Črko-slika NUK

NUK, 17. maj ―   Črko-slika NUK (23.5.–3.12.2024, Kavarna NUK)   Johannes Gutenberg, ki je bil izbran za osebnost drugega tisočletja, je poznan kot izumitelj tiskarstva. Morda ni izumil načina tiskanja, kot mu nekatere raziskave oporekajo. Tudi izuma premičnih črk mu ne pripisujejo vsi. Zabeleženo pa je, da je Gutenberg izumil sistem ulivanja kovinskih premičnih črk (ulivalo in zlitina kovine za črke), tiskarsko barvo (za odtisovanje s kovinskih črk) in mehanizirano tiskarsko prešo. Izumil je, kako izdelati več enakih črk. Iz pečatnika je izdelal matrico, v katero se je ulivala svinčeva zlitina in dajala repetirane črke.* Zagotovo velja, da je Gutenberg vpeljal t. i. črno umetnost in bi mu hkrati morali dati primat tipografa, saj je oblikoval, izdeloval in ulival enake črke. Na pričujoči fotografsko-tipografski razstavi študentov prve stopnje 2. letnika Grafične in medijske tehnike ter 3. letnika Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so razstavljeni posterji, ki so nastali v zimskem semestru študijskega leta 2023/2024. Študenti so na temo 250. obletnice Narodne in univerzitetne knjižnice izdelali fotografije in lastne črkovne vrste, katerih črkovni in nečrkovni znaki izkazujejo arhitekturo ali interier stavbe NUK-a ali pa poslanstvo Narodne in univerzitetne knjižnice. V povezavi predmetov Tipografsko načrtovanje in Tipografija v različnih medijih s predmetom Studijska fotografija so nastali izdelki, ki z medsebojnim prepletanjem in izražanjem vsebin podajajo večjo sporočilnost. *Dolar, 1982, str. 252, 253; Gutenberg Invitation, 2002, str. 1, 2; Kapr, 1987, str. 97–104, 107–117; Levenson, 2000, str. 30, 31; Romano, 1998, str. xiii, xvii, xviii; Twayman, 1998, str. 18–21.                   Sodelujoči študenti GMT2 in GIK3: Lucija Brina Arvaj, Manca Baša, Dominik Černe, Alen Fuks, Ajda Breščak, Tina Fornazarič, Leonard Kočman, Tamara Maneva, Neža Perc, Maruša Novak, Lucija Pintar, Gala Pregel, Lara Sudar,

Krakovski nasip

NUK, 16. maj ― Hranimo misli na Krakovskem nasipu   Ob praznovanju 250. obletnice začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice smo na Krakovskem nasipu na ogled postavili priložnostno razstavo 22 plakatov, ki predstavljajo našo zgodbo,  zgodovinske trenutke in gradiva ter storitev, ki danes nosijo pečat narodne, univerzitetne in osrednje državne knjižnice. V podobe ujeto gradivo, zbirke, spomini, arhitektura, infografike, pretekli in prihodnji obrazi knjižnice so del naše pripovedi, vrednot, poslanstva in vizije za bodočnost. Predstavljamo rokopisne sledi začetkov knjižnice, njeno staro domovanje, Plečnikovo izjemno igro svetlobe in grozljivo podobo čitalnice po letalski nesreči; približamo obseg naše knjižnične zbirke in gradivo posebnih zbirk; tu je tudi podoba starega listkovnega kataloga in zbir natisnjenih Slovenskih bibliografij ter restavriran tipkopis Nekropole pisatelja Borisa Pahorja, infografike s podatki o slovenskih knjižnicah, v trenutek ujeta digitalizacija Prešernove Zdravljice in vizualizacija nove stavbe NUK 2. Razstava odkriva NUK kot preplet preteklega, današnjega in tistega, kar še prihaja; raznolikost nalog in pomembno poslanstvo knjižnice, skrbnost preteklih in današnjih knjižničarjev ter vlogo knjižnice pri zbiranju, ohranjanju in posredovanju zapisanih sledi bogate slovenske ustvarjalnosti. Tudi ta razstava je del praznovanja Hranimo misli – že 250 let in prinaša del odgovora na vprašanji, kaj je Narodna in univerzitetna knjižnica in kako hranimo misli. Razstava bo na ogled do 18. junija 2024.                     Razstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.   DefaultHide

Hranimo misli - že 250 let

NUK, 29. april ― »Hranili so jih in hranimo jih tudi danes za sedanjost in bodočnost.« (Avgust Pirjevec) V mnogih začetkih, izzivih, dogodkih in naporih, ki so spremljali delovanje NUK in njenih predhodnic, se razkriva pravcati mozaik spoznanj, kaj pomeni zbiranje, hranjenje, ohranjanje in posredovanje gradiva ter skrb za mnoge javnosti – uporabnike, založnike, knjižničarje in vse obiskovalce, ljubitelje knjig, kulture in znanosti. Ta mozaik spoznanj vodi v trdne vrednote našega delovanja, prihodnost izpolnjevanja poslanstva knjižnice in hvaležen poklon zgodbi, ki se je v razsvetljenskem duhu začela pred 250 leti. Prinaša odgovor na vprašanji, kaj je Narodna in univerzitetna knjižnica in kako hranimo misli. V tem duhu smo pripravili razstavo Hranimo misli - že 250 let. Zgodbe, dokumenti, fotografije, raznovrstno gradivo, podatki skozi zgodovinski prerez in predstavitev preteklih ter sodobnih dejavnosti NUK obiskovalcem ponujajo sprehod v dvestopetdesetletni razvoj knjižnice. Razstavljamo izvirne zaklade naše zbirke; gradivo, ki je izjemnega pomena ne zgolj za našo ustanovo, temveč nagovarja kulturni in znanstveni razvoj celotnega naroda; raznovrstno gradivo, za katerega skrbimo v NUK. Na ogled postavljamo prve popise zbirke, kataloge, uradne dopise in gradivo iz zapuščin, darov in obveznega izvoda, izbor nedavno pridobljenega gradiva iz posebnih zbirk, in izbora del, ki so nastali izpod peres bibliotekarjev in drugih sodelavcev knjižnice. Razstava je zasnovana v dveh delih, pri čemer bo razstavljeno gradivo od odprtja do septembra pripovedovalo o začetkih knjižnice in zbiranju gradiva; v drugem delu pa bomo predstavili raznolikost gradiva v knjižnici, njegovega urejanja in ohranjanja. Vitrina meseca V posebni vitrini bomo vsak mesec na ogled ponudili najpomembnejša gradiva v zbirki NUK. V prvem tednu razstave (28. 5.–4. 6.) si boste lahko ogledali Stiški rokopis iz 15. stoletja, najpomembnejši slovenski srednjeveški rokopis, ki ga hranimo v NUK; konec junija (24.–29.

ilegalni nočni ogled

NUK, 18. april ―   Preživite Noč knjige na ilegalnem nočnem ogledu NUK! torek, 23. april 2024     Tudi letos bomo na svetovni dan knjige v NUK pripravili nočni ogled. V letu, ko v knjižnici praznujemo 250. obletnico začetkov, se bomo ponovno vrnili v čas druge svetovne vojne in predstavili manj znane zgodbe, ki so zaznamovale takratno dogajanje v Plečnikovi knjižnici. Na ilegalnem nočnem ogledu, kot smo ga poimenovali, bomo raziskali skrivnosti in neodkrite koščke medvojnih dejavnosti v takrat komajda zgrajeni in odprti Plečnikovi knjižnični palači. Prepustili se bomo zgodbam in spominom zaposlenih ter skritih nočnih obiskovalcev, ki so med vojno v knjižnici našli zatočišče in zavetje; sprehodili se bomo po labirintu knjig, polic, hodnikov in skladišč ter podoživeli nemoč okupatorjevih vojakov, ki so v njem poskušali najti prepovedano gradivo. Sledili bomo tudi dogajanju ob tragičnem padcu letala na knjižnico januarja 1944, ko je požar uničil Veliko čitalnico, del katalogov in več kot 50.000 knjig. Pri tem nas bodo spremljali zapisani spomini knjižničark in knjižničarjev, arhivske fotografije, nastale po strmoglavljenju letala, posamezni kosi poškodovanega gradiva ter celo ohranjen del nemškega letala. Ilegalni nočni ogled bo v torek, 23. aprila 2024, ob 20.00. Ogled je brezplačen, trajal bo dve do tri ure. Število mest je omejeno, zato je obvezna prijava. Udeležence obveščamo, da bo na nočnem ogledu prisotna tudi snemalna ekipa Radiotelevizije Slovenije, ki pripravlja dokumentarni film o NUK in bo posnela posamezne prizore iz nočnega ogleda. Obveščamo vas, da so vsa prosta mesta za nočni ogled zasedena , zato prijav ne sprejemamo več. Hvala za razumevanje.  

Hranimo misli - že 250 let

NUK, 2. april ― Narodna in univerzitetna knjižnica Hranimo misli - že 250 let   [razstave] [dogodki] [250 zakladov] V letu 2024 obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot naslednici licejske knjižnice je njene začetke mogoče postaviti v leto 1774, ko je bilo po odločitvi Marije Terezije v javno uporabo namenjenih prvih 637 knjig. V 18. stoletju so v času razsvetljenega absolutizma začele nastajati prve javne knjižnice, ki so omogočale dostop do informacij in znanja tudi širši javnosti. Knjige iz knjižnic razpuščenega jezuitskega reda so predstavljale začetne zbirke marsikatere javne knjižnice takratnega cesarstva. Med njimi je bila tudi licejska knjižnica v Ljubljani. Letos tako v Narodni in univerzitetni knjižnici praznujemo 250 let odločitve za dostop do pisane besede in znanja. Odločitve za pot pismenosti, pot branja in družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločitve za družbo znanja in kulture. Tej odločitvi je sledilo 250 let požrtvovalnega dela za kulturni in znanstveni razvoj naroda skozi zbiranje, ohranjanje in posredovanje knjižničnega gradiva. Skozi vso svojo zgodovino je knjižnica delovala kot razvijujoč se prostor oskrbovanja slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanjem novih znanj in vse do danes knjižnica spada med najpomembnejše osrednje kulturne in izobraževalne ustanove na našem ozemlju. Sprva licejska knjižnica, nato cesarsko-kraljeva Študijska knjižnica, Državna študijska knjižnica, Univerzitetna biblioteka in danes Narodna in univerzitetna knjižnica pišejo zgodbo neprekinjene skrbi za uporabnike in gradivo: vse od prvih dni po odprtju, ko je knjižnica sprejela le 14 dnevnih bralcev, do sodobnega časa, ko NUK letno obišče 250.000 obiskovalcev in uporabnikov. Narodna in univerzitetna knjižnica se v svoji zgodbi odstira kot simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, odgovornega ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja. Četrt tisočletno zbiranje danes sestavljaja te

Dediščina prihodnosti

NUK, 11. marec ―   Dediščina prihodnosti mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki   četrtek, 4. april 2024 Univerza v Ljubljani, Zbornična dvorana [Program] [Fotografije z dogodka]   V letu 2024 obeležujemo 250 let prvih začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Pred četrt tisočletja smo z ustanovitvijo predhodnice današnje NUK sprejeli odločitev za vstop v družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločili smo se za družbo znanja in kulture. Visoka obletnica delovanja osrednje knjižnične ustanove v Republiki Sloveniji nam ponuja priložnost, da osvetlimo pomembne vsebine svojega delovanja in pomen svojega dela ter poslanstva. Narodna in univerzitetna knjižnica je danes simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja; zbirka slovenika pa temeljna nacionalna zbirka pisne dediščine slovenskega naroda, ki odseva skrbno zbiranje spomina slovenskega naroda in sodelovanje pri gradnji slovenske kulturne nacionalne identitete. Uvodni dogodek, s katerim je zaznamovala letošnje praznovanje, je bil mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki Dediščina prihodnosti, ki je potekal 4. aprila 2024 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljan Posvetovanje so s pozdravnimi nagovori odprli ravnatelj NUK Viljem Leban, predstavnik Ministrstva za kulturo Peter Baroš in direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar. Govorci iz vrst založnikov, knjižnic in depozitarnih organizacij so pregledali razvoj in dostopnost zbirke slovenike. Kot vabljena govorca sta nastopila Aslak Sira Myhre iz Nacionalne knjižnice Norveške in Svetlana Pavlović iz Narodne biblioteke Srbije, ki sta predstavila dobre prakse iz svojih držav pri zbiranju ter zagotavljanju dostopa do digitalnih knjig in gradiv. Prisluhnili smo zgodovinskemu pregledu zbiranja obveznega izvoda v Sloveniji ter predstavitvi možnosti uporabe formata EPUB za zagotavljanje dostopa do digitaliziranih objektov za

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2023

NUK, 29. januar ― Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje okoli 3 milijone enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.   Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Predstavljamo vam pridobitve zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2023.   Darovi Tudi v letu 2023 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Zbirka gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu je prejela dar Simona Lenarčiča, drugo izdajo leksikona založbe Oxford Dictionary of American Family Names, obsežno delo v petih knjigah velikega formata. Prav tako tudi zapuščini pesnikov Ivana Burnika Legiše in Vinka Žitnika.    Rokopisna zbirka je pridobil

Pogovor z Davidom Stojanovićem

NUK, 9. januar ― (fotografija: Maj Blatnik)   »Če knjigo postaviš na napačno mesto, je velika verjetnost, da je nikoli več ne boš našel« Pogovor z Davidom Stojanovičem, skladiščnikom na Oddelku knjižničnih zbirk   David Stojanović po šestih letih dela v NUK-u do obisti pozna NUK-ova skladišča in kot se rad pošali, bi lahko med kilometri knjižnih polic tudi sredi noči v pižami našel določeno signaturo. Kot navdušen športnik, ukvarja se namreč tudi s powerliftingom, v NUK-ovih skladiščih pridno nabira tudi kondicijo, saj v povprečju dnevno naredi okrog 15.000 korakov. Mir in tišina pa mu predstavljata svojevrstno meditacijo.   Kako se je pravzaprav začela vaša zgodba z NUK-om? V NUK sem prišel prek javnih del in sicer na restavratorski oddelek kot pomoč v knjigoveznici. S knjigoveštvom sem se srečal že v Srednji šoli tiska in papirja, kjer je bila moja profesorica knjigoveštva Andreja Kozjek, pozneje tudi moja mentorica v NUK-u. Nato se je odprlo delovno mesto skladiščnika in takratni kadrovnici sem se zdel primeren za to mesto.  To delo sedaj opravljam že skoraj šest let. Vemo, da v NUK-u uporabniki ne morejo dostopati do knjižnih polic in sami izbirati gradivo, temveč vse poteka prek naročil. Vi ste vendarle ena tistih redkih oseb, ki se sme sprehajati tudi med NUK-ovimi knjižnimi policami. Je to na nek način tudi svojevrsten privilegij, ne le delovna zadolžitev? Seveda, še posebej v arhivu, ker se nahaja gradivo, ki ima status kulturnega spomenika. Mislim, da mi je lahko v čast, da skrbim za tako gradivo in ga skrbno hranim za rodove, ki pridejo za mano. NUK hrani skoraj 3 milijone enot knjižničnega gradiva. Kako ste se počutili, ko ste se prvič v živo soočili z vso to enormno količino knjig? Tako kot pri vsaki stvari, ki je tako gromozanska. V tem ogromnem skladišču, v katerega bi lahko parkirali letalo, se zdiš tako majhen. Potem pa se korak za korakom privajaš na to okolje. Po šestih letih se mi zdi, da lahko končno rečem, da imam skladišče »v malem prstu«.

V primeru naravne kastrofe: poplave (spletni seminar)

NUK, 9. januar ―                                                     (Posledice poplav v Krajevni knjižnici Poljane, avtorica fotografije: Bernarda Buh, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka / The aftermath of the floods in the Poljane Local Library unit of the Ivan Tavčar Library Škofja Loka, photo by Bernarda Buh) V primeru naravne katastrofe: poplave In the event of a disaster: floods   6. februar 2024 February 6, 2024 Spletni seminar  Webinar [Jump to English] [Program / Programme]   4. avgusta 2023 smo bili po dolgotrajnem močnem nalivu priča najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije. Prizadeti sta bili kar dve tretjini slovenskega ozemlja, pri čemer je bilo največ škode na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi. Poplavno škodo je utrpela tudi kulturna dediščina, najhuje na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem. Med drugim so bili poškodovani Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, enota Krajevna knjižnica Poljane, Knjižnice Domžale, enota Knjižnica Janeza Trdine Mengeš, Osrednja knjižnica Mozirje, številni arhivi, muzeji in likovne galerije. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je hitro aktiviralo načrt dejavnosti ob poplavah in ustanovilo tudi delovno skupino, v kateri so vodje Narodnega muzeja Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS in Arhiva RS, ki je koordinirala urejanje sanacije. Pri reševanju tako življenj kot tudi vsega drugega je najpomembnejše pridobiti relevantne informacije v ključnem trenutku. Zato smo se odločili pripraviti in posneti seminar v sodelovanju z Mednarodno zvezo bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA). Ta nam kot svetovna organizacija, ki združuje številne strokovnjake z različnih področij dejavnosti knjižnic, omogoča tudi pretok najnovejših in najustreznejših informacij o standardih ter navodilih, kako se pripraviti na nevarnost poplav in kako ukrepati med in po poplavah. Spletni semina

Ivan Tavčar: spletna učilnica

NUK, 8. januar ― Vstopi v spletno učilnico o Ivanu Tavčarju V Tavčarjemu letu smo v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili učni pripomoček v obliki spletne učilnice, katere namen je spodbuditi učitelje, učence in dijake, da s pomočjo spletnih vsebin raziščejo Tavčarjevo življenje in njegovo delo. Interdisciplinarno zasnovan pripomoček s kakovostnim slikovnim gradivom osvetljuje pisateljeve biografske in ustvarjalne postaje s poudarkom na gradivu, ki ga hranimo v knjižnici. S svojo interaktivnostjo pa učence spodbuja k razmislekom in raziskovanju različnih virov, ki jih hranimo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Pri pripravi učnega vira je poleg sodelavcev NUK sodelovala tudi prof. dr. Urška Perenič z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. UporabnikiKnjižničarji Images: 

Twin it!

NUK, 2. januar ― Twin it! Narodna in univerzitetna knjižnica sodeluje v kampanji Twin it! 3D za evropsko kulturo (Twin it! 3D for Europe’s culture), s katero obeležujemo 15. let nacionalnega agregatorja v Sloveniji. V okviru kampanje Twin it! smo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije na Europeani objavili 3D model stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice. Palača knjižnice, ki jo je pred skoraj 100 leti načrtoval slavni arhitekt Jože Plečnik, je pomemben spomenik kulturne dediščine, ki je skupaj z izborom drugih njegovih del v Ljubljani umeščen na UNESCO Seznam svetovne dediščine in spada med najbolj obiskane stavbe v Republiki Sloveniji. Stavba je sedež pisne kulturne dediščine v Sloveniji, saj v njej hranimo dragocene dokumente, med drugim izjemen Supraseljski kodeks iz 10. stoletja, ki je na seznamu UNESCO Spomin sveta ter rokopis Prešernove Zdravljice, ki mu je Evropska komisija podelila Znak evropske dediščine in ga s tem uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja. Oglejte si 3D digitalno predstavitev Narodne in univerzitetne knjižnice. Kampanja Twin it! je usmerjena v 3D digitalizacijo kulturne dediščine Evrope. Njen cilje je na enem mestu zbrati in predstaviti kakovostne primere kulturnega bogastva Evrope v 3D tehnologiji, obenem pa podpirati druge države pri prizadevanjih za digitalizacijo in ohranjanje dediščine v 3D tehnologiji. Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice bodo v nadaljevanju objavljeni tudi drugi digitalizirani objekti in premična kulturna dediščina iz Slovenije. Obiščite spletno stran Twin it! na Europeana     MedijiRaziskovalci Images: 

»Ali vam lahko rečem Vesna?«

NUK, 13. december 2023 ― »Ali vam lahko rečem Vesna?« Razstava dijaških kolažev ob 70. obletnici premiere prve slovenske filmske komedije Vesna »Ali vam lahko rečem Vesna?« vpraša Samo mlado simpatično dekle, ko se srečata v parku Tivoli. Vesna je sinonim za pomlad, je metafora za hrepenenje po življenju, ki se želi izviti iz primeža ideologij in političnega preigravanja. Režiser František Čap je s filmom Vesna začrtal veliko prelomnico v slovenski prostor. Ustvaril je paradigmo komedije, ki je z igrivostjo in lahkotnostjo prevetrila takratni resnobni milje slovenske dramske in filmske umetnosti. Scenarij za film je napisal pesnik in pisatelj Matej Bor, čigar zgodba se je povsem distancirala od revolucionarnih tem. Vesna je zavela kot svež pomladni veter, ki se je želel vsaj za trenutek odlepiti od teže vsakdana in na krilih mladostnih idej poleteti v višave brezskrbnosti. Čas, ki se je odvijal leta 1953, je sledil drugim družbenim zakonitostim. Časovna  distanca je sicer predrugačila marsikaj, kar je povezano z mladostnim odraščanjem, vendar so teme o prijateljstvu, prvi zaljubljenosti in izzivih pred maturo ostale enako aktualne. Vesna je živela v nekem drugem času, kamor se lahko odpravimo le še prek slik, fotografij, glasbe ali spominov, ki živijo v naši zavesti. Zelo dobro nam ga oriše film. Na prav poseben način so ta čas oživili tudi naši dijaki v svojih kolažih in z njimi priklicali podobe iz preteklosti, ki se kot palimpsest odstirajo pred gledalcem. Kolaž je tehnika, ki omogoča združitev številnih svetov. Podobe iz različnih zgodb lahko popolnoma predrugačimo in jim skozi izraznost rezanja in lepljenja nadenemo nove oblike. Dijaki naše šole so do njih pristopili svobodno in neobremenjeno. Za navdih so jim bile fotografije in zapisi iz časopisnih člankov, kritiške besede recenzentov ter nenazadnje film, ki je za današnje šestnajstletnike pomenil skok v popolnoma drugo dobo. Podobam iz preteklosti so priostrili nove pomene in jih postavili v kontekst sodobnega č

Pogovor z Borutom Osojnikom

NUK, 6. december 2023 ― (fotografija: Maj Blatnik)   »NUK-ova stavba je še danes svetišče znanja, skoraj na pol sakralni prostor«  Pogovor z Borutom Osojnikom, vodjo Službe za tehnično vzdrževanje in investicije   Borut Osojnik se je z monumentalno NUK-ovo stavbo pobliže spoznaval že kot študent filozofije. Čeprav priznava, da v tistem obdobju ni pretirano rad zahajal v to svetišče znanja, je pozneje prav NUK postal njegova prva služba. Skozi celotno kariero se je v različnih službah in v različnih vlogah ukvarjal tudi s problematiko izgradnje NUK 2, ki jo tako pozna do obisti. Tudi kot vodja Službe za tehnično vzdrževanje in investicije se še vedno dnevno sooča z izzivi, ki bi bili precej enostavnejši, če bi prišlo do realizacije tega projekta. Odkar je NUK na seznamu Unescove kulturne dediščine, se namreč poleg vseh vsakodnevnih varnostnih in drugih izzivov v NUK-u soočajo tudi s trumami turistov.   Stavba NUK v Ljubljani je tako monumentalna in posebna, da je najbrž vsakemu izmed nas ostalo v spominu, kdaj se je prvič pobližje spoznal z njo. Se tudi vi spominjate vašega prvega srečanja z NUK-om? Če sem zelo odkrit, se čisto točno ne spomnim, kdaj sem prvič vstopil v NUK, se pa spomnim okoliščin. NUK-ova stavba je, kot ste rekli, še danes monumentalna in neke vrste svetišče znanja, skoraj na pol sakralni prostor. Zdi se mi, da v takšen prostor stopaš z nekaj strahospoštovanja. Ko ga bolje spoznaš, ugotoviš, da je vibracija v NUK-u pravzaprav dobra in pozitivna. Priznam, da kot študent nisem preveč rad zahajal v NUK. Šel sem izključno, če kje drugje nisem dobil knjige, ki sem jo rabil za študij, ali pa, če je bila izposoja določenih knjig možna samo v Veliki čitalnici. Tam je bilo vzdušje zelo študijsko, na neki način tudi zelo pozitivno, saj si lahko študiral brez kakšnih motečih elementov. Opazil sem, da sem tam vedno zelo veliko naredil v zelo kratkem času. Kako sicer, morda tudi s tega vidika, da ste po izobrazbi filozof, gledate na knjižnice in njihovo vlogo? Vemo, d
še novic