Izjava o dostopnosti

NUK, 23. september ― Narodna in univerzitetna knjižnice omogoča dostopnost spletišča www.nuk.uni-lj.si v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18). Za zagotavljanje zakonskih zahtev glede dostopnosti so bile omogočene nekatere prilagoditve, kot so: odzivno oblikovanje (spletna stran se prilagodi velikosti uporabnikovega zaslona brez izgube strukture ali vsebine), omogočeno je povečevanje črk brez izgube vsebine ali funkcionalnosti, prikaz vsebin za uporabnike podpornih tehnologij (bralnike zaslona, brajevo vrstico), spletno stran je mogoče uporabljati tudi samo s tipkovnico (navigacija brez miške), ustrezni barvni kontrasti (med besedilom in ozadjem), spletne strani ne vsebujejo utripajočih vsebin in so varne za uporabo za vse skupine uporabnikov, ki bi jim bliskovite spremembe in utripajoči elementi lahko povzročili reakcije ali napade, omogočeno je opremljanje slik z nadomestnim besedilom, omogočena je uporaba različnih ravni naslovov, spletišče deluje predvidljivo. Stopnja skladnosti Spletišče www.nuk.uni-lj.si je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zaradi spodaj navedenih izjem. Nedostopna vsebina Dostopnost spletišča www.nuk.uni-lj.si redno spremljamo in izboljšujemo. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Primeri takih vsebin so: skenirani dokumenti v PDF obliki zapisa, posamezne multimedijske virtualne razstave, kompleksne tabele s podatki. Priprava izjave o dostopnosti Ta izjava je bila pripravljena 22. septembra 2020 na podlagi samoocene. Izjava je bila nazadnje pregledana 23. septembra 2020. Povratne in kontaktne informacije Zaradi rednih posodobitev vsebin lahko obiskovalci spletišča www.nuk.uni-lj.si kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani dostopne in prijazne širšemu krogu javnosti, občasno naletijo na

Finžgar in Plečnik: razstava o prijateljstvu

NUK, 21. september ― Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja »Usoda je odločila, da sva si bila na Mirju soseda. Tako skromno tiho je Plečnik leta 1922 zasedel stolico Ljubljanske univerze, da res njegovi učenci in mi sosedje nismo niti slutili, kak umetnik se je naselil med nami. Prvič sem se sešel z njim, ko sem se ukvarjal s potrebno mislijo, kako bi podrl trhle deske in postavil novo ograjo med njegovim in župnijskim vrtom. Mirno me je poslušal. Nato mi je z ljubkim smehljajem rekel: ›Le poderite to revno ostarelost, toda nove ne postavljajte!‹ Zavzel sem se. On pa je resno nadaljeval: ›Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda?‹ On me je bistro opazoval in uganil, da sem ga prišel prosit načrta za novo ograjo. Oba sva za hip umolknila. Prvi je spregovoril Plečnik: ›Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja.‹ Segel sem mu v roko. Tedaj je vzbrstelo najino prijateljstvo, ki se vsa leta niti trohico ni skalilo.« Močno, zaupno prijateljstvo med sosedoma, ki je pogosto preraslo tudi v kreativno sodelovanje ob Finžgarjevem pisateljskem in uredniškem delu ter sprotnih cerkvenih obveznostih, je resnično trdno in neskaljeno trajalo vse do Plečnikove smrti. Plečnik je svoje arhitekturno poslanstvo vedno utemeljeval z vero v Boga, zato mu je sosedstvo z uglednim župnikom Finžgarjem gotovo imponiralo, saj je bil tudi sam frančiškanski tretjerednik. Ohranjena korespondenca, ki se nahaja v Finžgarjevi zapuščini v Rokopisni zbirki v NUK, dokumentirano priča o njunih trdnih odnosih. Posebno zanimivi so sprotni Finžgarjevi pripisi pod Plečnikovimi pismi, saj v veliko primerih pojasnjujejo kontekst sporočila, ki ni vselej jasen iz besedila. Ob obsežni korespondenci se je ohranilo tudi precej arhitektovega originalnega gradiva, risb, klišejev, osnutkov, vinjet, ki jih je Plečnik na Finžgarjevo prošnjo – večinoma s skromnim opravičilom, da ni grafični oblikovalec – naredil za naslovnice in oblik

Zaključeni raziskovalni projekti

NUK, 23. julij ― 2020 Europeana Common Culture (1. 1. 201930. 6. 2020) Naslov projekta: Europeana Common Culture Obdobje: 1. 1. 201930. 6. 2020 Nosilec/koordinator: Fundacija Europeana  Vodja projekta v NUK: Matjaž Kragelj Partnerji: 23 javnih in zasebnih organizacij s področja kulturne dediščine Sofinancer: Evropska komisija - Innovation and Networks Executive Agency (INEA), program CEF TELECOM (2018-EU-IA-0015) Opis projekta: Projekt je vključeval dva tesno povezana cilja: 1) razviti usklajeno in harmonizirano okolje za nacionalne agregatorje, deliti vire in tehnična sredstva ter uskladiti skupna priporočila in standarde za delo; 2) zagotavljati kakovostne vsebine in metapodatke za čim večjo uporabo digitalnih zbirk Europeane. Rezultati projekta so bili naslednji: izboljšali smo eno tretjino od 14 milijonov metapodatkov, ki jih Europeani zagotavljajo nacionalni agregatorji; dosegli smo 2. stopnjo specifikacije Europeana Publishing; dodali smo 1,7 milijona novih zapisov v skladu s specifikacijami 3. ali 4. stopnje; semantično smo obogatili metapodatke; usposabljanje izvajalcev v organizacijah kulturne dediščine, spletna prisotnost in ozaveščanje javnosti o pomenu in vsebinah Europeane. Rezultati projekta omogočajo lažje objavljanje vsebin v Europeani, boljšo kakovost digitalnih vsebin, približevanje digitalnih vsebin najširši javnosti in kulturnim ustanovam ter večjo uporabno vrednost digitalne kulturne dediščine za potrebe izobraževanja, znanosti, turizma, javne uprave in drugih uporabnikov s področja kreativnih industrij. Spletna stran projekta: https://ec.europa.eu/inea/en/connecting-europe-facility/cef-telecom/2018-eu-ia-0015.   2017 Rise of Literacy in Europe Thematic Collection / Tematska zbirka Razvoj pismenosti v Evropi (1. 9. 201728. 2. 2019) Naslov projekta: Rise of  Literacy in Europe Thematic Collection Obdobje: 1. 9. 201728. 2. 2019 Nosilec/koordinator: NUK Vodja projekta v NUK: d

Slikovna zbirka

NUK, 17. julij ― Zbirka hrani slikovno gradivo (avtorsko izvirno ali na kakršen koli način reproducirano grafiko, risbe, ilustracije, fotografije na katerem koli nosilcu (razglednice, fotografije, plakati, koledarji, grafične mape, posamezni grafični listi, ilustracije, risbe, idr.) s poudarkom na slovenskih avtorjih in slovenskem ozemlju, ne glede na časovno dimenzijo.  Zbirka obsega okoli 100.000 enot gradiva. Največji sta zbirka razglednic z več kot 50.000 razglednicami Slovenike in Jugoslavike ter zbirka plakatov z več kot 9000 plakati. Izjemno bogata je tudi zbirka portretne, dokumentarne in pokrajinske fotografije, med dragocenimi primerki slikovnega gradiva hranimo posamezne grafične liste in mape ter originalna dela slovenskih likovnih ustvarjalcev. Pestrost slikovne zbirke zaokrožujeta zbirki koledarjev in podobic. Dejavnost: • dopolnjevanje zbirke slikovnega gradiva, zbirke upodobitev znanih Slovencev, zbirke razglednic, zbirke plakatov, zbirke podobic in zbirke koledarjev • izbiranje referenčne literature s področja grafike, risbe, ilustracije in fotografije ter s področja upravljanja slikovnih zbirk • bibliografska obdelava gradiva • znanstvenoraziskovalno in razvojno delo v povezavi z gradivom • posredovanje bibliografskih in strokovnih informacij o slikovnem  gradivu     Informacije in odgovornost: Dostop do gradiva KatNUK dLib.si (digitalizirano gradivo) Kontakti: Urša Kocjan (skrbnica zbirke) T: (01) 2001 217 E: ursa.kocjan@nuk.uni-lj.si Odpiralni čas Naročanje gradiva* Rezervacija čitalniškega mesta *Gradivo iz posebnih zbirk hranimo na različnih lokacijah, zato je potrebno predhodno naročilo (gradivo, naročeno do 11. ure, boste lahko pregledovali naslednji dan).   DefaultHide

Uporabne povezave

NUK, 17. julij ―   • ARRS, Agencija RS za raziskovalno dejavnost • Evropska komisija • Horizon 2020 / Obzorje 2020 • Knjižnica: Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti • OSIC, Osrednji specializirani informacijski centri • Scopus • SICRIS, Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji • Web of Science (WoS)   DefaultHide

O Zdravljici

NUK, 6. julij ―      France Prešeren (1800–1849), največji med slovenskimi pesniki, je slovenščino povzdignil na raven enakovrednega evropskega jezika. Prva verzija njegove Zdravljice je nastala 1844. Zaradi cenzure, ki je zahtevala črtanje kitice, je pesnik ni vključil v svojo zbirko Poezije iz leta 1847. Delno spremenjeno je objavil šele v času pomladi narodov 1848, ko so številni evropski narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih ciljev. Eden glavnih uspehov gibanja je bila v habsburškem cesarstvu ukinitev cenzure aprila 1848. NUK kot sedež spomeniškega območja hrani štiri rokopisne verzije Zdravljice, rokopis Poezij, v katerem je Zdravljica prečrtana, in vse njene tiskane izdaje. Zdravljica nosi globoko humanistično sporočilo o bistvu ideje povezane in miroljubne Evrope. Svobodomiselni in svetovljanski verzi so aktualni še danes, ko smo v EU soočeni z različnim sredobežnimi težnjami. Pesnikove ideje kot »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«, »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan«, »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«, presegajo časovne in prostorske meje. Zgodovina pripisuje Prešernovi poeziji narodotvorno funkcijo, ki pa »ni nacionalistično zamejena, temveč vizionarsko vpeta v humanistični internacionalizem, v predstavo o enakopravnem in prijateljskem sožitju vseh narodov«. Zdravljica je postala simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost. Slovenci smo se z njo poistovetili v prelomnih časih: ob pomladi narodov 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva (»Zedinjena Slovenija«); sto let po nastanku 1944. v odporu proti naci-fašizmu, ko je v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja; ob osamosvajanju 1989, ko so Zdravljico začeli spontano prepevati ob različnih priložnostih in jo je Ustava 1991 določila za državno himno.  Dan pesnikove smrti, 8. februarja, že od 1945 obeležujemo kot slovenski kulturni

O Zdravljici

NUK, 6. julij ―      France Prešeren (1800–1849), največji med slovenskimi pesniki, je slovenščino povzdignil na raven enakovrednega evropskega jezika. Prva verzija njegove Zdravljice je nastala 1844. Zaradi cenzure, ki je zahtevala črtanje kitice, je pesnik ni vključil v svojo zbirko Poezije iz leta 1847. Delno spremenjeno je objavil šele v času pomladi narodov 1848, ko so številni evropski narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih ciljev. Eden glavnih uspehov gibanja je bila v habsburškem cesarstvu ukinitev cenzure aprila 1848. NUK kot sedež spomeniškega območja hrani štiri rokopisne verzije Zdravljice, rokopis Poezij, v katerem je Zdravljica prečrtana, in vse njene tiskane izdaje. Zdravljica nosi globoko humanistično sporočilo o bistvu ideje povezane in miroljubne Evrope. Svobodomiselni in svetovljanski verzi so aktualni še danes, ko smo v EU soočeni z različnim sredobežnimi težnjami. Pesnikove ideje kot »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«, »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan«, »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«, presegajo časovne in prostorske meje. Zgodovina pripisuje Prešernovi poeziji narodotvorno funkcijo, ki pa »ni nacionalistično zamejena, temveč vizionarsko vpeta v humanistični internacionalizem, v predstavo o enakopravnem in prijateljskem sožitju vseh narodov«. Zdravljica je postala simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost. Slovenci smo se z njo poistovetili v prelomnih časih: ob pomladi narodov 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva (»Zedinjena Slovenija«); sto let po nastanku 1944. v odporu proti naci-fašizmu, ko je v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja; ob osamosvajanju 1989, ko so Zdravljico začeli spontano prepevati ob različnih priložnostih in jo je Ustava 1991 določila za državno himno.  Dan pesnikove smrti, 8. februarja, že od 1945 obeležujemo kot slovenski kulturni

O Znaku evropske dediščine

NUK, 3. julij ― Znak evropske dediščine se dodeli krajem, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja. Namen znaka je prispevati h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter povečanju vrednosti kulturne dediščine. Za znak evropske dediščine lahko kandidirajo vse države članice EU, ki so tudi članice programa Ustvarjalna Evropa. Znak se podeli v treh kategorijah, in sicer za: spomeniško območje v eni državi članici, nacionalno tematsko spomeniško območje v eni državi članici, nadnacionalno spomeniško območje, ki je tematsko povezano v več državah članicah ali območje, ki se nahaja na ozemlju vsaj dveh držav članic. Spomeniška območja vključujejo spomenike, naravne, podvodne in arheološke znamenitosti, industrijska ali urbana območja, kulturne krajine, spominska obeležja, kulturne dobrine in predmete ter nesnovno dediščino, povezano z določenim krajem, vključno s sodobno dediščino. Z znakom evropske dediščine se ponašajo tri spomeniška območja iz Slovenije, tj. Prešernova Zdravljica – Narodna in univerzitetna knjižnica (2020), Cerkev Sv. Duha na Javorci (2017) in Partizanska bolnica Franja (2015).       DefaultHide

Zdravljica - Znak evropske dediščine

NUK, 3. julij ― Marca 2020 je Evropska komisija potrdila nominacijo Prešernove Zdravljice za Znak evropske dediščine in dragoceni dokument uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja.   Zdravljica s svojim humanističnim sporočilom odraža bistvo ideje povezane in miroljubne Evrope. Prešernovi svobodoljubni in svetovljanski verzi presegajo časovne in prostorske meje ter so globoko aktualni še danes. Zdravljica ni zgolj slovenski nacionalni simbol: je neposredni izraz Pomladi narodov ter želje po mirnem sobivanju skupin in posameznikov ter boja za svobodo izražanja in odpravo cenzure. In ki je, nenazadnje, edina državna himna, ki identiteto skupnosti gradi na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, v čemer odzvanja sporočilo Beethovnove Ode radosti, himne Evropske unije. Prva objava Zdravljice je tesno povezana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev Pomladi narodov. Svoboda tiska je bila poleg svobode združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja 1848. Uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja. Podelitev Znaka evropske dediščine je priznanje kulturni dediščini slovenskega naroda in njegovega prispevka k ideji evropskega povezovanja. Narodna in univerzitetna knjižnica je kot hranilka rokopisa postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice. Nominacija Zdravljice je nastala v sodelovanju Ministrstva za kulturo in Narodne in univerzitetne knjižnice kot nosilke spomenika ter zunanjih strokovnjakov. To je poleg Javorce in Partizanske bolnice Franja že tretji vpis slovenske dediščine na prestižni seznam evropske dediščine.   DefaultHide

NUK2ZDAJ - tipografske vizije študentov NTF UL

NUK, 2. julij ― Črke so tako vsakdanji in samoumeven del naše informacijske družbe, da pogosto pozabljamo, da ni vseeno, kakšne so. Oblika pisave dopolnjuje njeno vsebino – jo poudarja in krepi, ali pa zamegli in trivializira. Izbira primerne tipografije je v dobi vseprisotnih ekranov in sporočil bolj pomembna kot kdaj koli. To še posebej velja za knjižnice – ustanove, katerih življenje, dejavnosti in identiteta so nerazdružljivo povezane s črkami, in ki so v spremenjeni informacijski krajini prisiljene na novo premisliti svoje poslanstvo. V času, ko pripravljamo programske vsebine za novo stavbo NUK2, smo v sodelovanju z Oddelkom za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje (UL NTF) v okviru predmeta Ustvarjalna tipografija povabili 15 slovenskih in dve gostujoči študentki, da oblikujejo lastne predloge pisav za Narodno in univerzitetno knjižnico. Pod mentorstvom doc. dr. Naceta Pušnika je tako nastalo 17 izvirnih tipografij, v katerih so študenti ujeli svoje vizije ustanove, kjer se stoletja tradicije prepletajo z novimi informacijskimi trendi – kot tudi svoje lastne odgovore na vprašanje, kaj in kakšna naj bo sodobna knjižnica. Študenti: Paola Blašković, Nina Čuk, Alicja Dziag, Zala Jesenko, Aja Knific Košir, Andreja Korošec, Nina Lepoša, Melani Medved, Nina Novak, Valentina Novak, Natalia Nowak, Maja Račič, Kristina Skerbiš, Lea Trunk, Jaka Uršič, Nina Vavpetič, Pia Žičkar Mentorji: Nace Pušnik (NTF), Meta Kojc in Žiga Cerkvenik (NUK) DefaultHide

Okrogla miza Kje so zidovi NUK2?

NUK, 2. julij ― Okrogla miza Kje so zidovi NUK 2? je potekala 7. marca 2019 v Veliki čitalnici NUK v organizaciji revije Outsider in Narodne in univerzitetne knjižnice. Dogodek, ki je potekal pod okriljem festivala Fabula, smo priredili z namenom spodbude začetka gradnje NUK 2, ki je nujno potreben, ne samo zaradi reševanja funkcionalnih zagat, temveč predvsem kot znanilec novega nacionalnega simbola povezovanja in skladnega, na znanju temelječega razvoja slovenske družbe. DefaultHide

Izjave podpornikov projekta NUK2

NUK, 2. julij ― Alberto Manguel kanadsko-argentinski pisatelj, urednik, antologist, prevajalec in nekdanji direktor argentinske nacionalne knjižnice. Aleksander Čeferin je odvetnik in predsednik Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA). Kenneth Frampton je britanski arhitekt, zgodovinar in kritik, predavatelj na Univerzi Columbia in član žirije na mednarodnem natečaju za NUK2. Mitja Čander je pisatelj, esejist, urednik in direktor založbe Beletrina. Alenka Žnidaršič Kranjc je menedžerka, avtorica, predsednica uprave uprave skupine Prva osebna zavarovalnica, d. d. Irena Štaudohar je dramaturginja, novinarka, urednica in publicistka.   DefaultHide

Zbirka starih tiskov

NUK, 24. junij ― Zbirka hrani tiskano gradivo, ki je nastalo od začetka tiskarstva do vključno leta 1850. Dopolnjuje se s staro in redko staro sloveniko (po ožji definiciji) oziroma s starejšim tiskanim gradivom, ki je v kakršni koli povezavi z današnjim slovenskim ozemljem oziroma posamezniki, ki izhajajo z današnjega ozemlja Republike Slovenije in predhodnih teritorialno-upravnih ozemeljskih entitet (kriterij provenience). Zbirka obsega približno 40.000 enot. Osnovo predstavljajo deli knjižnic verskih in drugih ustanov, ki so bile konec 18. stoletja v okviru jožefinskih reform ali s posebnimi pogodbami predane novoustanovljeni licejski knjižnici. To so zbirke samostanov obutih avguštincev in bosonogih avguštincev iz Ljubljane, bistriških in kostanjeviških kartuzijanov, stiških cistercijanov, devinskih servitov, rezidence ljubljanskih škofov v Gornjem Gradu ter Družbe za kmetijstvo in koristne umetnosti na Kranjskem. Pomemben del predstavljajo tudi knjižnice posameznih zbirateljev, ki so bile pridobljene kot zapuščine ali pa so bile odkupljene od nekdanjih lastnikov oziroma njihovih dedičev. Najpomembnejše in najobsežnejše so: Peerova, Zoisova, Kopitarjeva, Metelkova, Čopova, Zupanova in Vrhovnikova knjižnica. Dejavnost: dopolnjevanje zbirke monografskih publikacij od začetka tiskarstva do vključno leta 1850 bibliografska obdelava gradiva znanstvenoraziskovalno in razvojno delo v povezavi z gradivom posredovanje bibliografskih in strokovnih informacij o gradivu Informacije in odgovornost: Dostop do gradiva KatNUK dLib.si (digitalizirano gradivo) Kontakti: dr. Sonja Svoljšak (skrbnica zbirke) T: (01) 2001 142 E: sonja.svoljsak@nuk.uni-lj.si Odpiralni čas Naročanje gradiva* Rezervacija čitalniškega mesta *Gradivo iz posebnih zbirk hranimo na različnih lokacijah, zato je potrebno predhodno naročilo (gradivo, naročeno do 11. ure, boste lahko pregledovali naslednji dan).   DefaultHide

Rokopisna zbirka

NUK, 24. junij ―    Rokopisna zbirka hrani slovensko pisno kulturno dediščino. Srednjeveški fond obsega preko 120 posameznih enot, med njimi tudi Stiški rokopis, napisan v slovenskem jeziku, ter zbirko fragmentov. Najobsežnejša je zbirka latinskih rokopisov od 9. pa do konca 15. stoletja, izredno pomembni so tudi srednjeveški rokopisi iz zbirk slavista Jerneja Kopitarja ter barona Žige Zoisa, napisani v cirilici in glagolici. Fond novoveških rokopisov sestavljajo poleg vezanih rokopisov iz obdobja humanizma, renesanse in baroka še rokopisi slovenskega ljudskega slovstva ter publikacije z avtografi. Glavnino zbirke pa predstavljajo  zapuščine in arhivi slovenskih pesnikov in pisateljev, kot tudi jezikoslovcev, prevajalcev, zgodovinarjev ter ostalih kulturnih ustvarjalcev. Dejavnost: zbiranje rokopisnega gradiva in publikacij z avtografi dopolnjevanje referenčne literature s področja rokopisnega knjižnega gradiva bibliografska obdelava gradiva znanstvenoraziskovalno in razvojno delo v povezavi s knjižničnim gradivom zbirke posredovanje bibliografskih in strokovnih informacij o gradivu Informacije in odgovornost: Dostop do gradiva KatNUK Katalog rokopisov dLib.si (digitalizirano gradivo) Kontakti: mag. Marijan Rupert (skrbnik zbirke) T: (01) 2001 133 E: marijan.rupert@nuk.uni-lj.si Samo Kristan T: (01) 2001 195 E: samo.kristan@nuk.uni-lj.si Gorazd Kocijančič T: (01) 2001 145 E: gorazd.kocijancic@nuk.uni-lj.si Matjaž Lulik T: (01) 2001 202 E: matjaz.lulik@nuk.uni-lj.si Marjeta Šušterčič T: (01) 2001 169 E: marjeta.sustercic@nuk.uni-lj.si Odpiralni čas Naročanje gradiva Rezervacija čitalniškega mesta   DefaultHide
še novic