O Zdravljici

NUK, 6. julij ―      France Prešeren (1800–1849), največji med slovenskimi pesniki, je slovenščino povzdignil na raven enakovrednega evropskega jezika. Prva verzija njegove Zdravljice je nastala 1844. Zaradi cenzure, ki je zahtevala črtanje kitice, je pesnik ni vključil v svojo zbirko Poezije iz leta 1847. Delno spremenjeno je objavil šele v času pomladi narodov 1848, ko so številni evropski narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih ciljev. Eden glavnih uspehov gibanja je bila v habsburškem cesarstvu ukinitev cenzure aprila 1848. NUK kot sedež spomeniškega območja hrani štiri rokopisne verzije Zdravljice, rokopis Poezij, v katerem je Zdravljica prečrtana, in vse njene tiskane izdaje. Zdravljica nosi globoko humanistično sporočilo o bistvu ideje povezane in miroljubne Evrope. Svobodomiselni in svetovljanski verzi so aktualni še danes, ko smo v EU soočeni z različnim sredobežnimi težnjami. Pesnikove ideje kot »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«, »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan«, »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«, presegajo časovne in prostorske meje. Zgodovina pripisuje Prešernovi poeziji narodotvorno funkcijo, ki pa »ni nacionalistično zamejena, temveč vizionarsko vpeta v humanistični internacionalizem, v predstavo o enakopravnem in prijateljskem sožitju vseh narodov«. Zdravljica je postala simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost. Slovenci smo se z njo poistovetili v prelomnih časih: ob pomladi narodov 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva (»Zedinjena Slovenija«); sto let po nastanku 1944. v odporu proti naci-fašizmu, ko je v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja; ob osamosvajanju 1989, ko so Zdravljico začeli spontano prepevati ob različnih priložnostih in jo je Ustava 1991 določila za državno himno.  Dan pesnikove smrti, 8. februarja, že od 1945 obeležujemo kot slovenski kulturni

O Zdravljici

NUK, 6. julij ―      France Prešeren (1800–1849), največji med slovenskimi pesniki, je slovenščino povzdignil na raven enakovrednega evropskega jezika. Prva verzija njegove Zdravljice je nastala 1844. Zaradi cenzure, ki je zahtevala črtanje kitice, je pesnik ni vključil v svojo zbirko Poezije iz leta 1847. Delno spremenjeno je objavil šele v času pomladi narodov 1848, ko so številni evropski narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih ciljev. Eden glavnih uspehov gibanja je bila v habsburškem cesarstvu ukinitev cenzure aprila 1848. NUK kot sedež spomeniškega območja hrani štiri rokopisne verzije Zdravljice, rokopis Poezij, v katerem je Zdravljica prečrtana, in vse njene tiskane izdaje. Zdravljica nosi globoko humanistično sporočilo o bistvu ideje povezane in miroljubne Evrope. Svobodomiselni in svetovljanski verzi so aktualni še danes, ko smo v EU soočeni z različnim sredobežnimi težnjami. Pesnikove ideje kot »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«, »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan«, »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«, presegajo časovne in prostorske meje. Zgodovina pripisuje Prešernovi poeziji narodotvorno funkcijo, ki pa »ni nacionalistično zamejena, temveč vizionarsko vpeta v humanistični internacionalizem, v predstavo o enakopravnem in prijateljskem sožitju vseh narodov«. Zdravljica je postala simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost. Slovenci smo se z njo poistovetili v prelomnih časih: ob pomladi narodov 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva (»Zedinjena Slovenija«); sto let po nastanku 1944. v odporu proti naci-fašizmu, ko je v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja; ob osamosvajanju 1989, ko so Zdravljico začeli spontano prepevati ob različnih priložnostih in jo je Ustava 1991 določila za državno himno.  Dan pesnikove smrti, 8. februarja, že od 1945 obeležujemo kot slovenski kulturni

O Znaku evropske dediščine

NUK, 3. julij ― Znak evropske dediščine se dodeli krajem, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja. Namen znaka je prispevati h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter povečanju vrednosti kulturne dediščine. Za znak evropske dediščine lahko kandidirajo vse države članice EU, ki so tudi članice programa Ustvarjalna Evropa. Znak se podeli v treh kategorijah, in sicer za: spomeniško območje v eni državi članici, nacionalno tematsko spomeniško območje v eni državi članici, nadnacionalno spomeniško območje, ki je tematsko povezano v več državah članicah ali območje, ki se nahaja na ozemlju vsaj dveh držav članic. Spomeniška območja vključujejo spomenike, naravne, podvodne in arheološke znamenitosti, industrijska ali urbana območja, kulturne krajine, spominska obeležja, kulturne dobrine in predmete ter nesnovno dediščino, povezano z določenim krajem, vključno s sodobno dediščino. Z znakom evropske dediščine se ponašajo tri spomeniška območja iz Slovenije, tj. Prešernova Zdravljica – Narodna in univerzitetna knjižnica (2020), Cerkev Sv. Duha na Javorci (2017) in Partizanska bolnica Franja (2015).       DefaultHide

Zdravljica - Znak evropske dediščine

NUK, 3. julij ― Marca 2020 je Evropska komisija potrdila nominacijo Prešernove Zdravljice za Znak evropske dediščine in dragoceni dokument uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja.   Zdravljica s svojim humanističnim sporočilom odraža bistvo ideje povezane in miroljubne Evrope. Prešernovi svobodoljubni in svetovljanski verzi presegajo časovne in prostorske meje ter so globoko aktualni še danes. Zdravljica ni zgolj slovenski nacionalni simbol: je neposredni izraz Pomladi narodov ter želje po mirnem sobivanju skupin in posameznikov ter boja za svobodo izražanja in odpravo cenzure. In ki je, nenazadnje, edina državna himna, ki identiteto skupnosti gradi na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, v čemer odzvanja sporočilo Beethovnove Ode radosti, himne Evropske unije. Prva objava Zdravljice je tesno povezana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev Pomladi narodov. Svoboda tiska je bila poleg svobode združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja 1848. Uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja. Podelitev Znaka evropske dediščine je priznanje kulturni dediščini slovenskega naroda in njegovega prispevka k ideji evropskega povezovanja. Narodna in univerzitetna knjižnica je kot hranilka rokopisa postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice. Nominacija Zdravljice je nastala v sodelovanju Ministrstva za kulturo in Narodne in univerzitetne knjižnice kot nosilke spomenika ter zunanjih strokovnjakov. To je poleg Javorce in Partizanske bolnice Franja že tretji vpis slovenske dediščine na prestižni seznam evropske dediščine.   DefaultHide

NUK2ZDAJ - tipografske vizije študentov NTF UL

NUK, 2. julij ― Črke so tako vsakdanji in samoumeven del naše informacijske družbe, da pogosto pozabljamo, da ni vseeno, kakšne so. Oblika pisave dopolnjuje njeno vsebino – jo poudarja in krepi, ali pa zamegli in trivializira. Izbira primerne tipografije je v dobi vseprisotnih ekranov in sporočil bolj pomembna kot kdaj koli. To še posebej velja za knjižnice – ustanove, katerih življenje, dejavnosti in identiteta so nerazdružljivo povezane s črkami, in ki so v spremenjeni informacijski krajini prisiljene na novo premisliti svoje poslanstvo. V času, ko pripravljamo programske vsebine za novo stavbo NUK2, smo v sodelovanju z Oddelkom za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje (UL NTF) v okviru predmeta Ustvarjalna tipografija povabili 15 slovenskih in dve gostujoči študentki, da oblikujejo lastne predloge pisav za Narodno in univerzitetno knjižnico. Pod mentorstvom doc. dr. Naceta Pušnika je tako nastalo 17 izvirnih tipografij, v katerih so študenti ujeli svoje vizije ustanove, kjer se stoletja tradicije prepletajo z novimi informacijskimi trendi – kot tudi svoje lastne odgovore na vprašanje, kaj in kakšna naj bo sodobna knjižnica. Študenti: Paola Blašković, Nina Čuk, Alicja Dziag, Zala Jesenko, Aja Knific Košir, Andreja Korošec, Nina Lepoša, Melani Medved, Nina Novak, Valentina Novak, Natalia Nowak, Maja Račič, Kristina Skerbiš, Lea Trunk, Jaka Uršič, Nina Vavpetič, Pia Žičkar Mentorji: Nace Pušnik (NTF), Meta Kojc in Žiga Cerkvenik (NUK) DefaultHide

Okrogla miza Kje so zidovi NUK2?

NUK, 2. julij ― Okrogla miza Kje so zidovi NUK 2? je potekala 7. marca 2019 v Veliki čitalnici NUK v organizaciji revije Outsider in Narodne in univerzitetne knjižnice. Dogodek, ki je potekal pod okriljem festivala Fabula, smo priredili z namenom spodbude začetka gradnje NUK 2, ki je nujno potreben, ne samo zaradi reševanja funkcionalnih zagat, temveč predvsem kot znanilec novega nacionalnega simbola povezovanja in skladnega, na znanju temelječega razvoja slovenske družbe. DefaultHide

Izjave podpornikov projekta NUK2

NUK, 2. julij ― Alberto Manguel kanadsko-argentinski pisatelj, urednik, antologist, prevajalec in nekdanji direktor argentinske nacionalne knjižnice. Aleksander Čeferin je odvetnik in predsednik Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA). Kenneth Frampton je britanski arhitekt, zgodovinar in kritik, predavatelj na Univerzi Columbia in član žirije na mednarodnem natečaju za NUK2. Mitja Čander je pisatelj, esejist, urednik in direktor založbe Beletrina. Alenka Žnidaršič Kranjc je menedžerka, avtorica, predsednica uprave uprave skupine Prva osebna zavarovalnica, d. d. Irena Štaudohar je dramaturginja, novinarka, urednica in publicistka.   DefaultHide

Zbirka starih tiskov

NUK, 24. junij ― Informacije in odgovornost: Naslov: Turjaška ulica 1 1000 Ljubljana Lokacija Delovni čas za uporabnike: pon, tor, čet, pet: od 9.00 do 14.00 sreda: od 9.00 do 18.00 dr. Sonja Svoljšak T: (01) 2001 142 E: sonja.svoljsak@nuk.uni-lj.siii   DefaultHide

Rokopisna zbirka

NUK, 24. junij ― Informacije in odgovornost: Naslov: Turjaška ulica 1 1000 Ljubljana Lokacija Delovni čas za uporabnike: pon, tor, čet, pet: od 9.00 do 14.00 sreda: od 9.00 do 18.00 mag. Marijan Rupert T: (01) 2001 133 E: marijan.rupert@nuk.uni-lj.si   DefaultHide

Kartografski zakladi slovenskega ozemlja

NUK, 11. junij ― Na razstavi bodo kronološko predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih samostojnih prikazov v 16. stoletju vse do znanega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853, ki jih hrani Oddelek knjižničnih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice.  Ozemlje današnje Slovenije so prikazovali že najstarejši evropski zemljevidi, podrobnejše kartografske upodobitve našega ozemlja pa se vrstijo od 16. stoletja. Zaradi takratne obrobne lege današnjega slovenskega ozemlja in posledično njenega nepoznavanja, je bilo območje sprva prikazano dokaj površno. To se je spremenilo v 17. in 18. stoletju, ko so domači ter na slovenskem ozemlju živeči tuji raziskovalci izmerili in prikazali posamezne dele slovenskih dežel. Z narodnim preporodom v drugi polovici 19. stoletja so nastali prvi zemljevidi slovenskega etničnega ozemlja. Zgodovinski kartografski prikazi danes predstavljajo nepogrešljive vire za razumevanje in poznavanje preteklih pokrajin ter družbenih in političnih razmer časa, v katerem so nastali. Z razstavo želimo izpostaviti pomen kartografske kulturne dediščine oziroma zemljevida kot stičišča umetnosti, znanosti in tehnike ter odseva vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev. Obenem želimo izreči priznanje izjemnemu delu kartografov, ki so skozi leta merjenj in opazovanj izrisali »epe« o človeški vztrajnosti pri soočenju z naravnimi ovirami, kot tudi o premagovanju kulturnih predsodkov in iskanju lastne identitete. Razstava je nastala v sodelovanju dveh ustanov, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja in Narodne in univerzitetne knjižnice.  Avtorji: dr. Renata Šolar (NUK), dr. Primož Gašperič in dr. Matija Zorn (oba GIAM ZRC SAZU) Lokacija: Razstavna dvorana NUK Odprtost: ponedeljek - sobota med 10.00 in 18.00   Odprtje razstave Odprtje razstave Kartografski

NE OBJAVI

NUK, 3. junij ― Knjižnica je med tednom odprta vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah med 9. in 14. uro. Prosimo, da si pred obiskom preberete hišni red, ki velja v času ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19. ČE ŽELITE UPORABLJATI ČITALNIŠKE PROSTORE, MORATE PRED PRIHODOM V PROSTORE NUK OBVEZNO REZERVIRATI TERMIN OBISKA. Po predhodni REZERVACIJI TERMINA lahko uporabljate naslednje ČITALNIŠKE PROSTORE:  velika čitalnica (pregledovanje lastnega in knjižničnega gradiva) odprtost: pon.-pet. od 9.00 do 18.00, sob. od 9.00 do 14.00 rezervacija termina (link na aplikacijo) naročanje gradiva: COBISS+ ali izposoja@nuk.uni-lj.si  časopisna čitalnica (pregledovanje knjižničnega gradiva)  odprtost: pon.-pet. od 9.00 do 18.00, sob. od 9.00 do 14.00 rezervacija termina (link na aplikacijo) naročanje gradiva: COBISS+ ali izposoja@nuk.uni-lj.si  informacijsko središče (računalnik za iskanje po knjižničnem katalogu in zakupljenih informacijskih virih) odprtost: pon.-pet. od 9.00 do 18.00, sob. od 9.00 do 14.00 rezervacija termina (link na aplikacijo)  čitalnica zbirke rokopisov (pregledovanje rokopisov ter redkih in starih tiskov)  odprtost: pon., tor., čet., pet. od 9.00 do 14.00, sre. od 9.00 do 18.00 rezervacija termina: rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si naročanje gradiva: rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si Prosimo vas, da ne vstopate v prostore knjižnice, če imate znake okužbe dihal , povišano telesno temperaturo ali se slabo počutite. Storitve izvajamo skladno z veljavnimi priporočili NIJZ na način, ki omogoča varno izmenjavo za uporabnike, kot tudi za zaposlene v knjižnici. Pred obiskom knjižnice naročite knjižnično gradivo preko COBISS+. Prosimo, da ne hodite v knjižnico, dokler ne prejmete obvestila, da je naročeno gradivo pripravljeno za prevzem. Pred včlanitvijo v knjižnico izpolnite spletni obrazec. Kopije iz gradiva lahko naročite s sporočilom na e-naslov izposoja@nuk.uni-lj.si Priporočamo brezstični

Spremembe v poslovanju knjižnice

NUK, 3. junij ― Knjižnica je  od 6. julija do 14. avgusta odprta po poletnem delovnem času.Obisk knjižnice je mogoč samo z uporabo zaščitne maske. Prosimo, da si pred obiskom preberete hišni red, ki velja v času ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19. Po predhodni rezervaciji termina lahko uporabljate naslednje čitalniške prostore:  velika čitalnica (pregledovanje lastnega in knjižničnega gradiva) odprtost: pon., tor., čet, pet. od 8.00 do 14.00, sreda od 8.00 do 17.00, sob. od 9.00 do 14.00 za rezervacijo se oglasite v prostoru za vpis in izposojo naročanje gradiva: COBISS+ ali izposoja@nuk.uni-lj.si  časopisna čitalnica (pregledovanje knjižničnega gradiva, tudi gradiva iz Glasbene, Slikovne, Kartografske zbirke, Zbirke drobnega tiska in sive literature in Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu)  odprtost: pon., tor., čet, pet. od 8.00 do 14.00, sreda od 8.00 do 17.00, sob. od 9.00 do 14.00 za rezervacijo se oglasite v prostoru za vpis in izposojo naročanje gradiva: COBISS+ ali izposoja@nuk.uni-lj.si informacijsko središče (računalnik za iskanje po knjižničnem katalogu in zakupljenih informacijskih virih) odprtost: pon., tor., čet, pet. od 8.00 do 14.00, sreda od 8.00 do 17.00, sob. od 9.00 do 14.00 za rezervacijo se oglasite v prostoru za vpis in izposojo čitalnica rokopisne zbirke (pregledovanje rokopisov ter redkih in starih tiskov)  odprtost: pon., tor., čet, pet. od 8.00 do 14.00, sreda od 8.00 do 17.00 za rezervacijo se oglasite v prostoru za vpis in izposojo naročanje gradiva: rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si Prosimo vas, da ne vstopate v prostore knjižnice, če imate znake okužbe dihal , povišano telesno temperaturo ali se slabo počutite. Storitve izvajamo skladno z veljavnimi priporočili NIJZ na način, ki omogoča varno izmenjavo za uporabnike, kot tudi za zaposlene v knjižnici. Gradivo za izposojo na dom naročite pred obiskom knjižnice preko COBISS+

Razstava - Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice

NUK, 5. maj ― »Dobrohotni bralec, vojvodino Kranjsko, katere deželopisno karto gledaš pred seboj, sem v desetletnem neumornem trudu, ko mi je bilo dovoljeno biti oproščen službene dolžnosti, v celoti prehodil, jo preiskal s skoraj tristotimi zemljemerskimi  opazovanji z visokih grajskih razglednih stolpov in visokih gorskih slemen in jo zdaj prikazujem v zelo razsežni obliki, da bi bila vsaj na ta način razvidna lega krajev in njihov medsebojni odnos v natančnejšem razmerju.«  Duhovnik in kartograf Janez Florjančič Dizma, 1774 Narodna in univerzitetna knjižnica v svoji zbirki hrani izjemne zaklade, ki na mnoge načine pripovedujejo zgodbe o zgodovini slovenskega naroda, kot tudi razvoju človeškega znanja in kulture. Slednje še posebno velja za kartografske mojstrovine, ki nedvomno spadajo med najlepše in vsebinsko najbogatejše dragocenosti v naši zbirki. NUK skrbi za okoli 150 zemljevidov, ki prikazujejo današnje slovensko ozemlje ali njegov del in nudijo edinstven vpogled v razumevanje zgodovine, umetnosti, znanosti in politike, kot tudi naše lastne kulturne dediščine. Pred vami je spletna razstava Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Predstavlja izbor 10 zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko nastanejo prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, do konca 19. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Skozi izjemno delo, ki so ga mojstri kartografije opravljali skozi desetletja merjenj, opazovanj in izrisov, se odstira pomen zemljevida kot stičišča izrazov različnih znanj in spretnosti; kot odsev vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev in kot fenomena, ki stoji na sredi med znanostjo, tehniko in umetniškim delom.   DefaultHide

Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice

NUK, 5. maj ―      »Dobrohotni bralec, vojvodino Kranjsko, katere deželopisno karto gledaš pred seboj, sem v desetletnem neumornem trudu, ko mi je bilo dovoljeno biti oproščen službene dolžnosti, v celoti prehodil, jo preiskal s skoraj tristotimi zemljemerskimi opazovanji z visokih grajskih razglednih stolpov in visokih gorskih slemen in jo zdaj prikazujem v zelo razsežni obliki, da bi bila vsaj na ta način razvidna lega krajev in njihov medsebojni odnos v natančnejšem razmerju ...«  Janez Dizma Florjačič pl. Grienfeld, 1744 Narodna in univerzitetna knjižnica v svoji zbirki hrani izjemne zaklade, ki na mnoge načine pripovedujejo zgodbe o zgodovini slovenskega naroda, kot tudi razvoju človeškega znanja in kulture. Slednje še posebno velja za kartografske mojstrovine, ki nedvomno spadajo med najlepše in vsebinsko najbogatejše dragocenosti v naši zbirki. NUK skrbi za okoli 150 zemljevidov iz obdobja med leti 1520 in 1850, ki prikazujejo današnje slovensko ozemlje ali njegov del in nudijo edinstven vpogled v razumevanje zgodovine, umetnosti, znanosti in politike, kot tudi naše lastne kulturne dediščine. Pred vami je spletna razstava Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Predstavlja izbor 10 zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko nastanejo prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, do konca 19. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Skozi izjemno delo, ki so ga mojstri kartografije opravljali skozi desetletja merjenj, opazovanj in izrisov, se odstira pomen zemljevida kot stičišča izrazov različnih znanj in spretnosti; kot odsev vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev in kot fenomena, ki stoji na sredi med znanostjo, tehniko in umetniškim delom.   KOLOFON KARTOGRAFSKI ZAKLADI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE spletna razstava pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, maj 2020 zanjo Viljem Leban, ravnatelj
še novic