi razumeti bodisi ga prepričati v pravilnost lastnega mišljenja. The post Žižek in Peterson, dediča psihoanalize appeared first on Razpotja.

»Ko se daviš, pomaga še več hrane.« Basen o idiotih v težavnem času

Razpotja, 15. april ― Ilustracija: Matija Medved Marko-Luka Zubčić Martina Shorta imajo nekateri za nevljudnega in krutega burkača, za neznosnega strica, obsedenega z norčijami. Za druge spada v plemstvo komedije. Njegov lik Jiminy Glick je še posebej pretiran, žaljiv in plitek; Short ga je uporabljal pri intervjujih z raznimi zvezdniki. V nekem prizoru se Jiminy baše s krofi in se z njimi že skorajda davi. »Ko se daviš,«, opozori, »pomaga še več hrane.« Jiminy Glick je idiot in zato je dober začetek te basni. Za Jiminyja Glicka ni nobene prihodnosti v smislu, da bi znal narediti kakšno stvar. Obtičal je v žalostnem stanju; ne more doseči višje stopnje krepostnega ali spodobnega življenja, saj je samovšečen in zloben; razumeti ne more niti najosnovnejših nalog ali temeljnih gest družbene interakcije. The post »Ko se daviš, pomaga še več hrane.« Basen o idiotih v težavnem času appeared first on Razpotja.
še novic