Vabimo k vpisu v NUK

NUK, 18. oktober ― Vpis in podaljšanje članstva lahko uredite od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.00 in v soboto od 9.00 do 14.00 v sobi 4 (pritličje levo). V knjižnico se lahko včlanite tudi prek spleta.     Ob vpisu boste: podpisali pristopno izjavo, s katero potrjujete, da ste seznanjeni s Pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja Narodne in univerzitetne knjižnice, in se obvežete, da boste upoštevali njegove določbe, določili geslo za dostop do elektronskih storitev knjižnice, prejeli izkaznico NUK. Članska izkaznica NUK ni prenosljiva.   Članstvo vam omogoča: izposojo gradiva v čitalnice in na dom, dostop do več tisoč e-člankov, izposojo več kot 141.000 e-knjig v tujih jezikih na osebne računalnike in prenosne naprave, medknjižnično izposojo, preslikovanje iz knjižničnega gradiva, ki je v lasti knjižnice, zahtevnejše informacijske storitve, kot so npr. priprava informacijskih tematskih poizvedb ter informacijske svetovalne in raziskovalne storitve, uporabo čitalniških mest v Veliki čitalnici, časopisni čitalnici in čitalnicah zbirk posebnega knjižničnega gradiva. Dodatne informacije dobite na telefonski številki (01) 2001 205 ali na elektronskem naslovu izposoja@nuk.uni-lj.si. RaziskovalciUporabniki Images: 

Uporabniški vodič

NUK, 13. oktober ― kako do knjižnice odpiralni čas ogledi NUK vpis in članstvo uporaba prostorov in opreme izposoja na dom velika čitalnica izposoja v čitalnice medknjižnična izposoja vpiši izposoja e-knjig vpis in članstvo uporaba prostorov in opreme velika čitalnica izposoja na dom izposoja v čitalnice DefaultHide

Še en dan odprtega znanja

NUK, 11. oktober ― Inštitut za intelektualno lastnino v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, z inštitutom Danes je nov dan in z uporabniško skupino Slovenski wikipedisti, ob podpori Communie in Wikimedie  24. oktobra 2019 v Mestnem muzeju v Ljubljani organizira ŠE EN DAN ODPRTEGA ZNANJA 2019 Dogodek bo potekal 24. oktobra od 9tih do 16tih v Mestnem muzeju v Ljubljani in bo imel dva dela: dopoldan bo potekala delavnica Avtorsko pravo za knjižnice, popoldan pa dogodek "Wikimedia ljubi spomenike”, na katerem bodo člani uporabniške skupine Slovenski wikipedisti predstavili pomen Wikimedie za prakso akademskega objavljanja in razglasili zmagovalca slovenskega dela fotografskega natečaja Wiki Loves Monuments 2019.   1. delavnica "Avtorsko pravo za knjižničarje" Na delavnici se bodo knjižničarji seznanili s trenutnim pravnim okvirjem, kot je določen v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in s priložnostmi, ki jih prinaša nova Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktiva), ki jo mora Republika Slovenija implementirati do junija 2021. Delavnico bosta vodila Benjamin White (Univerza Bournemouth) in dr. Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino). Delavnica bo potekala v slovenskem in angleškem jeziku brez prevajanja. 9:00-9:15  Uvod 9:15-10:30 Avtorsko pravo za knjižnice v skladu z veljavnim ZASP 10:30-11:00 Določbe za ustanove kulturne dediščine v novi DSM direktivi (člen 6 in členi 8-11) 11:00-11:15 odmor 11:15-11:30 Ohranitev javne domene (člen 14) 11:30-12:15 Izjema za besedilno in podatkovno rudarjenje (člen 3 in 4) 12:15-12:30 Zaključne misli in dodatna vprašanja (oba)   2. "Wikimedia ljubi spomenike" 14:00-14:30  prof. dr. Miran Hladnik - Wikimedija na univerzi 14:30-15:00 dr. Jernej Polajnar - Wikimedia ljubi spomenike 2019 15:00 razglasitev zmagovalca slovenskega dela fotografskega natečaja

Vpis prek spleta

NUK, 5. oktober ― Spletni vpis uporabniku, po plačilu članarine in stroška za izdelavo knjižnične izkaznice, omogoča naročanje in rezervacijo knjižničnega gradiva, naročilo kopije članka ali časnika po članski ceni ter medknjižnično izposojo. Za uporabo ostalih storitev mora uporabnik predhodno obiskati Narodno in univerzitetno knižnico, kjer se v sobi za vpis in izposojo (pritličje, soba 4) identificira z osebnim dokumentom ter prevzame člansko izkaznico. Vpis prek spleta, za študente, ki imajo digitalno študentsko identiteto: VPIS Vpis prek spleta za druge uporabnike: VPIS Priporočamo, da se pred spletnim vpisom seznanite s Pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja Narodne in univerzitetne knjižnice ter Cenikom storitev.     DefaultHide

Knjižnica Žige Zoisa

NUK, 2. oktober ― Knjižnica Žige Zoisa OBSEG: 2296 naslovov v ca. 5000 zvezkih. DOSTOP: Gradivo se lahko uporablja v čitalnici Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov ob predhodnem naročilu v sobi za izposojo ali Veliki čitalnici. Digitalizirano gradivo lahko poiščete na portalu dLib.si.  INFORMACIJE: dr. Sonja Svoljšak, T: 01 2001 142, Urša Kocjan, T: 01 2001 217 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Turjaška 1 Soba 207 pon.-pet. 9.00-14.00; sre. 9.00-18.00 >Več..   ISKALNIK PO ZBIRKI       Knjižnica Žige Zoisa je bila najsodobnejša zasebna knjižnica na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Lastnik je večino knjig kupil med svojim dvajsetim in petdesetim letom, proti koncu življenja pa so se njegovi nakupi zaradi denarnih težav postopno zmanjševali. Knjižnica je bila shranjena v posebej izdelanih omarah v drugem nadstropju palače na ljubljanskem Bregu. Zanjo so v različnih obdobjih skrbeli baronovi tajniki Blaž Kumerdej, Jožef Schober, Jernej Kopitar in Jakob Zupan. Popisana je bila leta 1782, 1804 in 1821, posebej pa so popisali zbirko slovenskih, slovanskih in slavističnih knjig in rokopisov (1797, 1810). Leta 1823 je večji del knjižnice za 7000 goldinarjev odkupila država za licejsko knjižnico v Ljubljani: danes je v Narodni in univerzitetni knjižnici identificiranih 2296 naslovov v približno 5000 zvezkih. Zois je knjige iskal in kupoval sam, pomagali pa so mu tudi številni znanci, korespondenti in sodelavci, na primer Kopitar na Dunaju. Med njegovimi najpogostejšimi dobavitelji so bili ljubljanski in dunajski založniki in knjigotržci, med njimi Viljem Henrik Korn, Christian Friedrich Wappler in Carl Ferdinand Beck. Knjige je naročal še iz Italije, Francije, Nizozemske in Velike Britanije. Nekaj jih je pridobil iz Linhartove in Japljeve zapuščine, kupoval pa jih je tudi na dražbah knjig iz razpuščenih kranjskih samostanov in raznih zasebnih zbirk. Za iskanje starejših slovenskih knjig je angažiral kmeta Antona Gubanc

Knjižnica Žige Zoisa

NUK, 2. oktober ― Zbirka glagolskih rokopisov in tiskov OBSEG:  okoli 60 enot. Zbirka se dopolnjuje. DOSTOP: Gradivo se lahko uporablja v čitalnici Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov.  INFORMACIJE: Samo Kristan, T: 01 2001 195, mag. Marijan Rupert, T: 01 2001 133 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Turjaška 1 Soba 207 pon.-pet. 9.00-14.00; sre. 9.00-18.00 >Več.. OPIS ZBIRKE: V Rokopisni zbirki NUK hranimo največji fond rokopisnega gradiva, napisanega v čudoviti slovanski pisavi glagolici, ki je po različnih poteh in zgodovinskih okoliščinah prispelo na ozemlje današnje Slovenije. Razdelimo ga lahko na tiske in rokopise. Med tiskanimi knjigami je potrebno opozoriti na protestantske tiske iz 16. stoletja v glagolici, ki so nastali pod strokovnim vodstvom Primoža Trubarja v protestantskem bibličnem zavodu v nemškem Urachu. V zbirki starih tiskov hranimo tudi nekaj glagolskih liturgičnih knjig, misalov in brevirjev, ki so bili natisnjeni v 17. in 18. stoletju. Najpomembnejša zbirka glagolskih rokopisov izvira iz Zoisove knjižnice, predvsem velja omeniti štiri kodekse, ki jih je dal Zois prevezati v svojo značilno vezavo v svetlo usnje. Vsak od njih ima veliko umetniško vrednost. Nastali so že proti koncu srednjega veka, v 15. stoletju. Zoisova zbirka, ki jo je sam poimenoval z naslovom Slavische Sammlung (Ms 368) vsebuje rokopisne zapiske njegovih glagolskih raziskav, prečrkovanje različnih fragmentov, glagolsko abecedo in nekaj na to področje spadajoče Zoisove korespondence. Med fragmenti iz njegove zbirke je najpomembnejši homiliar iz prve polovice 13. stoletja. Ohranjen je le fragmentarno in obsega dva pergamentna lista. V izredni slovanskih kodeksov jezikoslovca Jerneja Kopitarja se nahaja tudi glagolski liturgični zbornik iz začetka 15. stoletja. Zbirka glagolitike vključuje tudi večje število srednjeveških fragmentov različnih provenienc ter pisnega gradiva kasnejših obdobij do 19. stoletja. Primeri iz zbirke:  Missale Romanum gl

Knjižnica Žige Zoisa

NUK, 2. oktober ― Knjižnica Žige Zoisa OBSEG: okoli 40 000 zvezkov gradiva DOSTOP: Gradivo se lahko uporablja v čitalnici Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov ob predhodnem naročilu v sobi za izposojo ali Veliki čitalnici. Digitalizirano gradivo lahko poiščete na portalu dLib.si.  INFORMACIJE: dr. Sonja Svoljšak, T: 01 2001 142, Urša Kocjan, T: 01 2001 217 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Turjaška 1 Soba 207 pon.-pet. 9.00-14.00; sre. 9.00-18.00 >Več.. ISKALNIK PO ZBIRKI       Knjižnica Žige Zoisa je bila najsodobnejša zasebna knjižnica na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Lastnik je večino knjig kupil med svojim dvajsetim in petdesetim letom, proti koncu življenja pa so se njegovi nakupi zaradi denarnih težav postopno zmanjševali. Knjižnica je bila shranjena v posebej izdelanih omarah v drugem nadstropju palače na ljubljanskem Bregu. Zanjo so v različnih obdobjih skrbeli baronovi tajniki Blaž Kumerdej, Jožef Schober, Jernej Kopitar in Jakob Zupan. Popisana je bila leta 1782, 1804 in 1821, posebej pa so popisali zbirko slovenskih, slovanskih in slavističnih knjig in rokopisov (1797, 1810). Leta 1823 je večji del knjižnice za 7000 goldinarjev odkupila država za licejsko knjižnico v Ljubljani: danes je v Narodni in univerzitetni knjižnici identificiranih 2296 naslovov v približno 5000 zvezkih. Zois je knjige iskal in kupoval sam, pomagali pa so mu tudi številni znanci, korespondenti in sodelavci, na primer Kopitar na Dunaju. Med njegovimi najpogostejšimi dobavitelji so bili ljubljanski in dunajski založniki in knjigotržci, med njimi Viljem Henrik Korn, Christian Friedrich Wappler in Carl Ferdinand Beck. Knjige je naročal še iz Italije, Francije, Nizozemske in Velike Britanije. Nekaj jih je pridobil iz Linhartove in Japljeve zapuščine, kupoval pa jih je tudi na dražbah knjig iz razpuščenih kranjskih samostanov in raznih zasebnih zbirk. Za iskanje starejših slovenskih knjig je angažiral kmeta Antona Gubanca in Anton

Štajer-mark. Po sledeh skupne zgodovine - razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890-1920)

NUK, 30. september ― Poznate Štajersko? Ste vedeli, da danes obstajata dve Štajerski, ena v Sloveniji in druga v Avstriji? In da sta bili ti dve ločeni Štajerski nekoč združeni v eno samo regijo, ki jo je na njenem najbolj južnem delu zaznamovala dvojezičnost? Razstava, ki je nastala ob 100-letnici njune ločitve skuša dvojezično pokrajino približati preko zelo razširjenega medija tistega časa - razglednice, ki jo je takrat uporabljala večina prebivalstva. Razstavo, ki jo v NUK odpiramo 3. oktobra ob 18. uri, je ustvarila projektna skupina Univerze v Gradcu pod vodstvom dr. Heinricha Pfandla. Pred odprtjem razstave bo ob 17. uri v sejni sobi NUK predstavitev portala Polos. Portal Polos je virtualna zbirka trenutno 2243 razglednic s področja Spodnje Štajerske, v katero so vključene izbrane razglednice iz številnih javnih in zasebnih virov - knjižnic Ljubljana (NUK), Celja, Ptuja, Maribora, Admonta in Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, ter osebnih zbirk Teodora Domeja (Celovec), Walterja Lukana (Dunaj) in Heinricha Pfandla (Gradec).  Polos je del arhiva Visual Archive of South Eastern Europe (VASE) in je dostopen na naslovu https://gams.uni-graz.at/context:polos Ta slikovna in podatkovna zbirka omogoča iskanje razglednic na osnovi različnih vsebinskih in jezikovnih kriterijev; tako nudi možnost za raziskovanje in opazovanje skupne spodnještajerske zgodovine Slovencev in Nemcev v obravnavanem obdobju.   Avtor: dr. Heinrich Pfandl (Univerza v Gradcu) Lokacija: Plečnikov hodnik NUK Odprtost: ponedeljek - sobota med 9.00 in 18.00             3. oktober 2019 - 31. januar 2020DefaultHide

Štajermark

NUK, 23. september ―   Avtor: Heinrich Pfandl Lokacija: Plečnikov hodnik NUK Odprtost: ponedeljek - sobota med 10.00 in 18.00             3. oktober 2019 - 31. januar 2020DefaultHide

Zdravniki za knjige

NUK, 23. september ― V NUK hranimo zaklade pisne kulturne dediščine, ki jih ohranjamo iz preteklosti za prihodnost. V tednu evropske kulturne dediščine bo odprl vrata restavratorski center NUK, kjer bomo skupaj spoznali postopke, naprave in orodja, ki jih uporabljajo konzervatorji-restavratorji. Skupaj bomo izpeljali tudi enostaven postopek konserviranja-restavriranja papirja.  Obiščete nas lahko vsak delovni dan med 1. in 10. oktobrom med 9. in 14. uro v Centru za konzerviranje in restavriranje knjižničnega gradiva NUK na Leskoškovi 12. Za več informacij se obrnite na: andreja.kozjek@nuk.uni-lj.si  1. - 10. oktober 2019DefaultHide

25. slovenski festival znanosti

NUK, 23. september ― Slovenska znanstvena fundacija pripravlja v svojem srebrnem jubiljenem letu tudi jubilejni slovenski festival znanosti. Potekal bo med 24. in 26. septembrom 2019 na več lokacijah v Ljubljani, tudi v NUK. Tako bo v četrtek, 26. septembra, v čitalnice Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov NUK dr. Edvard Kobal spregovoril o dediščini Hermana Potočnika Noordunga, zatem bo sodnik Frank J. LaBuda predaval o forenzičnih in DNK dokazih na ameriških sodiščih. Zvečer bo v Veliki čitalnici NUK najprej slovesna razglasitev podpisa memoranduma o sodelovanju Slovenske znanstvene fundacije s Space Generation Advisory Councilom, sledila pa bo še okrogla miza Prvi slovenski sateliti – priložnost za popularizacijo znanosti z moderatorjem mag. Matjažem Vidmarjem. Narodna in univerzitetna knjižnica kot nacionalna in univerzitetna, hkrati pa tudi kot osrednja znanstvena knjižnica stremi k najširšemu dostopu do slovenske in svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine v klasični in digitalni obliki. Zato z veseljem sodelujemo pri programu 25. slovenskega festivala znanosti. Podroben program festivala najdete na spletnih straneh Ustanove Slovenske znanstvene fundacije, prav tako povzetke dogajanja. Vljudno vabljeni! 26. september 2019DefaultHide

Ste pripravljeni? Zmanjšanje tveganj ob naravnih nesrečah in nezgodah za ustanove kulturne dediščine

NUK, 10. september ― Narodna in univerzitetna knjižnica v sodelovanju z Narodno galerijo in Društvom restavratorjev Slovenije vabi 21. oktobra 2019 v Narodno galerijo na brezplačno predavanje in delavnico z Jeanne Drewes, priznano strokovnjakinjo za pripravo ukrepov in zmanjšanje tveganj za zbirke in stavbe kulturne dediščine ob naravnih nesrečah. Predavanje bo dopolnila delavnica s praktičnimi primeri.  Nesreče in nezgode so že večkrat povzročile nemalo skrbi različnim ustanovam, ki varujejo in ohranjajo kulturno dediščino po svetu. V veselje nam je, da k nam prihaja Jeanne Drewes, priznana strokovnjakinja na področju učinkovite priprave in odziva na naravne nesreče in nezgode. Z nami bo delila svoje znanje in izkušnje na posvetovanju Ste pripravljeni?. Na posvetovanju boste pridobili informacije za boljšo pripravljenost in zmanjšanje tveganj ob naravnih nesrečah in nezgodah, ob razumevanju in vrednotenju tveganj za svoje zbirke in stavbe. Skozi predavanja in študije primerov boste ob aktivnem pristopu bogatejši za orodja, s katerimi boste lahko ovrednotili tveganja, jih zmanjšali in spoznali nujne korake za ukrepe sanacije škode v primeru naravnih nesreč in nezgod. Seznanili se boste s postopkom študije in predlogi za zmanjšanje tveganj, s primeri analiz, s pripomočki in opremo, ki mora biti pripravljena ob nesrečah/nezgodah, ter pogojih za sodelovanje med posameznimi sektorji in oddelki za ustrezno pripravo ali odziv na naravno nesrečo ali nezgodo. Program posvetovanja Ste pripravljeni? Načrtovanje zmanjšanja tveganj ob naravnih nesrečah in nezgodah za ustanove kulturne dediščine Narodna galerija, Cankarjeva 20, 1000 Ljubljana. Protokolarni vhod.  9:00-9:30  Registracija udeležencev 9:30-12:00 Zaznavanje in zmanjšanje tveganj ob nevarnostih vode, požara in potresu 12:00-12:30 Vdor vode (študija primera) 12:30-14:00 Kosilo 14:00-15:00 Delavnica (študije primerov) 15:00-15:40 Sodelovanje pri pripravah in odziv

Endre Tot – »Če me veseli«

NUK, 19. avgust ― Endre Tot (1937) je pomemben konceptualni umetnik, ki je s sodelovanjem pri gibanju Fluxus in poštni umetnosti vplival na več generacij umetnikov v Evropi in Severni Ameriki. V začetku sedemdesetih let je v seriji Ničla združil vprašanja filozofije, mistike in humorja v polje konceptualne umetnosti, kjer takšnega prepleta večinoma ni bilo. S trmasto zavezanostjo minljivi naravi umetnosti – prek dejanj, grafitov, telegramov, performansov – priča o vsakdanji ekstazi kot sestavnem delu umetniške prakse. V Plečnikovem hodniku NUK je na ogled umetnikova Serija Če me veseli (Zelo posebna risba (1971–1975, 2019); črnilo na papirju; 160×80 cm (vsaka), 10 risb), ki je nastala posebej za tokratni bienale. »Na ozadju Plečnikove Narodne in univerzitetne knjižnice risbe dražijo in spodkopavajo domnevno svetost pridobivanja in produkcije znanja.«   Avtor: Endre Tot Lokacija: Plečnikov hodnik NUK Odprtost: ponedeljek - sobota med 10.00 in 18.00             7. junij 2019 - 29. september 2019DefaultHide
še novic