Novice

NUK, Narodna in univerzitetna knjižnica

https://www.nuk.uni-lj.si/  

test unesco

NUK, 4. november ― 2022 Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO za leto 2022 Nacionalna lista Spomin sveta UNESCO   slika (za večji prikaz kliknite na sliko) enota ustanova 1. Povzdig svobodnih Žovneških v grofe Celjske; Original, pergament, 40 x 63 cm, majestetni pečat rimsko-nemškega cesarja Ludvika IV. Bavarskega na rumeno-rdeči pleteni svileni vrvici, nemški jezik. Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1063, Zbirka listin, št. 4065 (foto: Arhiv RS) Serija listin grofov Celjskih 1262–1456 Arhiv Republike Slovenije 2. Lastnoročno napisano pismo Primoža Trubarja kranjskim deželnim stanovom, v katerem jim 26. januarja 1561 iz Tübingena sporoča, da sprejema njihovo povabilo v Ljubljano (Foto: Arhiv RS). Original, papir, 32 x 21 cm, 4 strani. Arhiv Republike Slovenije, SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 87–99 (fasc. 54/1–54/15); Trubarjevo pismo šk. 89 (fasc. 54/3), sn. 1, str. 393–396. (foto: Arhiv RS) Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev druga polovica 16. stoletja Arhiv Republike Slovenije 3. Statut mesta Ptuja; Ptuj, 5. 8. 1513; original, pergament, 30,5 x 22 cm, lesene platnice, prevlečene z rjavim usnjem, 48 listov, nemški jezik. Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI ZAP 70, Zbirka rokopisov, R-69. (foto: Zgodovinski arhiv na Ptuju) Ptujski mestni statut 1513 Zgodovinski arhiv na Ptuju 4. Stiški rokopis, okoli leta 1428; hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, (foto: Narodna in univerzitetna knjižnica) Stiški rokopis okoli leta 1428 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5. Prešerniana; hrani Narodni muzej Slovenije. (foto: Tomaž Lauko) Prešerniana prva polovica 19. stoletja Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Narodni muzej Slovenije 6. Knjižnica frančiškanskega samostana, Novo mesto, 1469–1800 (v sklopu Frančiškanskega samostana,

Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Narodna in univerzitetna knjižnica, 2. del

NUK, 3. oktober ― naslov Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Narodna in univerzitetna knjižnica, 2. del avtor ddr. Nataša Golob recenzenta Matjaž Bizjak in Janez Mlinar oblikovanje in prelom Studio Jančič založnik  Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Narodna in univerzitetna knjižnica število strani 278 ISBN 978-961-268-114-2 cena 23 €   Naroči knjigo   O knjigi Delo na 278 straneh prinaša nadaljevanje sistematičnega evidentiranja in katalogiziranja fragmentov rokopisov, ki jih najdemo v zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Vključuje obsežen tematski uvod in kritično obravnavo dosedanje literature in omemb v kodikoloških opisih. Ddr. Golob eruditsko in pronicljivo niza ugotovitve raziskovanja fragmentov, ki jih razkrivajo še posebej pisave, vezave in podatki pod platnicami kot izjemno dragoceni viri za preučevanje posameznih enot. Popis pa poleg podrobne obravnave več kot 80 rokopisnih fragmentov prinaša tudi obsežno bibliografijo ter register osebnih in krajevnih imen, s katerima kliče k nadaljnjim raziskavam.   »Pergamentni kosci razdeljenih rokopisov se nemalokrat povezujejo, sestavijo v okruške, ki postanejo zbor podatkov o rokopisih, ki so končali svojo, v srednjem veku zelo pomembno pot. ddr. Nataša Golob        Avtorica ddr. Nataša Golob o katalogu Katalog srednjeveških rokopisnih fragmentov, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, je tokrat namenjen predstavitvi preostankov nekdanjih rokopisnih kodeksov, ki so jih knjigovezi 17. in 18. stoletja uporabili kot prevleke platnic ali pa so jim dali še preprostejšo vlogo, da so kot eno ali dvoslojni ovitki varovali knjižne bloke tiskanih knjig. Kakršen koli je njihov videz zdaj, vedno znova ugotavljamo, da gre za liste iz rokopisov, ki so nastali v italijanskih in francoskih krajih, največ fragmentov pa je iz območij, kjer je bila doma pisava avstrijskih in nemških šol, a ta dela s

Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec

NUK, 1. oktober ― naslov Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec / Jože Plečnik as a graphic designer avtor Andrej Hrausky strokovni sodelavec Mag. Marijan Rupert jezikovni pregled Mojca Blažej Cirej oblikovanje Mia Sivec založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica ISBN 978-961-7091-47–2 cena 12 €   Naroči knjigo   O knjigi Jože Plečnik (1872–1957) je prav gotovo najpomembnejši slovenski arhitekt. Njegovo delovanje ni bilo omejeno le na ozko arhitekturno področje. Bil je tudi urbanist, ukvarjal se je z oblikovanjem interierja, pohištva in s sakralnega posodja. Skoraj ni področja, na katerem ni pustil svojega ustvarjalnega pečata. Njegovo delovanje na področju grafičnega oblikovanja pa je danes večinoma prezrto. Dvojezična (slovenska / angleška) monografija Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec spremlja istoimensko razstavo, ki je v Narodni in univerzitetni knjižnici na ogled med 16. septembrom in 15. novembrom 2025. Ta želi priznanega in svetovno znanega arhitekta predstaviti v vlogi grafičnega oblikovalca. Spremlja Plečnika, ki se je že od let, preživetih na Dunaju, srečeval in vpenjal v delo grafičnega oblikovalca – v ustvarjalnem delu, ki ga je tudi po vrnitvi v domovino preko različnih projektov in sodelovanj neprestano spremljalo. Monografija izčrpno in sistematično sledi tej zgodbi, popisuje Plečnikovo delo grafičnega oblikovanja in ga postavlja v širši kontekst njegovega življenja in odnosov s sodobniki. Avtor besedila in razstave je arhitekt Andrej Hrausky, ki se že vrsto let posveča raziskovanju življenja in dela Jožeta Plečnika. Besedilo v monografiji dopolnjujejo slikovne reprodukcije del Plečnikovega grafičnega oblikovanja, ki sega od manjših znakov, oramentov, knjižnih oprem in naslovnic do znamenitega plakata, ki ga je Plečnik leta 1905 izdelal za razstavo Secesije.   »Arhitekti večinoma poznajo njegovi knjigi Architectura pe

Forma perennis

NUK, 1. september ― Forma perennis Jože Plečnik – grafični oblikovalec 16. september–15. november 2025, Razstavna dvorana NUK Arhitektura najpomembnejšega slovenskega arhitekta je svetovno priznana in z njo se ukvarjajo številni pisci in kritiki. Vemo, da ga ni zanimala le arhitektura, temveč tudi risba, oblikovanje in s tem povezan razvoj umetnih obrti. To ni naključje, saj je bilo ob koncu 19. stoletja, ko je Jože Plečnik prišel na Dunaj, aktualno gibanje Arts and Crafts. Izhajalo je iz Velike Britanije in se je zavzemalo za ohranjanje tradicionalnih obrti in njihovo tesno povezavo z umetnostjo. Tudi dunajska secesija, ki ji je pripadal tudi Plečnik, je izhajala iz podobnih izhodišč.  Plečnik se je posvečal ohranitvi domače obrtne tradicije, od obdelave lesa, kamna, umetnega kovaštva, rezbarstva ter pasarstva, in jo s pridom vključeval v svoje arhitekturne projekte. Posegel je tudi na področje grafičnega oblikovanja, ki pri nas ni imelo prave tradicije, saj se je pričelo razvijati šele s književnimi izdajami slovenske moderne. Ko se je leta 1921 vrnil v Ljubljano, sta ga k sodelovanju povabila Fran Saleški Finžgar in France Stele. Nastalo je plodno sodelovanje, ki je prenovilo naše knjižno oblikovanje. V nasprotju s slikarji, ki so knjige bogatili s svojimi ilustracijami, je Plečnik tiskovine oblikoval »tektonsko«, kjer že kompozicija različnih črk in postavitev stavka ustvarja prepričljivo grafično rešitev. Številni poznajo njegovi knjigi Architectura perennis in Napori, a verjetno bolj zaradi objavljenih arhitekturnih načrtov, kot pa zaradi odlične grafične podobe. Nekateri občudujejo tudi Finžgarjevo Makalonco in morda še katero od knjig, ki jih je oblikoval. Pravi pomen Plečnika kot grafičnega oblikovalca pa je danes večinoma prezrt. K temu je pripomogel tudi sam, saj se ni želel izpostavljati kot avtor. Prepričan je bil, da mora vsako avtorsko delo samostojno prepričati s svojo kvaliteto, ne pa vzbujati pozornosti z imenom uveljavljenega avtorja. Kljub temu je

Poletna razstava Hranimo misli

NUK, 7. julij ―   Poletna razstava Hranimo misli razstavna dvorana NUK 7. julij–9.avgust 2025   V NUK smo že več kot 250 let zavezani oskrbovanju slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanju novega znanja. Predano zbiranje gradiva danes sestavlja temeljno nacionalno zbirko slovenike, zbirko temeljne študijske literature in zbirke posebnega knjižničnega gradiva. Hranimo že več kot 3.000.000 enot gradiva. Delček raznovrstnega gradiva, tudi izjemne posebnosti, si lahko ogledate do 9. avgusta v razstavni dvorani. Izbrali so ga skbniki Rokopisne zbirke, Zbirke starih tiskov, Glasbene zbirke, Kartografske zbirke, Slikovne zbirke, Zbirke drobnega tiska in sive literature, Filmske zbirke in Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Na razstavi izpostavljamo posebne zanimivosti, denimo Dnevnik Josipine Urbančič Turnograjske, posvetilo Ivana Cankarja Adi Kristan, darilno izdajo Faksimila avtoriziranega prepisa Beethovnove 6. simfonije, štiri nekdaj prepovedane knjige iz D-fonda, knjigo Tractatus insignis De reintegrationo feudorum, ki je vezana v rokopisno vezavo, tudi minimalistično, a elegantno izdajo Schönlebnove Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis iz 1673. Tu je tudi natisnjen zemljevid Slovenija in turistična karta, ki je za promocijske namene izšla pred skoraj 30 leti. Prav poseben spomin na pretekle dni in življenjski slog pa nam pričarajo slikovna gradiva in drobni tiski Gorenja in Kolinske, modni katalogi Alpine, Astiba, Kroja in Mure, vabila na Bled, v Rimske toplice in Piran. Seveda nismo pozabili niti na nogomet. Bogato, barvito in raznoliko gradivo iz zbirk NUK pripoveduje večplastne in razgibane zgodbe. O času, ko je nastalo ali usodah, ki so ga doletele. O skrivnostih in idejah, ki ga hrani. O njegovih lastnikih in preteklosti. In seveda o življenju nas in naših prednamcev. Zbirka gradiva NUK bo vedno temeljni del odgovora na vprašanje kako hranimo misli. Zgodovina in dejavnosti knjižnice so predstavljeni na st

Dobrodošli doma 2025

NUK, 29. maj ―   Dobrodošli doma - Dobrodošli v NUK 19. 6. 2025 Dobrodošli doma je tradicionalno srečanje Slovencev iz zamejstva, izseljenstva in domovine, ki v Slovenijo pripelje rojake iz bližnjih in daljnih krajev. Letos bo srečanje potekalo v Novi Gorici - evropski prestolnici kulture med 13. junijem in 3. julijem. NUK že vrsto let sodeluje pri programu srečanja, saj smo knjižnica vseh Slovencev, ki ne le zbira, hrani in posreduje tudi gradivo, ki ga naši rojaki ustvarijo izven meja naše domovine, temveč tudi aktivno vzdržujemo stike s slovenskimi skupnostmi in posameznimi Slovenci širom sveta. Letošnje srečanje z izseljenci v NUK bomo obogatili z ogledom komedije A. P. Čehova Tragik po sili v izvedbi gledališke skupine Slovenska vas iz Buenos Airesa. Udeležence srečanja v NUK gostili že v četrtek, 19. junija. Osrednja prireditev s pevskimi, plesnimi in igralskimi nastopi rojakov iz vsega sveta ter s pravo slovensko veselico z Ansamblom Saša Avsenika bo v nedeljo, 22. junija 2025.   četrtek, 19. junij, ob 18.00 (kavarna NUK) NUK bo tudi letos gostila druženje z izseljenci. Udeležence večera bo nagovorila ravnateljica dr. Jana Kolar; skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu Helena Janežič pa bo predstavila delovanje izseljenske zbirke. Na sporedu bosta še komedija Tragik po sili in glasbena točka tenorista Andreja Rustje. Večer bomo zaključil ob prijetnem druženju v prostoru kavarne in atrija NUK. Prijazno vabljeni na vseslovensko srečanje v NUK.   A.P. Čehov: Tragik po sili (komedija v enem dejanju) S komično enodejanko Tragik po sili med nas prihajajo argentinski Slovenci iz Buenos Airesa. Dani Grbec, odličen in priznan amaterski gledališki igralec, je v sodelovanju z Borisom Rotom na oder postavil prizor iz podeželskega življenja, ki ga je Anton P. Čehov zapisal ob koncu 19. stoletja. Tema je še kako aktualna tudi danes: žrtvovano življenje, ovire, obveznosti, pomanjkanje odločitev in nakopičena nesreča so gonilne sile,

Dragocenosti iz preteklosti

NUK, 24. april ― DRAGOCENOSTI IZ PRETEKLOSTI razstava dijaških del s tematiko iz pravljice Makalonca (24.april 2025–, Kavarna NUK) Zgodb o naklonjenosti in iskrenem prijateljstvu ne beremo samo v pravljicah; lepo je, da se kdaj pa kdaj zarišejo tudi v resničnem življenju ljudi. Fran Saleški Finžgar in Jože Plečnik sta z Makalonco ustvarila delo, ki nas očara z izčiščeno pripovedno besedo in mojstrsko dovršeno grafično podobo. V uvodu, ki ga je Finžgar zapisal ob drugi knjižni izdaji leta 1958 vidimo, kako je pisatelja in arhitekta bogatilo tudi iskreno in dolgoletno prijateljstvo. Motiv o zvesti ljubezni in predanosti je rdeča nit, ki prepleta dogajanje v omenjeni ljudski pripovedi. Zgodba govori o pogumnem kraljeviču in vitezu Petrusu, ki očara prelepo cesarično Makalonco. Skupaj pobegneta iz kraljestva njenih staršev ter se po številnih nezgodah in dolgi ločitvi zopet srečata na Petrusovem dvoru, kjer Makalonca opravlja službo spletične. Sledi srečen konec s poroko, kot se za pravljico spodobi.        Vstop v pravljični svet ljudske pripovedi je dijakom predstavljal velik izziv. Naloge so se lotili na dva načina. Skupina dijakov iz drugega letnika je posamezne izbrane prizore predstavila skozi ilustracijo, kjer so se osredotočali na likovna izrazna sredstva ter svoje rešitve predstavili v živobarvnih podobah. Dijaki tretjega letnika so v svojih delih raziskovali mrežne sisteme ter ritmičnost oblik v grajenju kompozicije. Motive svojih del so iskali v izbrani pripovedi, kot tudi v Plečnikovih grafičnih podobah, ki dopolnjujejo in soustvarjajo strani v knjigi. Fran Saleški Finžgar se je pri snovanju pripovedi opiral na staro ljudsko pravljico, ki jo je slišal še kot mlad študent na svojih popotovanjih po slovenskih planinah. Nastanek zgodbe bi lahko iskali v arabskih pravljicah iz Tisoč in ene noči, ji sledili preko Kitajske in nazaj do evropskega prostora. Preko ustnega izročila se je pripoved ohranila do danes. Po zaslugi Frana Saleškega Finžgarja jo lahko prebiramo
In memoriam Stane Bahor (1953–2025)

In memoriam Stane Bahor (1953–2025)

NUK, 18. februar ― Prezgodaj nas je zapustil Stane Bahor. Ko sem ga obiskal lani poleti, si nisem mislil, da ga vidim zadnjič. Poslavljam se od mentorja, starejšega sodelavca, ki me je veliko naučil v času, ko sva skupaj delala v Centru za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice. Hvaležen sem mu za marsikateri uvid, pomoč in dolge debate. Njegov prispevek k razvoju Narodne in univerzitetne knjižnice ter slovenskih knjižnic je zelo pomemben. V NUK se je zaposlil leta 1984, začel je z urejanjem Centralnega kataloga slovenskih knjižnic. V drugi polovici osemdesetih letih se je ukvarjal s takrat ključno razvojno nalogo, uvajanjem avtomatizacije knjižničnega poslovanja najprej v NUK potem pa tudi v drugih knjižnicah. Po končani uvedbi avtomatizacije v tekoče poslovanje knjižnice se je posvetil retrospektivni konverziji listkovnih katalogov s ciljem, da bi računalniški katalog odražal celovito sliko knjižnične zbirke. Kasneje je potek uvajanja avtomatizacije opisal v strokovnih objavah. Od leta 1999 je delal v Državni matični službi za knjižničarstvo oziroma v Centru za razvoj knjižnic. Delo sistemskega administratorja je zamenjal z delom svetovalca. Na področju šolskih knjižnic se je aktivno zavzemal za njihov razvoj in veljavo v šolskem prostoru. Njegova prizadevanja so bila vsestranska - pripravljal je strokovne priročnike, prispevke, poročila o razvoju, pravilnike, standarde, vodil je meritve razvitosti šolskih knjižnic itn. Ukvarjal se je tudi s področjem specialnih knjižnic. Že v letu 1993 se je posvečal avtomatizaciji muzejskih knjižnic, knjižnic zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine in knjižnic galerij, da bi se vključile v enoten knjižnični informacijski sistem. Še posebej so ga zanimale samostanske in druge teološke knjižnice v Sloveniji. Pripravil je poročilo o njihovem stanju, na ta način si je prizadeval ozavestiti splošno in strokovno javnost o njihovem pomenu, deležnike pa o skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Na to temo je tudi magistriral in

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2024

NUK, 27. januar ―   Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje več kot 3 milijone enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.   Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Predstavljamo vam izbor pridobitev zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2024.   DAROVI Tudi v letu 2024 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Rokopisna zbirka je pridobila veliko število novih rokopisnih zapuščin in posameznih avtografov, skupaj 53 enot. Med njimi so zapuščine znanih in pomembnih slovenskih književnikov ter drugih ustvarjalcev in učenjakov, ki so se ukvarjali s pisanjem ali širšim področjem knjige in humanistike. Med p

Ta veseli dan kulture 2024

NUK, 19. november 2024 ―   Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK   Ponovno se bliža Ta veseli dan kulture. Dan, ko tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici odpremo vrata praznovanju slovenske kulture in ustvarjalnosti. V torek, 3. decembra 2024, vas prijazno vabimo na obisk NUK: OGLED KNJIŽNICE Ob 11.00 bo na sporedu voden ogled Narodne in univerzitetne knjižnice in razstave Hranimo misli - že 250 let. Predstavili bomo tudi Plečnikovo knjižnico in opozorili na ideje, ki jih je mojster arhitekt uresničil v svoji knjižnični palači. Zgodbe knjižnice, njenih zakladov in arhitekture ter dogodkov 250-letne zgodovine bodo skozi sprehod po NUK odlična priložnost za naše skupno praznovanje dneva odprtih vrat slovenske kulture. Ogledali si bomo Zdravljico. V razstavni dvorani nam jo bo predstavil Samo Kristan, skrbnik Rokopisne zbirke NUK. Med knjižničnimi zakladi imajo namreč prav poseben pomen tiskane in prevodne izdaje Zdravljice kot tudi obsežna rokopisna zapuščina največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V slednji hranimo tudi štiri pesnikove rokopise Zdravljice. Na pesnikov rojstni dan bomo v posebni vitrini v razstavni dvorani NUK razstavili izvirna delna rokopisa prvih šestih kitic (Ms 1428) in zadnjih dveh kitic (Ms 471 št. 12) Zdravljice. Rokopis Franceta Prešerna si boste lahko ogledali tudi samostojno med 10.00 in 18.00. PREDAVANJE DR. DRAGANA BOŽIČA Ob 17.00 pa vas vljudno vabimo na predavanje dr. Dragana Božiča, ki nam bo predstavil Zdravljico v zgodovinskem kontekstu njenega nastanka, ko jo je pesnik novembra 1844 napisal v devetih kiticah še v bohoričici, nato pa kmalu močno izboljšal do različice, ki jo je cenzura zavrnila. Pesem je smela priti v javnost šele po njeni ukinitvi marca 1848.  Predavatelj bo tudi pojasnil, kako sta celotna pesem oziroma samo sedma kitica postali himna Republike Slovenije. Predavanje bo v sejni sobi v prvem nadstropju NUK. Udeležba na obeh dogodkih je brezplačna, zaželene pa so predhodne prijave na d

NUK na Slovenskem knjižnem sejmu

NUK, 18. november 2024 ― Hranimo misli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu November je mesec, ko se ljubitelji knjige, branja in kulture nasploh tradicionalno zberemo na Slovenskem knjižnem sejmu. Tudi letos bo tako. Gospodarsko razstavišče bo od 26. novembra do 1. decembra 2024 srečališče vseh zgoraj naštetih. Narodna in univerzitetna knjižnica bo svojo dejavnost in publikacije predstavila v dvorani Kocka/A2. Naša stojnica (desno od vhoda, na mestu 43, ob prizorišču Pogovorne postaje) bo v znamenju 250. obletnice začetkov knjižnice, ki jo letos obeležujemo na različne načine, od dogodkov, konferenc, predavanj in razstav. Izvedeli boste vse, kar vas zanima o NUK, na prodaj pa bosta tudi monografija Hranimo misli - že 250 let, ki smo jo izdali v letošnjem prazničnem letu, in najnovejša knjiga ddr. Igorja Grdine Prešeren, politika in poezija, ki pesnikovo življenje in delo, še posebno pa njegovo Zdravljico, umešča v širši kontekst dogodkov prve polovice 19. stoletja. Odlična knjiga je nastala ob razstavi, ki smo jo lani pripravili v Frankfurtu. Dopolnjuje jo mapa s faksimili štirih rokopisov Prešernove Zdravljice iz pesnikove zapuščine v NUK. Na stojnici bo mogoče kupiti tudi beležko Plečnik. Vse navedene publikacije boste lahko kupili s sejemskim 20 % popustom. Levo od vhoda v dvorano Kocka si boste lahko ogledali tudi razstavo Hranimo misli - že 250 let na desetih panojih, ki predstavlja izbor dogodkov, ki so pisali zgodbo naše knjižnice. Pogledali smo v preteklost in spomnili na dogodke, ki so oblikovali razvoj knjižnice, gradnjo zbirke in storitev za uporabnike: med drugim si boste ogledali, kako so tudi niti nesrečnih naključij tiste, ki spletajo razvoj in spomin naše knjižnice in kako so se z njimi spoprijemali naši izjemni prednamci ter nam s tem utirali pot naprej. Tu so tudi zanimive zgodbe knjižnične zbirke in njenih največjih dragocenosti, prebrali boste, kako zbiramo in skrbimo za zaklade pisne kulturne dediščine. In zgodbe ohranjanja ogroženega gradiva, popisovanja sloven

Prešeren, politika in poezija

NUK, 8. november 2024 ― naslov Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine avtor ddr. Igor Grdina recenzenti dr. Urška Perenič, dr. Mira Miladinović Zalaznik, dr. Andrej Rozman jezikovni pregled Urša Fujs oblikovanje in prelom Maj Blatnik in Mia Sivec založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica število strani 110 + mapa s faksimili Prešernovih rokopisov Zdravljice ISBN 978-961-7091-39-7 cena 39 €   Naroči knjigo   O knjigi Monografija Prešeren, politika in poezija je nastalo v letu 2023, ko je bila Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Tega leta je minilo tudi 175 let od prve objave Zdravljice, posebej pomembne pesmi izpod peresa prvaka slovenskega Parnasa, Franceta Prešerna. Ob tej priložnosti smo v sodelovanju s SKICA Berlin, Slovenskim kulturnim centrom Berlin (Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu) in Nemškim muzejem romantike v Frankfurtu pripravili razstavo France Prešeren in slovenska romantika. Njena avtorja sta bila ddr. Igor Grdina in dr. Urša Perenič. Ob razstavi je izšla, sprva v nemškem jeziku, tudi pričujoča monografija. V knjigi ddr. Grdina osmišlja in v širši kontekst prelomnega časa postavlja življenje in delo dr. Franceta Prešerna. Dogodke in mnoge osebnosti političnega in kulturnega življa tistega časa vpenja v zgodbo pesnikovega življenja in zven njegovih pesmi, kot je bil slišan po njegovi smrti in odzvanja še danes. Začenši s Prešernovimi zadnjimi dnevi in analizo pešanja absolutističnega sistema v poznih predmarčnih letih knjiga razvija pesnikov pogled na revolucijo in odnos do pravičnosti, tudi njegovo stališče, da je prišla generacijo prezgodaj; razkriva Prešernov oddaljeni pogled na francoske predsedniške volitve in njegova mnenja obravnava tudi s stališča advokata, ne zgolj literarnega ustvarjalca; pomudi se pri njegovem odnosu do razumevanja suženjstva. S Prešernom kot slove
še novic