Glavna knjižnična zbirka

NUK, 24. januar ― Glavna knjižnična zbirka hrani tiskane monografske publikacije, ki so nastale po letu 1850, tiskane kontinuirane vire od začetkov časnikarstva in elektronske vire. Zbirka se dopolnjuje s sloveniko, izdano doma in v tujini, s temeljno strokovno in znanstveno literaturo ter študijsko literaturo za študijske programe UL. Informacije: Dostop do gradiva KatNUK dLib.si (digitalizirano gradivo)   DefaultHide

Beležka M. Vovk

NUK, 14. januar ― Podatki o beležki naslov M. Vovk risbe Melita Vovk izbor portretov Urša Kocjan, Meta Kojc, Marijan Rupert oblikovanje Tanja Radež velikost 18 x 13 cm število strani 200 izdala Narodna in univerzitetna knjižnica cena 15 €   Elektronska naročilnica   Melita Vovk (1928-2020) je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih ilustratork, slikark in scenografinj. Njene risbe in ilustracije najdemo v več kot osemdesetih knjigah, za svoje delo pa je prejela številne nagrade, leta 2010 tudi nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Bila je redna gostja literarnih srečanj, zlasti mednarodnega kongresa PEN na Bledu, kjer je neutrudno risala udeležence in dokumentirala dogajanje. Ob teh priložnostih je nastalo več kot tristo izvirnih in izjemnih risb slovenskih in svetovno znanih književnikov in književnic ter drugih kulturnih ustvarjalcev, ki jih je NUK podarila Ejti Štih, hčerka Melite Vovk. Na papir zarisani s svičnikom, kemičnim svinčnikom, flomastrom, ogljem, voščenkami ali še čem, ti portreti veljajo za izjemen dokument časa in edinstvenosti trenutka, ki ga je umetnica ujela vsakokrat znova. Kot je ubesedil Boris A. Novak, vsak portret neponovljiv, enkraten svet - te podobe vabijo k spominu na mnoge (ne)znane obraze in dogodke, kjer so nastale. Hkrati pa skozi občudovanje umetnosti portretiranja vedno znova kličejo k ustvarjalnosti, ki polni prazne strani beležk in skicirk.   »A človeški obraz je bolj zamotan problem, kot se zdi na prvi pogled. Lepo in grdo se mi zdita prav tako relativna pojma kot genialno in noro ali normalno in nenormalno. Kje je meja enega in se začne drugo…. in lahko je najgrše obličje lepo kot odsev plemenitega duha, lahko pa je najlepše obličje grdo kot prazna, brezbrižna maska lepe lutke.« (iz dnevnika Melite Vovk)   Po oddaji naročila vam bomo na navedeni elektronski naslov poslali oceno stroškov in opis možnosti za plačilo. 

Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Narodna in univerzitetna knjižnica (1. del)

NUK, 13. januar ― Podatki o knjigi naslov Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Narodna in univerzitetna knjižnica 1. del avtorica ddr. Nataša Golob zbirka Biblioteka / Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarum et artium Slovenica, ISSN 1408-6344; 20. Manuscripta et fragmenta; 2 izdajatelja in založnika Slovenska akademija znanosti in umetnosti Narodna in univerzitetna knjižnica jezik slovenski ISBN 978-961-268-079-4 (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, zv. 1) cena 23 €   Elektronska naročilnica   O knjigi: Ddr. Nataša Golob je pred tremi leti izdala prvi zvezek v zbirki Manuscripta et fragmenta s popisom rokopisnih fragmentov Arhiva Republike Slovenije. Pred kratkim je največja poznavalka rokopisnega gradiva v Sloveniji zaključila tudi s pripravo drugega zvezka v seriji, prvi kataloški zvezek s predstavitvijo rokopisov, delnih rokopisov in rokopisnih fragmentov iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ta ponuja eruditski uvid ne le v skrbno sestavljen popis srednjeveškega, skoraj v celoti neznanega rokopisnega gradiva, temveč jih skozi izjemno kontekstualizacijo vseh pomembnih okoliščin povezuje v nova spoznanja in odstira pot prihodnjim raziskovanjem naše pisne kulturne in znanstvene dediščine. Avtorica že v uvodu natančno osvetljuje vse pomembne okoliščine raziskave, metodologije, navezave na pretekla dela in najvidnejše izsledke, poleg tega pa pomenljivo vsebino svojega dela postavi v vse potrebne širše okvire. Knjiga prinaša tudi urejene sezname in kazala osebnih in krajevnih imen, vseh primerjalno navedenih rokopisov ter literature. Spremno besedo je prispeval akademik prof. dr. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V osrednjem delu sledi popis 63 enot rokopisnih fragmentov, od tega 20 rokopisov ali delnih rokopisov in 43 enot fragmentov, med katerimi je nekaj fragmentnih gruč. To gradivo je

Filmska zbirka

NUK, 13. januar ― Filmska zbirka vsebuje slovenske – in deloma tuje – igrane, dokumentarne ter animirane filme na različnih nosilcih. Zbirko dopolnjujejo tudi videokasete in DVD-ji slovenskih založnikov z izobraževalno, promocijsko, kulturno ali drugačno vsebino. Zaokrožitev raznovrstnosti gradiva filmske zbirke pa predstavljajo temeljno študijsko ter referenčno gradivo, filmski letaki, plakati, filmske muzikalije, rokopisi scenarijev in druge zvrsti gradiva povezanega s slovenskim filmom in s slovenskimi filmskimi ustvarjalci.  Dejavnost: dopolnjevanje zbirke videokaset in zbirke DVD-jev s poudarkom na slovenskih in koprodukcijskih filmih ter tujih filmih z udeležbo Slovencev. Zbiranje raznovrstnega gradiva, ki osvetljuje razsežnosti slovenske filmske dediščine predvojnega in povojnega ter obdobja samostojne države,  zbiranje referenčnega gradiva in ključnih monografskih publikacij o teoriji in zgodovini kinematografije, bibliografska obdelava filmskega gradiva, znanstveno-raziskovalno in izobraževalno delo, posredovanje informacij o gradivu filmske zbirke in o gradivu filmskega značaja, ki ga hranijo druge posebne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice uporabnikom, sooblikovanje politike Narodne in univerzitetne knjižnice na področju digitalizacije. Informacije in odgovornost: Dostop do gradiva KatNUK dLib.si (digitalizirano gradivo) Kontakt: Miha Mali (skrbnik zbirke) T: (01) 2001 144 E: miha.mali@nuk.uni-lj.si Odpiralni čas Naročanje gradiva* Rezervacija čitalniškega mesta *Gradivo iz posebnih zbirk hranimo na različnih lokacijah, zato je potrebno predhodno naročilo (gradivo, naročeno do 11. ure, boste lahko pregledovali naslednji dan).   DefaultHide

»Vsak portret neponovljiv, enkraten svet«: risbe Melite Vovk

NUK, 7. januar ― V letu 2020 smo od hčerke Melite Vovk, gospe Ejti Štih, v dar prejeli okoli 300 originalnih portretov, predvsem udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu iz 90ih let 20. stoletja ter nekaj odličnih portretov slovenskih književnih ustvarjalcev, ki so večinoma nastali v 50ih letih 20. stoletja. Prejeli smo tudi časopisne izrezke, fotografije, brošure PEN in podobno dokumentarno gradivo, ki je v veliko pomoč pri postavljanju zbirke v širši kontekst blejskih srečanj in identificiranju neznanih ali neimenovanih portretov. Z razstavo »Vsak portret neponovljiv, enkraten svet«: risbe Melite Vovk želimo prikazati mnogoterost (znanih) obrazov, raznolikost držav udeležencev srečanj PEN, portrete slovenskih in drugih kulturnih ustvarjalcev, mnoštvo portretov, ki smo jih pridobili z zapuščino Melite Vovk, ter se zahvaliti darovalki, gospe Ejti Štih, za izjemen dar Narodni in univerzitetni knjižnici. Melita Vovk (1928–2020) je poleg slik, grafik in risb, ustvarila tudi mnoge ilustracije, ki krasijo več kot osemdeset knjižnih izdaj, karikature in portrete ter sodelovala v številnih gledaliških in lutkovnih predstavah. Za svoje delo je leta 2010 prejela nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Portretiranci Melite Vovk so lahko narisani samo s svinčnikom ali flomastrom ali pa so upodobljeni s širokim naborom likovnega medija, od svinčnika, kemičnega svinčnika, flomastra, uporabljeno je lahko belo prekrivno sredstvo (korektor), oglje, kroglično pisalo ali voščenke na različnih strojno izdelanih papirjih, večinoma velikosti A3. Risani portreti odražajo minljivi trenutek ustvarjenega in enkratnost ujete podobe portretiranca. Nekateri portreti so že bili razstavljeni, nekateri pa bodo pred oči javnosti stopili prvič. Najlepše je portrete Melite Vovk ubesedil Boris A. Novak. S citatom iz njegove pesmi posvečene umetnici, naslavljamo našo razstavo: »Vsak portret neponovljiv, enkraten svet«.     Avtorji: mag. Marijan Rupert, Urša Kocjan in Meta Kojc

Študij v Veliki čitalnici NUK

NUK, 5. januar ― Za vstop potrebujete veljavno člansko izkaznico. Najprej si v garderobi rezervirajte sedež ter odložite vrhnja oblačila in dežnike. Garderobno omarico lahko najamete ob plačilu najemnine, za 30 oz. 90 dni (pritličje, soba 4). Velika čitalnica je v 1. nadstropju, na vrhu glavnega stopnišča. Sedež v Veliki čitalnici je treba zasesti najkasneje 10 minut po njegovi dodelitvi. V čitalnico vstopajte posamično in s svojo izkaznico. Pred vstopom v čitalnico izklopite zvok na prenosnih napravah. Po vsakem vstopu v Veliko čitalnico izkaznico približajte čitalniku, ki je v čitalnici, na mizi levo od vhodnih vrat. Polje s številko vašega sedeža se na zaslonu obarva RDEČE. Obvezno zasedite sedež, ki ste ga rezervirali. Če ga ne najdete ali je zaseden, se obrnite na informatorja. V čitalnico ne prinašajte hrane in pijače, dovoljena je le voda v zaprti embalaži. Odmoru, prigrizkom in družabnim stikom je namenjena Kavarna NUK v kleti. Za izposojo gradiva v čitalnici predložite svojo člansko izkaznico. Gradivo, ki ste si ga izposodili v čitalnici, je treba vrniti še isti dan. Odnašanje gradiva iz čitalnice in vse oblike reproduciranja knjižničnega gradiva mora dovoliti čitalniški informator. Z izposojenim gradivom ravnajte skrbno, saj je del narodove kulturne dediščine, ki jo hranimo za poznejše rodove. Vsak izhod iz čitalnice je treba registrirati pri čitalniku. Za izhod na odmor se registrirajte pri čitalniku, tako da približate izkaznico. Na zaslonu pritisnite simbol skodelice. Preverite, ali se je na računalniškem zaslonu polje s številko vašega sedeža obarvalo RUMENO. Ob vrnitvi z odmora se ponovno registrirajte pri čitalniku, da se polje s številko vašega sedeža obarva rdeče. Odsotnost beleži računalniški sistem, ki dovoljuje dnevno vsoto vseh odsotnosti 120 minut, najdaljša odsotnost lahko znaša 60 minut. Po preteku tega časa se čitalniško mesto sprosti in je na razpolago drugim uporabnikom. Za predmete, ki jih v času odmora pustite na mizi, knjižnica n

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2021

NUK, 2. december 2021 ― Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje okoli 2,9 milijona enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko Sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.    Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Z veseljem predstavljamo pridobitve zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2021.   Darovi V letošnjem letu smo pridobili originalno gradivo, risbe in ilustracije, lesorezne matrice in osnutke Marije Vogelnik, plesalke, plesne kritičarke in ilustratorke. Prav tako smo prejeli tudi dokumentacijski arhiv igralca in pesnika Toneta Kuntnerja. Ta obsega tiskano dokumentacijo o njegovem pesniškem delu, tiskovine in časopise s podatki o življenju in delovanju. Dopolnili s

Jurčičevo leto v NUK

NUK, 8. november 2021 ―     Vlada Republike Slovenije je leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča. NUK hrani temeljno zbirko pisne kulturne dediščine Slovenije, zato Jurčičevo leto zaključujemo s projektom, ki delo in življenje izjemnega Josipa Jurčiča osvetljuje na tri načine: z zbirko na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, spletno razstavo v mednarodnem okolju Google Arts & Culture in učnim pripomočkom za učence in dijake – spletno učilnico v okolju Moodle. Tako smo v obeležje spomina na velikega ustvarjalca slovenske literarne zgodovine zasnovali vire in orodja z željo po nadaljnjem raziskovanju, spodbujanju interaktivnega učenja ter ustvarjanju okolja za izobraževalne potrebe. Digitalna zbirka Josip Jurčič Digitalna zbirka s pomočjo kontekstualizacije podatkov in informacij raziskovalcem ponuja vpogled v delo in življenje Josipa Jurčiča, s poudarkom na pisnih virih NUK. Vključuje digitalizirano izbrano gradivo iz Jurčičeve zapuščine in tako ponuja vpogled v dokumente in dela Josipa Jurčiča. Na portalu Digitalne knjižnice Slovenije so odslej prosto dostopni njegovi osebni dokumenti, maturitetni eseji, osnutki, objavljena in izvedena dela. Raziščite digitalno zbirko. Spletna razstava Josip Jurčič v prostoru in času Spletna razstava ponuja vpogled v delo in življenje Josipa Jurčiča, s poudarkom na pisnih virih NUK. Vključuje raznovrstno gradivo, od zemljevidov, slikovnega gradiva do rokopisov ter dokumentov kot so rojstni list, oporoka in srednješolskih spričeval. Vsled želje po čim širši dostopnosti informacij in zgodbe o Josipu Jurčiču je dostopna na spletnem mestu Google Arts & Cultur, na voljo je v slovenskem in angleškem jeziku. Oglejte si spletno razstavo. Spletna učilnica v okolju Moodle Učni pripomoček je učiteljem v pomoč pri pedagoškem delu, učencem zadnjega triletja osnovnih šol in dijakom ponuja sodoben vpogled v delo in življenje Josipa Jurčiča. V učilnici so predstavljene značilnosti Jurčičevih rokopisov, na primeru njegovih d

Zemljevidi našega sveta

NUK, 22. september 2021 ― Zemljevidi našega sveta razstava dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Čeprav je prva misel, ki se nam porodi ob besedi zemljevid, dobro znani Zemljevid sveta, se moramo po drugi strani zavedati, da obstaja veliko različnih vrst zemljevidov, vsak z namenom predstavljanja in zajemanja podatkov različnih vrst. V digitalni dobi gre vse skozi tehnološki proces in zemljevidi niso nobena izjema. Z nekaj kliki je mogoče spoznati kateri koli kraj z njegovimi najpodrobnejšimi značilnostmi, ki se z vsako spremembo hipoma posodobijo. Umetniškega izziva, kako zemljevide poustvariti na dijaku zanimiv način, v duhu sodobnega, smo se lotili na zelo preprost način. Projektno delo je nastajalo in se razvijalo v okviru učnih vsebin in kreativnih delavnic pri predmetu osnove varovanja dediščine na likovni gimnaziji. Vsak dijak je imel priložnost, izbrati kraj na Slovenskem, ki ga je na tak ali drugačen način pritegnil. Družili so jih medsebojna navezanost na določen kraj, dogodki, ki so jih doživeli v tem kraju, spomini. Pri razvijanju ideje smo izhajali iz najstarejše in najbolj znane oblike zemljevida, ki na dvodimenzionalen način karseda natančno predstavlja določeno območje, narejeno v metrični lestvici, torej veliko manjše od dejanske velikosti, vendar z ohranjanjem proporcev. Velik poudarek je na miselnem konceptu zemljevida, v katerega so umeščene ideje, besede, sporočila, ki se nanašajo na določen kraj in mu dajejo ustvarjalno identiteto. Avtentičnost zemljevidov ohranjamo na dvodimenzionalen način na netkani tekstiliji – flisu in v preprosti črtni risbi s pogosto odsotnostjo barve, sodobnost pa v ustvarjalnem konceptu misli in digitalnem tisku. Na barvit in mladostno nagajiv način smo izpostavili tudi kulturno dediščino posameznih krajev, ki smo jo združili na povečanem zemljevidu Slovenije. Končni izdelki so spoj sodobne tehnologije in domišljijskega oblikovanja mladih talentov.   Avtorji: Avtorji zemljevidov ///

Avtorske pravice v luči DSM Direktive: pogledi EU in Slovenije (spletni seminar)

NUK, 15. september 2021 ―      Avtorske pravice v luči DSM Direktive: pogledi EU in Slovenije Impact of the DSM Directive on Copyright law in EU and Slovenia 28. September 2021 Spletni seminar je potekal s pomočjo aplikacije Zoom.  Webinar was held via Zoom.   17. aprila 2019 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu, katere namen je prilagoditev nekaterih izjem avtorske pravice v digitalnem in čezmejnem okolju ter zagotavljanje širšega dostopa do digitalnih vsebin. Nekatere spremembe so pomembne tudi za področje knjižničarstva, predvsem ko gre za ohranjanje kulturne dediščine. Na spletnem dogodku so gostje iz tujine in Slovenje predstavili izkušnje s prenosom Direktive v nacionalni pravni red in ključne spremembe, ki jih prinaša Direktiva. V prvem delu dogodka, ki bo potekal v angleškem jeziku, so sodelovali: Stephen Wyber (IFLA), Paul Keller (Open Future), Szabolcs Dancs (National Széchényi Library of Hungary), Christopher Natzén (National Library of Sweden), Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino). Drugi del je potekal v slovenskem jeziku in je bil namenjen predvsem vsem zainteresiranim knjižničarjem. Predstavljen je bil vpliv implementacije DSM direktive in pričakovane spremembe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki bodo zadevale oziroma lahko vplivajo na vsakodnevno prakso dela v knjižnici. On 17th April 2019, the Directive (EU) 2019/790 of the European Parliament and of the Council on copyright in the digital single market has been adopted; its aim is to adjust certain copyright exceptions in the digital and cross-border environment, and to ensure a wider access to digital content. Some changes are relevant also to the field of librarianship, especially in regards to preservation of cultural heritage. At the online event, guests from abroad and Slovenia presented their experience with transposition of the Directive into national legislation and key changes brought

Protokolarno darilo ob predsedovanju Svetu EU

NUK, 9. september 2021 ― V letu 2021 Slovenija že drugič prevzema vodenje Evropske unije. Najvišje protokolarno darilo slovenskega predsedovanja, ki ga bodo prejele predsednice in predsedniki držav in vlad ter institucij EU, je faksimile Zdravljice. Darilo, ki vključuje tudi prevod Zdravljice v vse evropske jezike, tako poudarja zavezanost slovenskega predsedovanja k spoštovanju vrednot evropskega povezovanja. Pripravo darila smo vodili v Narodni in univerzitetni knjižnici. NUK kot hranilki rokopisa se je s predsedovanjem RS Svetu EU ponudila izjemna priložnost, da Zdravljico predstavi tudi drugim evropskim narodom. Skupaj z Uradom Vlade RS za komuniciranje in Ministrstvom za kulturo smo pripravili posebno publikacijo, ki je sestavljena iz dveh delov. Prvi del vsebuje faksimile Zdravljice, drugi pa nagovor predsednika vlade, Zdravljico ter kratko spremno besedilo pregleda nastanka pesmi in pojasnilo o vsebini posameznih kitic. Vsi elementi drugega dela so prevedeni v vse uradne jezike EU, knjiga pa je natisnjena na papir slovenskega proizvajalca. Publikacija je namenjena kot protokolarno darilo le najvišjim tujim državnikom in ni dostopna na trgu. Rokopisna zapuščina in najrazličnejše izdaje del našega največjega pesnika so eden največjih zakladov slovenskega naroda. V NUK s ponosom skrbimo tudi za ta pomemben del slovenske pisne kulturne dediščine. Vsled tega smo izjemno veseli, da Zdravljica skozi to prestižno publikacijo odslej živi v vseh evropskih jezikih.      DefaultHide

Vtisi 30, spomini Slovenk in Slovencev po svetu

NUK, 12. maj 2021 ― Vtisi 30, spomini Slovenk in Slovencev po svetu, občasna razstava ob 30. obletnici  osamosvojitve Slovenije Razstava predstavlja osebne spomine Slovenk in Slovencev po svetu na čas osamosvajanja Slovenije pred 30 leti. Več kot 60 razmišljanj se je spletlo ob kratkem vprašalniku, razposlanem na različne kontakte po svetu in doma. Povabilu so se odzvali posamezniki in posameznice iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije in povratnice in povratniki. S tem globalnim pregledom razstava predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili. O tem prelomnem in edinstvenem času so v svojih spominih spregovorili posamezniki in posameznice različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in predstavili doživljanje osamosvojitvenih procesov, organiziranje aktivnosti civilnih iniciativ in današnji odnos do domovine. Dogodki so po treh desetletjih še vedno živi in prisotni. Tako tisti, ki so že postali del kolektivnega spomina kot osebni, ki jih poznajo le posamezniki in posameznice in jih kot osebno izkušnjo morda pomnijo le sogovorniki sami. Na razstavi je razstavljeno tudi gradivo iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali kasneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Razstavo smo odprli v sredo, 23. junija 2021. Razstavo pripravlja Slovenski etnografski muzej, Kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji in Narodna in univerzitetna knjižnica, Zbirka knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Avtorice raziskave in razstave: Tanja Roženbergar (SEM) in Helena Janežič (NUK) Lokacija: Slovenski etnografski muzej Odprtost: 23.junij 20212. januar 2022   DefaultHide

Prilagojene digitalizirane vsebine v formatu EPUB

NUK, 10. maj 2021 ― Narodna in univerzitetna knjižnica uporabnikom na portalu dLib.si ponuja digitalizirano gradivo v PDF in TXT formatu. V okviru projekta EODOPEN ugotavljamo, da so uporabniki vedno bolj naklonjeni branju na prenosnih napravah, pri čemer se soočajo s pomanjkljivostmi formata PDF. Ta se ne prilagaja velikosti zaslona prenosne naprave, učinkovita navigacija in iskanje po besedilu pa sta pogojena z natančno zastavljeno strukturo dokumenta. Projekt raziskuje tudi potrebe slepih in slabovidnih uporabnikov, ki za branje potrebujejo posebno programsko in/ali strojno opremo. Jasna struktura dokumenta, pravilno umeščeni in opisani grafični deli besedila ter pregled kakovosti optične prepoznave znakov (OCR) so za branje slepih in slabovidnih uporabnikov ključnega pomena. Z namenom zagotavljanja dostopnosti vsebin, tako slepim in slabovidnim uporabnikom kot tudi uporabnikom prenosnih naprav, smo v okviru projekta pričeli prilagajati digitalizirano gradivo in pripravljati nove izdaje digitaliziranih publikacij v formatu EPUB. Potek izdelave publikacije v formatu EPUB Nova izdaja publikacije poskuša ustrezati kriterijem dostopnosti za vse skupine uporabnikov. Pri izdelavi se opravi: nadzor nad optično prepoznanim besedilom, nastalim med digitalizacijo: izvede se nadzor besedila, brisanje nepotrebnih elementov in prilagoditev elementov, ki niso ustrezno prepoznani; vpelje se sloge oblikovanja in uredi struktura celotne e-knjige; vnese se strani izvirne tiskane izdaje; vnese se nadomestna besedila za slikovne elemente; na koncu izdelave, ki je opravljena s programom WordToEpub, se opravijo testiranja dostopnosti: s programom EPUBCheck se preveri veljavnost e-knjige v skladu z EPUB specifikacijami, s program Ace by DAISY se preveri skladnost s smernicami WCAG 2.1 na stopnji A in AA ter usklajenost z EPUB specifikacijami in dobrimi praksami, opravi se pregled besedila s pomočjo sinteze govora. Dostopanje in uporaba Za dostopanje do digit

O projektu EODOPEN

NUK, 10. maj 2021 ― O projektu EODOPEN Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) od novembra 2019 sodeluje pri štiriletnem projektu EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta). Projekt, pri katerem sodeluje petnajst partnerjev iz enajstih evropskih držav, sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Knjižnice v Evropi se soočajo z izzivom, kako omogočiti in povečati dostopnost publikacij 20. in 21. stoletja čim širšemu krogu uporabnikov. V ospredju projekta EODOPEN je zato digitalizacija do sedaj uporabnikom nedostopnega gradiva ter pridobivanje predlogov za digitalizacijo gradiva neposredno od uporabnikov, organizacij, združenj in zainteresirane javnosti. Poudarek je namenjen pridobivanju avtorskih pravic za prosto objavo publikacij prek portalov digitalnih knjižnic ter iskanju dobrih praks pri razčiščevanju avtorskih pravic na evropski ravni. Z željo zagotavljanja dostopa do digitaliziranega gradiva čimbolj raznolikim skupinam uporabnikov je dodatna pozornost namenjena prilagajanju digitaliziranega gradiva slepim in slabovidnim uporabnikom ter preučevanju možnosti implementacije datotečnih formatov, ki so prijazni za branje na prenosnih napravah. NUK v okviru projekta vodi delovni sklop Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene. Med cilji delovne skupine je priprava Smernic in priporočil za pripravo alternativnih in posebnih formatov, evalvacija izbranih datotečnih formatov ter priprava učnih gradiv. Več o projektu EODOPEN in sodelujočih partnerjih lahko preberete na spletni strani projekta. Sodelavke projekta EODOPEN: dr. Alenka Kavčič Čolić (vodja projekta v NUK), Tina Glavič in Andreja Hari.   DefaultHide

Izkušnje bralcev in uporabnikov e-knjig

NUK, 26. april 2021 ― V Narodni in univerzitetni knjižnici smo v letu 2020 izvedli dve anketni raziskavi med uporabniki e-knjig vseh petnajstih projektnih partnerjev evropskega projekta EODOPEN. S prvo raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v uporabniško izkušnjo bralcev e-knjig na mobilnih napravah. Poleg bralnih navad so nas zanimale pozitivne in negativne lastnosti e-knjig, uporaba mobilnih naprav in primernost različnih datotečnih formatov za branje e-knjig. Z namenom boljšega razumevanja njihovih posebnih potreb smo drugo raziskavo izvedli med slepimi in slabovidnimi uporabniki, pri čemer smo dodatno pozornost namenili aplikacijam in pripomočkom, ki jih slepi in slabovidni uporabniki potrebujejo pri uporabi in branju e-knjig. Raziskavi sta bili izvedeni med 20. aprilom in 30. junijem 2020. Spletne vprašalnike, oblikovane v spletnem okolju 1KA in pripravljene v desetih jezikih, so projektni partnerji razširjali predvsem na družbenih omrežjih in po lastnih komunikacijskih kanalih. Rezultati anketne raziskave bodo uporabljeni pri pripravi Smernic in priporočil za uporabo alternativnih in posebnih formatov ter tehničnih poročil o implementaciji posebnih formatov in storitev za pretvorbo formatov. Dokumenti bodo rezultat delovne skupine Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene, ki jo v okviru projekta EODOPEN vodi Narodna in univerzitetna knjižnica. 1 Uporabniki in bralci e-knjig Pri analizi zbranih podatkov smo upoštevali odgovore 1718 anketirancev, ki so odgovorili na vsaj 80 % zastavljenih vprašanj. Večina anketirancev je bila v starostni skupini od 20 do 29 let, zato med osebami, ki so se odzvale na sodelovanje v raziskavi, prevladujejo študenti. V nadaljevanju so predstavljeni kratki izsledki opravljene anketne raziskave, ki bodo uporabljeni za nadaljnje projektne aktivnosti. 1.1 Dostop do e-knjig in njihova uporaba Dobra polovica anketirancev (55 %) do e-knjig dostopa preko digitalnih knjižnic. Študenti, knjižničarji in raziskovalci (42 %)
še novic