Places, spaces and the printing press: imprinting regional identities (online conference)

NUK, 10. februar ―     Places, spaces and the printing press: imprinting regional identities Kraji, prostori in tiskarne: odtisi regionalnih identitet international scientific online conference mednarodna znanstvena konferenca na spletu 24. marec 2021   »Kraj« je stvarna entiteta, povezana s posebnimi lokacijami – geografskimi ali arhitekturnimi, kjer potekajo vsakovrstne dejavnosti. Po drugi strani je pojem »prostora« abstrakten; lahko je intelektualno, kulturno in eksperimentalno okolje, v katerem se zbirajo in povezujejo posamezniki ali skupine. Kljub temu, da sta prostor in kraj zelo pomembna za razvoj sleherne obrti, sta oba koncepta v povezavi s tiskarsko in založniško produkcijo nemalokrat prezrta. Kraj in prostor sta pomembna dejavnika razvoja lokalne tiskarske estetike: sta pomembna dejavnika pri določanju lokalnih tiskarskih praks in pri razvoju obrtnih posebnosti, ključna za sodelovanje tiskarstva z drugimi industrijami, temeljna za povezovanje ljudi, ki delujejo v panogi in izven nje, ter osrednjega pomena za prenos znanja, materialov in tehnik, ki narekujejo tehnološki napredek. Z namenom razmisleka o vplivih tiskarskih krajev in prostorov na razvoj tiskarstva, založništva in tiskov organiziramo konferenco, ki bo širše zajela tudi pomen tiska pri oblikovanju lastnega prostora obrti in pri soustvarjanju regionalne identitete okolja. Na konferenci bomo obravnavali estetski, kulturni in oblikovni vidik regionalnega tiskarstva, trgovino, distribucijo in tehnologijo tiska, kot tudi družbene in gospodarske kontekste regionalnega tiska. Konferenca je namenjena razpravam o tiskarstvu po vseh regijah in vseh obdobjih ter za vse vrste gradiva: tako za monografije in periodiko kot tudi za drobne tiske. The conference theme ‘Place’ is a physical entity and relates to specific locations—geographical or architectural—where particular activities are conducted. ‘Space’, on the other hand, is abstract; it is the intellectual, cultural and experiential enviro

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v 2020

NUK, 3. februar ― Knjižnična zbirka NUK ima status kulturnega spomenika, zato so pridobitve, ki jo bogatijo, toliko pomembnejše. Mednje spadajo zapuščine, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa, in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval, hkrati pa nepogrešljivo dopolnjujejo zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice, v kateri se nahaja okoli 2, 8 milijona enot knjižničnega gradiva, temeljne zbirke pisne dediščine slovenskega naroda. Z veseljem vam predstavljamo najpomembnejše pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2020.   Sveti Senanus V NUK smo lani pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus. Gre za prvi izvirni in avtentični rokopis pesmi, napisan s pesnikovo roko, ki ga hranimo v NUK. Sveti Senan je satirična meniška balada, ki pripoveduje o Senanu, ki se umakne na samoten otok, da se izogne skušnjavi, a ta mu sledi tudi tja in zaradi tega se na koncu med ljudi tudi vrne, pesem pa pesnik zaključi predvsem zbadljivo do menihov. France Prešeren je snov zanjo prek pesmi St. Senanus and the Lady Thomasa Moora zajel iz latinske legende, a je motiv preoblikoval z mislijo na svojega prijatelja Gašperja Crobatha p. Benvenuta (1805-1880), ki mu je pesem tudi posvetil. V letih od nastanka v literaturi in časopisju vse do danes najdemo sledi razmišljanja o Svetem Senanu, bodisi v korespondenci Josipa Stritarja, Bleiweisovi zavrnitvi Josipa Cimpermana, ki je želel o pesmi objaviti prispevek v Novicah, bodisi v pesmih patra Benvenuta samega, s katerimi je Prešernu odgovarjal.   Benvenut je Svetega Senana od pesnika prejel 24. maja 1846. Rokopis pesmi je napisan v bohoričici z značilno Prešernovo pisavo, na koncu je njegov podpis v gajici. Prvič je bila objavljena v petem zvezku Krajnske čbelice (1848), skupaj z Nuno, Šmarjino goro, Nebeško procesijo, Z

Kartografski zakladi Slovenskega ozemlja

NUK, 28. januar ― Podatki o knjigi naslov Kartografski zakladi slovenskega ozemlja = Cartographic treasures of Slovenian territory avtorji dr. Primož Gašperič, dr. Renata Šolar, dr. Matija Zorn vrsta gradiva znanstvena monografija izdajatelja ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika in Narodna in univerzitetna knjižnica jezik slovenski, angleški ISBN 978-961-05-0426-9   Monografija predstavlja bogastvo zgodovinskih kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja. Beremo lahko o zgodovini evropske kartografije do konca 19. stoletja, kartografskih prikazih slovenskega ozemlja do začetka 20. stoletja ter zemljevidih kot kulturni dediščini. Slikovni del prinaša kronološki prikaz pomembnejših zgodovinskih zemljevidov slovenskega ozemlja. Format knjige omogoča odličen prikaz kakovostnih reprodukcij zemljevidov od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela današnjega slovenskega ozemlja, do začetka 20. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Na koncu je dodan seznam zemljevidov slovenskega ozemlja v obravnavanem obdobju. Prikazana je bogata slovenska kartografska dediščina. Monografija je dvojezična, saj je bila kartografija na slovenskem del širše srednjeevropske kartografije in je zato zanimiva tudi za širšo regijo. Elektronska naročilnica       Načini plačila: kartično plačevanje: Activa, American Express, Diners, Maestro, Mastercard, Visa, Visa Electron, mobilno plačevanje: Hal mBills, Moneta, spletna banka: ABANET, NLB Klik, osebno (pritličje, soba 4). Po oddaji naročila vam bomo na navedeni elektronski naslov poslali oceno stroškov in opis možnosti za plačilo.  Spletna razstava Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice Besedila na razstavi so delno povzeta po monografiji Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Predstavlja izbor 10 zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 1

Knjižne obreze

NUK, 4. januar ― Vežem vse vrste knjig / Verske in posvetne / velike in majhne / V pergament ali lesene platnice Ter jih pokrijem z dobro prevleko  In zaponkami / in jih potiskam z okrasjem /  Tudi poravnam jih na začetku /  Nekaterim pozlatim obreze /  S tem zaslužim veliko denarja.  Knjigovez. Lesorez Jost Amman (1539 – 1591), besedilo Hans Sachs (1494 - 1576). Iz: Ständebuch, Eygentliche Beschreibung aller Stände auff Erden, Nürnberg, 1568.    Knjižno obrezo predstavljajo tri zunanje površine knjižnega bloka. Zgornja, sprednja in spodnja obreza so lahko neobrezane ali obrezane, lahko pa so tudi na različne načine okrašene. Do 1. polovice 19. stoletja so postopki tiskanja in vezave knjig potekali ročno. Ko so bile tiskarske pole potiskane, zganjene in sešite, jih je bilo potrebno še obrezati nato pa knjižni blok pritrditi na platnice. Stopnjo obrezave ter tip dekoracije obreze in platnic so določili posamezni naročniki oziroma kupci knjig, včasih pa so lastniki obrezo tudi sami porisali ali popisali. Zato je vsaka knjiga, ki je nastala s postopkom ročnega tiska in vezave edinstven objekt. Na obrezah je mogoče najti nadvse raznolike vsebine in motive. Na njih so lahko zapisani podatki o postavitvi knjige (signature) ali podatki o avtorju in naslovu dela. Lahko so scela pobarvane ali ročno poslikane z različnimi geometrijskimi vzorci, na najbolj razkošnih primerih pa so tudi zahtevnejši motivi, kot na primer krajine, portreti ali heraldični motivi. Najdemo tudi poškropljene oziroma obrizgane z enobarvnimi ali večbarvnimi vzorci. Od 16. stoletja dalje na obrezah knjig evropskih provenienc najdemo najrazličnejše barvne vzorce, v tehniki marmoriranja ali »vzorčenja« (angl.: paste painting). Že od 15. stoletja se pojavljajo različni reliefni vzorci, izvedeni v tehniki cizeliranja oziroma punciranja. Najrazkošnejše so pozlačene ali posrebrene obreze. Z zlatenjem obrez so pričeli že v zgodnjem srednjem veku. Velikokrat se pozlata pojavlja tudi v kombinaciji s cizeliranjem ozir

Komisija za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga

NUK, 30. december 2020 ― Ravnatelj NUK, g. Viljem Leban, je 9. 10. 2020 ustanovil in imenoval Komisijo za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga (Krasovka). Komisijo v mandatnem obdobju 2020-2023 sestavlja šest članov: mag. Špela Zupanc (NUK), predsednica, Irena Kavčič (NUK), Suzana Šulek (NUK), Valentina Velkavrh (NUK), Tadeja Brešar (IZUM), namestnica predsednice, Branko Kurnjek (IZUM). Naloge komisije: ugotavlja potrebe po pripravi pravil bibliografske obdelave za posamezne vrste knjižničnega gradiva, glede na razvoj in spremembe mednarodnih bibliografskih standardov in drugih osnov bibliografske obdelave gradiva; koordinira pripravo pravil bibliografske obdelave gradiva kot strokovnih osnov za delovanje vzajemnega kataloga, predlaga ravnatelju NUK oblikovanje delovnih skupin za pripravo gradiv za delo komisije, organizira strokovne javne razprave in posvetovanja ter daje mnenja, predloge in pobude pristojnim organom in ustanovam v zvezi z delovanjem in razvojem strokovnih osnov vzajemnega kataloga; sprejema pravila bibliografske obdelave gradiva in druge predpise, ki zagotavljajo standardizirano in vzajemno obdelavo knjižničnega gradiva in enotno vodenje katalogov, ter spremlja njihovo uveljavitev; skrbi za usklajevanje s knjižničnim informacijskih servisom pri razvoju standardov računalniške podpore vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov; seznanja strokovno javnost s svojim delom, sprejetimi pravili in drugimi predpisi, ki tvorijo strokovno osnovo vzajemnega kataloga. Spremembe in novosti v katalogizaciji: Katalogizacija videoposnetkov (avtorica Suzana Šulek, april 2021) Ukinitev dodatnih vpisov (primeri) (december 2020) Pobude in predloge glede pravil oziroma navodil bibliografske obdelave in glede razvoja vzajemnega kataloga lahko pošljete na elektronski naslov: krasovka@nuk.uni-lj.si. Vprašanja, vezana predvsem na posamezne primere in katalogizacijske zadrege s področij opisne in predmetne katalogiza

»Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo« - pregled slovenske osamosvojitvene misli

NUK, 14. december 2020 ― »SANJE IMAJO TO ČUDNO LASTNOST, DA SE VČASIH URESNIČIJO« pregled slovenske osamosvojitvene misli Ob trideseti obletnici plebiscita za neodvisno Slovenijo smo v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili spletno razstavo, ki s pomočjo gradiva, ki ga hrani naša knjižnica, pred nas razgrne pregled slovenske osamosvojitvene misli. Na njej predstavljamo spomin naših osamosvojitvenih teženj in aktivnosti, ki so del bogate pisne kulturne dediščine in spomina našega naroda. Povezali smo jih v stavek »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo«. Brez sanj, idej in delovanja za samostojno slovensko državo le-te ne bi nikdar imeli. Stavek je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja izrekel profesor Oton Muhr, ki je v svoje sanje tudi brezpogojno verjel in prav zato pooseblja mnoge posameznike in skupine, ki so razmišljali in delovali v smeri neodvisne Slovenije. Prelili so jih na papir, med knjižne platnice in jih zapisali v glasila in časopise. Razstava s podnaslovom Pregled slovenske osamosvojitvene misli se sprehodi skozi nekaj manj kot 150 let naše zgodovine. Vodi nas od prve jasno izražene ideje o združitvi Slovencev v pomladi narodov leta 1848, preko prvič jasno zapisane misli o samostojni Sloveniji leta 1941 in razvoja osamosvojitvene misli med slovenskimi izseljenci, vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je misel na samostojnost dobila krila tudi v matični domovini. Vodila je v sosledje dogodkov, ki so nas pred natanko tridesetimi leti, 23. decembra 1990, pripeljali do plebiscita za neodvisno Slovenijo. Tam smo z veliko večino potrdili veljavnost slovenskim tisočletnim sanjam. Pol leta kasneje, 25. junija 1991, se je rodila samostojna in neodvisna Slovenija.   KOLOFON »SANJE IMAJO TO ČUDNO LASTNOST, DA SE VČASIH URESNIČIJO« pregled slovenske osamosvojitvene misli spletna razstava avtorica Helena Janežič, NUK oblikovalec Maj Blatnik, NUK Ljubljana, december 2020 za Narodno in univerzitetno knjižnico Viljem Leban,

NUK 2 v medijih

NUK, 14. december 2020 ―   Gradnja nove stavbe NUK 2 v tiskanih in spletnih medijih  Franci Kapler, Priprave na gradnjo nove stavbe NUK so v polnem zamahu (Časnik.si, 2. april 2021) Peter Pahor, Cilj je zgraditev nove knjižnice do leta 2025 (Dnevnik, 5. november 2020, str. 9) Peter Pahor, V proračunu za gradnjo NUK II niti centa (Dnevnik, 16. oktober 2020, str. 8) Jernej Meden, Kaj je univerzitetna knjižnica? (Radio Študent, 1. oktober 2020) Jernej Meden, Tri desetletja projekta NUK 2 (Radio Študent, 23. 9. 2020) Melita Hajnšek Forstnerič, NUK 2 na prvem tiru (Večer, 27. maj 2020, str. 16) STA, NUK 2 med pomembnimi naložbami za zagon gospodarstva (STA, 26. maj 2020) Martina Černe, “NUK hrani spomin našega naroda”: Ali bomo po štiridesetih letih končno dobili novo Narodno in univerzitetno knjižnico? (Radio Slovenija 3, 20. maj 2020) Melita Hajnšek Forstnerič, Nekakšen piarovec z zidarsko žlico sem (Večer, 20. maj 2020, str. 16) Lena Kreutz, Vasa J. Perović in Matija Bevk: »NUK 2 je nacionalno pomemben in funkcionalno nujen projekt«: intervju (Metropolitan.si, 15. maj 2020) S. R., STA, Kolesje v pozabljenem 50-milijonskem projektu se je znova začelo vrteti (NoviceSvet24.si, 12. maj 2020) A. J., Za gradnjo NUK 2 okoljevarstveno soglasje ni potrebno (Rtvslo.si, 12. maj 2020) V. L., NUK II naj bi začeli graditi v naslednjih letih (Siol.net, 12. maj 2020) Manja Pušnik, Za NUK 2 luč na koncu tunela (Delo.si, 12. maj 2020) DK, NUK II leta 2024 (Mladina, 26. april 2020) STA, Izgradnja NUK II. možna do leta 2024 (tema) (STA, 24. april 2020) Marko Golja, NUK2 (Radio Slovenija 1, intervju z Matijo Bevkom, 15. april 2020) Martina Černe, Pogovor z ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice (Radio Slovenija 1, 15. april 2020) Nadina Štefančič, Viljem Leban: Konec leta bomo imeli v rokah vse papirje, da lahko začnemo graditi NUK 2 (Rtvslo.si, 10. april 2020)

Javni razpis za podelitev Trubarjevega priznanja z letu 2020

NUK, 27. november 2020 ― Na podlagi Pravilnika o Trubarjevih priznanjih objavlja Narodna in univerzitetna knjižnica naslednji JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV TRUBARJEVIH PRIZNANJ V LETU 2020 1. Predmet javnega razpisa: zbiranje predlogov za podelitev Trubarjevega priznanja za dosežke na področju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji. 2. Splošno o nagradi: Trubarjevo priznanje se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji oziroma imajo pomembne zasluge na tem področju. 3. Oblika nagrade: Trubarjevo priznanje se podeljuje v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. 4. Predlagatelji nagrade: Kandidate za Trubarjeva priznanja lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Predlagatelji ne morejo predlagati podelitve posmrtne nagrade. 5. Predlog za podelitev Trubarjevega priznanja: Predlog se odda na obrazcu, ki je priloga tega razpisa in mora vsebovati: podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru pravne osebe še kontaktna oseba; podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo; utemeljitev pobude z ustreznimi dokazili; priloge: kratek življenjepis in bibliografija kandidata ali opis zgodovine delovanja pravne osebe. Utemeljitev naj upošteva dosežke predlaganega posameznika ali pravne osebe na strokovnem in znanstvenoraziskovalnem področju delovanja ter mora izkazovati njegov vidni vpliv na domačih in tujih tleh.  6. Oddaja predlogov: Vsak predlog mora biti poslan v ločeni zaprti ovojnici z oznako »RAZPIS – TRUBARJEVO PRIZNANJE 2020 – NE ODPIRAJ« najkasneje do 15. decembra 2020 (datum poštnega žiga) na naslov: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Komisija za podeljevanje Trubarjevih priznanj Turjaška 1 1000 Ljubljana Prosimo, da pobudniki vloge pošljejo tudi v e

Javni razpis za podelitev Trubarjevega priznanja v letu 2020

NUK, 27. november 2020 ― Na podlagi Pravilnika o Trubarjevih priznanjih objavlja Narodna in univerzitetna knjižnica naslednji JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV TRUBARJEVIH PRIZNANJ V LETU 2020 1. Predmet javnega razpisa: zbiranje predlogov za podelitev Trubarjevega priznanja za dosežke na področju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji. 2. Splošno o nagradi: Trubarjevo priznanje se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji oziroma imajo pomembne zasluge na tem področju. 3. Oblika nagrade: Trubarjevo priznanje se podeljuje v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. 4. Predlagatelji nagrade: Kandidate za Trubarjeva priznanja lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Predlagatelji ne morejo predlagati podelitve posmrtne nagrade. 5. Predlog za podelitev Trubarjevega priznanja: Predlog se odda na obrazcu, ki je priloga tega razpisa in mora vsebovati: podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru pravne osebe še kontaktna oseba; podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo; utemeljitev pobude z ustreznimi dokazili; priloge: kratek življenjepis in bibliografija kandidata ali opis zgodovine delovanja pravne osebe. Utemeljitev naj upošteva dosežke predlaganega posameznika ali pravne osebe na strokovnem in znanstvenoraziskovalnem področju delovanja ter mora izkazovati njegov vidni vpliv na domačih in tujih tleh.  6. Oddaja predlogov: Vsak predlog mora biti poslan v ločeni zaprti ovojnici z oznako »RAZPIS – TRUBARJEVO PRIZNANJE 2020 – NE ODPIRAJ« najkasneje do 15. decembra 2020 (datum poštnega žiga) na naslov: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Komisija za podeljevanje Trubarjevih priznanj Turjaška 1 1000 Ljubljana Prosimo, da pobudniki vloge pošljejo tudi v e

Izjava o dostopnosti

NUK, 23. september 2020 ― Narodna in univerzitetna knjižnice omogoča dostopnost spletišča www.nuk.uni-lj.si v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18). Za zagotavljanje zakonskih zahtev glede dostopnosti so bile omogočene nekatere prilagoditve, kot so: odzivno oblikovanje (spletna stran se prilagodi velikosti uporabnikovega zaslona brez izgube strukture ali vsebine), omogočeno je povečevanje črk brez izgube vsebine ali funkcionalnosti, prikaz vsebin za uporabnike podpornih tehnologij (bralnike zaslona, brajevo vrstico), spletno stran je mogoče uporabljati tudi samo s tipkovnico (navigacija brez miške), ustrezni barvni kontrasti (med besedilom in ozadjem), spletne strani ne vsebujejo utripajočih vsebin in so varne za uporabo za vse skupine uporabnikov, ki bi jim bliskovite spremembe in utripajoči elementi lahko povzročili reakcije ali napade, omogočeno je opremljanje slik z nadomestnim besedilom, omogočena je uporaba različnih ravni naslovov, spletišče deluje predvidljivo. Stopnja skladnosti Spletišče www.nuk.uni-lj.si je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zaradi spodaj navedenih izjem. Nedostopna vsebina Dostopnost spletišča www.nuk.uni-lj.si redno spremljamo in izboljšujemo. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Primeri takih vsebin so: skenirani dokumenti v PDF obliki zapisa, posamezne multimedijske virtualne razstave, kompleksne tabele s podatki. Priprava izjave o dostopnosti Ta izjava je bila pripravljena 22. septembra 2020 na podlagi samoocene. Izjava je bila nazadnje pregledana 23. septembra 2020. Povratne in kontaktne informacije Zaradi rednih posodobitev vsebin lahko obiskovalci spletišča www.nuk.uni-lj.si kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani dostopne in prijazne širšemu krogu javnosti, občasno naletijo na

Finžgar in Plečnik: razstava o prijateljstvu

NUK, 21. september 2020 ― Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja »Usoda je odločila, da sva si bila na Mirju soseda. Tako skromno tiho je Plečnik leta 1922 zasedel stolico Ljubljanske univerze, da res njegovi učenci in mi sosedje nismo niti slutili, kak umetnik se je naselil med nami. Prvič sem se sešel z njim, ko sem se ukvarjal s potrebno mislijo, kako bi podrl trhle deske in postavil novo ograjo med njegovim in župnijskim vrtom. Mirno me je poslušal. Nato mi je z ljubkim smehljajem rekel: ›Le poderite to revno ostarelost, toda nove ne postavljajte!‹ Zavzel sem se. On pa je resno nadaljeval: ›Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda?‹ On me je bistro opazoval in uganil, da sem ga prišel prosit načrta za novo ograjo. Oba sva za hip umolknila. Prvi je spregovoril Plečnik: ›Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja.‹ Segel sem mu v roko. Tedaj je vzbrstelo najino prijateljstvo, ki se vsa leta niti trohico ni skalilo.« Močno, zaupno prijateljstvo med sosedoma, ki je pogosto preraslo tudi v kreativno sodelovanje ob Finžgarjevem pisateljskem in uredniškem delu ter sprotnih cerkvenih obveznostih, je resnično trdno in neskaljeno trajalo vse do Plečnikove smrti. Plečnik je svoje arhitekturno poslanstvo vedno utemeljeval z vero v Boga, zato mu je sosedstvo z uglednim župnikom Finžgarjem gotovo imponiralo, saj je bil tudi sam frančiškanski tretjerednik. Ohranjena korespondenca, ki se nahaja v Finžgarjevi zapuščini v Rokopisni zbirki v NUK, dokumentirano priča o njunih trdnih odnosih. Posebno zanimivi so sprotni Finžgarjevi pripisi pod Plečnikovimi pismi, saj v veliko primerih pojasnjujejo kontekst sporočila, ki ni vselej jasen iz besedila. Ob obsežni korespondenci se je ohranilo tudi precej arhitektovega originalnega gradiva, risb, klišejev, osnutkov, vinjet, ki jih je Plečnik na Finžgarjevo prošnjo – večinoma s skromnim opravičilom, da ni grafični oblikovalec – naredil za naslovnice in oblik

Zaključeni raziskovalni projekti

NUK, 23. julij 2020 ― 2020 Europeana Common Culture (1. 1. 201930. 6. 2020) Naslov projekta: Europeana Common Culture Obdobje: 1. 1. 201930. 6. 2020 Nosilec/koordinator: Fundacija Europeana  Vodja projekta v NUK: Matjaž Kragelj Partnerji: 23 javnih in zasebnih organizacij s področja kulturne dediščine Sofinancer: Evropska komisija - Innovation and Networks Executive Agency (INEA), program CEF TELECOM (2018-EU-IA-0015) Opis projekta: Projekt je vključeval dva tesno povezana cilja: 1) razviti usklajeno in harmonizirano okolje za nacionalne agregatorje, deliti vire in tehnična sredstva ter uskladiti skupna priporočila in standarde za delo; 2) zagotavljati kakovostne vsebine in metapodatke za čim večjo uporabo digitalnih zbirk Europeane. Rezultati projekta so bili naslednji: izboljšali smo eno tretjino od 14 milijonov metapodatkov, ki jih Europeani zagotavljajo nacionalni agregatorji; dosegli smo 2. stopnjo specifikacije Europeana Publishing; dodali smo 1,7 milijona novih zapisov v skladu s specifikacijami 3. ali 4. stopnje; semantično smo obogatili metapodatke; usposabljanje izvajalcev v organizacijah kulturne dediščine, spletna prisotnost in ozaveščanje javnosti o pomenu in vsebinah Europeane. Rezultati projekta omogočajo lažje objavljanje vsebin v Europeani, boljšo kakovost digitalnih vsebin, približevanje digitalnih vsebin najširši javnosti in kulturnim ustanovam ter večjo uporabno vrednost digitalne kulturne dediščine za potrebe izobraževanja, znanosti, turizma, javne uprave in drugih uporabnikov s področja kreativnih industrij. Spletna stran projekta: https://ec.europa.eu/inea/en/connecting-europe-facility/cef-telecom/2018-eu-ia-0015.   2017 Rise of Literacy in Europe Thematic Collection / Tematska zbirka Razvoj pismenosti v Evropi (1. 9. 201728. 2. 2019) Naslov projekta: Rise of  Literacy in Europe Thematic Collection Obdobje: 1. 9. 201728. 2. 2019 Nosilec/koordinator: NUK Vodja projekta v NUK: d

Slikovna zbirka

NUK, 17. julij 2020 ― Zbirka hrani slikovno gradivo (avtorsko izvirno ali na kakršen koli način reproducirano grafiko, risbe, ilustracije, fotografije na katerem koli nosilcu (razglednice, fotografije, plakati, koledarji, grafične mape, posamezni grafični listi, ilustracije, risbe, idr.) s poudarkom na slovenskih avtorjih in slovenskem ozemlju, ne glede na časovno dimenzijo.  Zbirka obsega okoli 100.000 enot gradiva. Največji sta zbirka razglednic z več kot 50.000 razglednicami Slovenike in Jugoslavike ter zbirka plakatov z več kot 9000 plakati. Izjemno bogata je tudi zbirka portretne, dokumentarne in pokrajinske fotografije, med dragocenimi primerki slikovnega gradiva hranimo posamezne grafične liste in mape ter originalna dela slovenskih likovnih ustvarjalcev. Pestrost slikovne zbirke zaokrožujeta zbirki koledarjev in podobic. Dejavnost: • dopolnjevanje zbirke slikovnega gradiva, zbirke upodobitev znanih Slovencev, zbirke razglednic, zbirke plakatov, zbirke podobic in zbirke koledarjev • izbiranje referenčne literature s področja grafike, risbe, ilustracije in fotografije ter s področja upravljanja slikovnih zbirk • bibliografska obdelava gradiva • znanstvenoraziskovalno in razvojno delo v povezavi z gradivom • posredovanje bibliografskih in strokovnih informacij o slikovnem  gradivu     Informacije in odgovornost: Dostop do gradiva KatNUK dLib.si (digitalizirano gradivo) Kontakti: Urša Kocjan (skrbnica zbirke) T: (01) 2001 217 E: ursa.kocjan@nuk.uni-lj.si Odpiralni čas Naročanje gradiva* Rezervacija čitalniškega mesta *Gradivo iz posebnih zbirk hranimo na različnih lokacijah, zato je potrebno predhodno naročilo (gradivo, naročeno do 11. ure, boste lahko pregledovali naslednji dan).   DefaultHide

Uporabne povezave

NUK, 17. julij 2020 ―   • ARRS, Agencija RS za raziskovalno dejavnost • Evropska komisija • Horizon 2020 / Obzorje 2020 • Knjižnica: Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti • OSIC, Osrednji specializirani informacijski centri • Scopus • SICRIS, Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji • Web of Science (WoS)   DefaultHide
še novic