Novice

NUK, Narodna in univerzitetna knjižnica

https://www.nuk.uni-lj.si/  

Pogovor z Borutom Osojnikom

NUK, 6. december ― (fotografija: Maj Blatnik)   »NUK-ova stavba je še danes svetišče znanja, skoraj na pol sakralni prostor«  Pogovor z Borutom Osojnikom, vodjo Službe za tehnično vzdrževanje in investicije   Borut Osojnik se je z monumentalno NUK-ovo stavbo pobliže spoznaval že kot študent filozofije. Čeprav priznava, da v tistem obdobju ni pretirano rad zahajal v to svetišče znanja, je pozneje prav NUK postal njegova prva služba. Skozi celotno kariero se je v različnih službah in v različnih vlogah ukvarjal tudi s problematiko izgradnje NUK 2, ki jo tako pozna do obisti. Tudi kot vodja Službe za tehnično vzdrževanje in investicije se še vedno dnevno sooča z izzivi, ki bi bili precej enostavnejši, če bi prišlo do realizacije tega projekta. Odkar je NUK na seznamu Unescove kulturne dediščine, se namreč poleg vseh vsakodnevnih varnostnih in drugih izzivov v NUK-u soočajo tudi s trumami turistov.   Stavba NUK v Ljubljani je tako monumentalna in posebna, da je najbrž vsakemu izmed nas ostalo v spominu, kdaj se je prvič pobližje spoznal z njo. Se tudi vi spominjate vašega prvega srečanja z NUK-om? Če sem zelo odkrit, se čisto točno ne spomnim, kdaj sem prvič vstopil v NUK, se pa spomnim okoliščin. NUK-ova stavba je, kot ste rekli, še danes monumentalna in neke vrste svetišče znanja, skoraj na pol sakralni prostor. Zdi se mi, da v takšen prostor stopaš z nekaj strahospoštovanja. Ko ga bolje spoznaš, ugotoviš, da je vibracija v NUK-u pravzaprav dobra in pozitivna. Priznam, da kot študent nisem preveč rad zahajal v NUK. Šel sem izključno, če kje drugje nisem dobil knjige, ki sem jo rabil za študij, ali pa, če je bila izposoja določenih knjig možna samo v Veliki čitalnici. Tam je bilo vzdušje zelo študijsko, na neki način tudi zelo pozitivno, saj si lahko študiral brez kakšnih motečih elementov. Opazil sem, da sem tam vedno zelo veliko naredil v zelo kratkem času. Kako sicer, morda tudi s tega vidika, da ste po izobrazbi filozof, gledate na knjižnice in njihovo vlogo? Vemo, d

Vesna - še vedno mlada

NUK, 22. november ― Vesna - še vedno mlada 70 let slovenske filmske uspešnice V letošnjem letu zaznamujemo 70. obletnico nastanka Vesne, enega najbolj priljubljenih slovenskih filmov, ki je bil posnet in v kinematografe poslan leta 1953. Vesna je prva slovenska filmska romantična komedija, glavno besedo v njej ima ljubezenska zgodba. Film je navdušil gledalce in bil v Sloveniji kar dobri dve desetletji najbolj gledana komedija domače izdelave. Je tudi prvi slovenski film, ki ga je opazila tujina. Zunaj takratne Jugoslavije so ga predvajali v sedmih državah. Njegovi ustvarjalci so pri oglaševanju in distribuciji uporabili sodobne prijeme, organizirali so filmske turneje in uradne tiskovne konference, osrednji igralci pa so v lokalnem okolju postali prave filmske zvezde. Vesna (1953) je delo režiserja Františka Čapa (1913–1972), ki spada v krog najpomembnejših filmskih ustvarjalcev na Slovenskem. Njegovi režijski prvenci so še danes predmet strokovnih raziskav. Z razstavo o vedno mladi Vesni se poklanjamo Mateju Boru (1913–1993), avtorju fimskega scenarija. V bogati Borovi zapuščini, ki je v Rokopisni zbirki NUK, je shranjeno tudi njegovo ustvarjanje za film Vesna. Na razstavi bo poleg gradiva iz NUK na ogled še gradivo iz Slovenske kinoteke in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.   Vesna (1953) – filmska zgodba Med ljubitelji filma dobro poznana zgodba se začne na poznospomladanski dan sredi 50. let prejšnjega stoletja, ko so po ljubljanskih ulicah še vozili tramvaji. Trije dijaki, Samo, Sandi in Krištof, ki si v starem delu Ljubljane delijo najemniško sobo, se pripravljajo na maturo. Mladostno lenobne in pomladno raztresene jih še najmanj mika učenje matematike, pri čemer jih na maturitetnem izpitu pričakuje strogi profesor Slapar, imenovan Cosinus. Čisto nepričakovano se rešitev tega »matematičnega« problema ponudi v Slaparjevi hčerki, ki ji nagajivi dijaki nadenejo vzdevek Hiperbola. Da bi se dokopali do maturitetnih matematičnih nalog, sestavijo nepodpisano ljubezensko

Dan odprtih vrat 2023

NUK, 16. november ― Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK Ponovno se bliža Ta veseli dan kulture. Dan, ko tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici odpremo vrata praznovanju slovenske kulture in ustvarjalnosti.  V soboto, 2. decembra 2023, boste med 9.00 in 14.00 lahko v NUK  vrnili gradivo brez plačila zamudnine, saj bo za gradivo, ki mu je potekel rok izposoje, veljala amnestija na zamudnino in opomine (ne velja za gradivo, ki je predano v postopek izterjave). V nedeljo, 3. decembra 2023, pa vas prijazno vabimo na obisk NUK:   Ogled knjižnice Med 10.00 in 16.00 si boste lahko brezplačno ogledali osrednji del Plečnikove palače z Veliko čitalnico. Pripravili bomo tudi dva vodena ogleda Narodne in univerzitetne knjižnice, ob 11.00 in 14.00. Popeljali vas bomo po tudi malce bolj skritih kotičkih Plečnikove palače. Predstavili bomo številne podrobnosti in ideje, ki jih je mojster arhitekt uresničil v svoji knjižnični palači. Zgodbe knjižnice, njenih zakladov in arhitekture ter dogodkov skoraj 250-letne zgodovine bodo skozi sprehod po hodnikih, med čitalniškimi mizami in knjižnimi policami NUK odlična priložnost za naše skupno praznovanje dneva odprtih vrat slovenske kulture. Predstavitev gradiva Ivana Tavčarja Vlada RS je leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. V Veliki čitalnici bomo v poklon visoškemu gospodu 3. decembra pripravili priložnostno predstavitev izbora obsežne zbirke tiskanih in prevodnih izdaj Ivana Tavčarja ter njegove rokopisne zapuščine in ostaline, ki jih hranimo v NUK. Na ogled bodo med drugim rokopisne ostaline Ivana Tavčarja, denimo fragment Visoške kronike, ter fotografije in dela, ki so izšla v tiskani obliki za časa njegovega življenja. V NUK pripravljamo tudi spletni učni pripomoček za interaktivno učenje o življenju in delu Ivana Tavčarja.  Pridružite se nam na ta veseli dan slovenske kulture.           3. december 2023DefaultHide

Pogovor z Borisom Riflom

NUK, 8. november ― (fotografija: Maj Blatnik)   »Slovenci cenimo svoj jezik. Imamo kulturni praznik in ministrstvo za kulturo.«  Pogovor z Borisom Riflom, vodjo Nacionalnega bibliografskega centra NUK   Boris Rifl je v Narodni in univerzitetni knjižnici zaposlen že 23 let. Velik del kariere se je ukvarjal z bibliografijo in s katalogizacijo v oddelku Slovenska bibliografija, ki ga je več let tudi vodil, po reorganizaciji oddelkov pa v Nacionalnem bibliografskem centru skrbi za vodenje, organizacijo in strokovno delo. Kot med drugim pravi v intervjuju, bo v prihodnosti bibliografska kontrola še bolj pomembna, kot je bila doslej. Programi z umetno inteligenco bodo olajšali delo, a ne verjame, da bodo znali iz normativne baze osebnih imen izbrati pravega soimenjaka ali enemu od obstoječih dodeliti pravo leto rojstva, smrti oziroma se odločiti, da umetna inteligenca kreira zapis za novo entiteto.   Kot vodja Nacionalnega bibliografskega centra ste verjetno prav vi tista oseba, ki najbolje ve, koliko knjig in drugih tiskanih publikacij, pa tudi zvočnih zapisov izhaja v Sloveniji. Kakšen je trend, česa izdajamo vedno več in česa vedno manj? Statistične meritve slovenske založniške produkcije izvajamo v NUK dvakrat letno, in sicer 15. aprila, ko so objavljeni začasni podatki za preteklo koledarsko leto, in 15. oktobra, ko so objavljeni končni podatki. Trendi števila tiskanih knjig so v zadnjih letih dokaj konstantni, le v letih finančne krize in pandemije opažamo nekaj nižje številke. V letu 2022 beležimo 5.877 tiskanih knjig in brošur. Število elektronskih knjig v zadnjih letih nekoliko narašča, za nekaj 100 naslovov letno. Zvočne knjige so zadnja leta hit v številnih državah, pri čemer statistični podatki kažejo strmo rast predvsem od leta 2017. Za podrobnejše prikaze, ki jih pripravljamo v statistikah, pa so potrebni popolni podatki, kar je največkrat povezano z zaključkom vseh predhodnih postopkov, predvsem z oddajo gradiva nacionalni knjižnici s strani založnika. Sledn

Pogovor z Jankom Klasincem

NUK, 10. oktober ― (fotografija: Maj Blatnik)   »V prihodnosti bodo verjetno pomembni tako fizični kot digitalni arhivi ...«  Pogovor z Jankom Klasincem z Oddelka za digitalne vsebine NUK   Janko Klasinc z Oddelka za digitalne vsebine NUK se ukvarja predvsem z arhiviranjem slovenike na spletu. V pogovoru smo med drugim izvedeli, kdaj so v NUK začeli s procesi digitalizacije, kakšne so podobnosti in razlike pri arhiviranju tiskanih in digitalnih vsebin, katera orodja uporabljajo za zajem spletnih vsebin in seveda, kakšna je uporabna vrednost spletnih arhivov.   Ste se že kot študent bibliotekarstva videli v NUK-u, kjer ste zdaj že skoraj dvajset let? Za študij bibliotekarstva sem se odločil, ker me veseli upravljanje zbirk kakršnega koli gradiva, vključno z njegovim sistematičnim pridobivanjem, popisovanjem in omogočanjem njegove uporabe. Takrat se nisem videl v točno določenem tipu knjižnice, želel pa sem se ukvarjati z izgradnjo informacijskih virov, po možnosti digitalnih, tako da je bila NUK s svojimi aktivnostmi na področju digitalnih virov ena od bolj zaželenih knjižnic za moje bodoče delo. Ampak niste kar prišli v Oddelek za digitalne vsebine? Seveda ne, v NUK sem čisto na začetku opravljal enostavnejša dela v skladišču, garderobi in izposoji. Po slabem letu tovrstnega dela sem približno leto in pol delal na evropsko financiranem projektu EoD (E-books on demand), v okviru katerega smo vzpostavili storitev digitalizacije starejših monografskih publikacij po naročilu uporabnikov. V tem času sem pridobil veščine s področja digitalizacije, storitev pa je bila uspešno integrirana v organizacijsko strukturo NUK in deluje še danes. Potem sem se približno pet let ukvarjal s pridobivanjem obveznega izvoda spletnih publikacij, kar je zajemalo pridobivanje izvorno digitalnega gradiva od založnikov (predvsem e-knjige in e-revije) in arhiviranje slovenike na spletu v obliki spletnih mest. Po tem obdobju sem slabih osem let deloval kot vodja Oddelka za digitalne vsebine, o

Dnevnik Janeza Filipa Cobenzla v NUK

NUK, 26. september ― Narodni in univerzitetni knjižnici je pred nedavnim uspelo v svojo rokopisno zbirko uvrstiti pomembno pridobitev, dnevnik staroavstrijskega diplomata grofa Janeza Filipa Cobenzla (1741–1810), ki je nastal med politično-diplomatsko misijo, pri kateri je avtor leta 1777 spremljal cesarja Jožefa II. v Pariz in Versailles. Marija Antoaneta, Jožefova sestra, s francoskim kraljem Ludvikom XVI. po sedmih letih od poroke še ni imela potomstva, kar je ogrožalo politično zavezništvo Habsburžanov s francoskimi Burboni, s tem pa tudi evropsko ravnovesje sil v desetletju pred francosko revolucijo. Na rokopisni dnevnik, ki ga je Narodna in univerzitetna knjižnica odkupila od antikvariata Steffen Völkel Rare Books (v okviru AbeBooks) sta predhodno opozorila ddr. Igor Grdina in dr. Janez Šumrada. Izredna finančna sredstva za nakup pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz sredstev za financiranje nakupa predmetov premične kulturne dediščine s ciljem ustvariti reprezentativno zbirko območja in področja. O avtorju in rodbini Cobenzl Avtor dnevnika, grof Janez Filip Cobenzl, je bil rojen v palači svoje družine na ljubljanskem Novem trgu, po spletu okoliščin pa sta bila z bratrancem Janezom Ludvikom (1753-1809), zadnja moška potomca pomembne družine goriško-kranjskega plemstva, brez dvoma slovenskega izvora. S pregovorno – recimo ji kraševsko – spretnostjo, politično in družabno nadarjenostjo, kozmopolitsko večjezičnostjo, ki jim je odpirala poti v mnoge kulture, so se nekateri pripadniki baronske in zatem grofovske rodbine med sredo 16. in prvimi leti 19. stoletja vzpeli na najvišje položaje v habsburških dednih deželah. Cobenzli so uspešno služili interesom svojih vladarjev na mestih predsednika notranjeavstrijske vlade, deželnega glavarja Goriške in Kranjske, cesarjevega dvornega maršala, predsednika vlade habsburške Nizozemske – pozneje imenovane Belgija – vladarjevega kanclerja in vicekanclerja, veleposlanikov pri Katarini Veliki in Napoleonu. Cobenz

Pogovor s Terezo Poličnik Čermelj

NUK, 11. september ― (fotografija: Maj Blatnik)   »Inventarna številka je EMŠO knjige, signatura pa označuje njeno stalno bivališče«  Pogovor s Terezo Poličnik Čermelj iz Oddelka za pridobivanje gradiva NUK   Tereza Poličnik Čermelj z Oddelka za pridobivanje gradiva v pogovoru razkriva, kakšna je pot knjig in drugega knjižničnega gradiva od prevzema v knjižnici pa do trenutka, ko pridejo na police, v skladišče ali do bralca. Izvedeli smo, da imajo tudi knjige svojo EMŠO in stalno ter začasno bivališče, na leto pa v NUK-u sprejmejo in inventarizirajo okoli 30 tisoč enot. Gradiva še vedno žigosajo na roke, pri čemer uporabljajo arhivska črnila po vzoru Ameriške kongresne knjižnice. Sogovornica nam je še zaupala, da je raziskovala stereotip knjižničarja oziroma knjižničarke. Je res, da je introvertiran, samo bere in se pred uporabniki knjižnice najraje skrije?   Kaj vas je pritegnilo pri poklicu bibliotekarke? Rada hodim v knjižnice. Med drugim sem obiskala knjižnice po svetu od Singapurja, Canberre, San Francisca, Londona, Varšave, Aleksandrije … Še vedno menim, da so knjižnice in moderne galerije najboljša izkaznica družbe. Po končani gimnaziji sem počitnice preživela v splošni knjižnici v Kamniku, kjer sem pobliže spoznala delo knjižničarja. Pridobljene izkušnje so mi pomagale pri izbiri študijske smeri in pri študiju. Po diplomi na Pedagoški akademiji smer knjižničarstvo in srbohrvaški jezik sem želela delati v splošni knjižnici, v manjši knjižnici, kjer vsi delajo vse in je paleta dejavnosti bolj pestra – od naročanja in obdelave gradiva do izposoje. A prišli ste v NUK, kjer ste že dobrih štirideset let. Res je, to je bila moja prva redna služba, kot absolventka pa sem že delala v knjižnici Pedagoške akademije. Delo v NUK-u je precej specializirano, razen v posebnih zbirkah, saj je vsaka zbirka knjižnica v malem. Sama sem opravljala različna dela, začela sem v Grafični in kartografski zbirki. Obdelava plakatov, fotografij, albumov, razglednic, stenskih koledarjev,

Praktična uporaba umetne inteligence v knjižnicah (spletni seminiar)

NUK, 11. september ―   Praktična uporaba umetne inteligence v knjižnicah Artificial Intelligence Solutions in Libraries 20. oktober 2023 Spletni seminar  Webinar [Jump to English] [Program / Programme]   Umetna inteligenca je vse bolj prisotna na vseh področjih človeškega delovanja, vključno s knjižnicami. Pri tem se razvijajo nove rešitve, ki bistveno olajšajo določene knjižnične postopke in procese. Med njimi so: avtomatizacija rutinskih procesov, kot je na primer samodejno razvrščanje knjižničnega gradiva, personalizirane priporočitve knjig in virov glede na informacijske potrebe uporabnikov, napredno iskanje in filtriranje informacij, prepoznavanje različnih podob in zvočnih posnetkov, digitalizacija rokopisov in redkih knjig, upravljanje knjižničnih sistemov, ohranjanje gradiva itd. Na to temo je 20. oktobra potekal spletni seminar o Praktični uporabi umetne inteligence v knjižnicah. Ob tej priliki smo gostili priznane strokovnjake na področju umetne inteligence in knjižničarstva, ki so z nami delili svoje znanje, izkušnje in najboljše prakse. Seminar je bil namenjen vsem knjižničarjem, informacijskim strokovnjakom, raziskovalcem in vsem tistim, ki jih zanima, kaj je umetna inteligenca, kako pomembna je kvaliteta podatkov in metapodatkov, ki jih hranimo v knjižnicah, kako strojno učenje vpliva na zaznavo vzorcev ter kako lahko umetna inteligenca izboljša delovanje knjižnic in koristi uporabnikom. Organizatorji: Iflina Sekcija za informacijsko tehnologijo,  Fundacija Europeana in Narodna in univerzitetna knjižnica Posnetek spletnega seminarja [Youtube] Artificial intelligence is becoming increasingly prevalent in all areas of human activity, including libraries. New solutions are being developed to significantly simplify certain library procedures and processes. These include the automation of routine processes, such as automatic categorization of library materials, personalized book and resource recommendations based on user information needs, advanced

France Prešeren in slovenska romanika

NUK, 6. september ― Leto 2023 je Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Obenem pa tudi leto, ko mineva 175. obletnica prve objave Zdravljice, posebno pomembne pesmi izpod peresa prvaka slovenskega literarnega ustvarjanja, Franceta Prešerna. Še posebej pesnikovo delo za Zdravljico, ki skriva ideale vseh časov in katere verzi so preživeli vojne - postali so celo himna slovenskega naroda - so najboljši vpogled v iskanje izraza popolnosti jezika in kulturnega duha, ki ga vodi želja po mirnem sobivanju ljudi. France Prešeren je ključni pesnik slovenskega naroda. A kdo je Prešeren pravzaprav bil in kaj pripovedujejo njegove pesmi? Razstava v rokopisni sobi Nemškega muzeja romantike na ogled ponuja izbor prvih in pomembnejše izdaj Franceta Prešerna in Luize Pesjak, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Tako skozi dela osvetljuje Prešernovo delo, življenje, nazore, stiske in veselja. Prelomna dela, ki so hkrati tudi prikaz ustvarjalne moči slovenske romantike in vrhunskega literarnega ustvarjanja. Pet vitrin razmejuje pogled na pesnika, kjer ga spoznamo kot človeka, pesnika, vizionarja, sodobnika in literarnega junaka. Najprej avtobiografsko, nato s poklonom slikarju, ki je upodobil njegovo izbranko - stopamo na intimno življenjsko pot, kjer je rojstvo in smrt ljubezni do Julije, vir njegove poezije; nadalje v bridki izkušnji konca radosti posameznika Sonetov nesreče, v zahtevni formi Sonetnega venca in tudi nežni pesniški izpovedi Gazel; nato skozi predstave o umetniku in tragiki pesnikove usode ter Prešernovi osebni in slovenski poslanici svetu v Zdravljici; naprej prek njegovih vzgledov in sodobnikov, ki so mu bili naklonjeni ali ne; ob koncu pa tudi po ustvarjanju njegove učenke in občudovalke Luize Pesjak, pesnice, pisateljice in dramatičarke, ki je Prešernu čast izkazala s tem, da ga je naredila za junaka svojega literarnega dela. V zgodbi o Prešernu, kot jo pripoveduje razstavljeno gradivo, ki sta ga izbrala in osmislila ddr. Igor Grdina

Praktične izkušnje pri razreševanju avtorskih pravic sodobnih knjižnih del

NUK, 6. september ―   Praktične izkušnje pri razreševanju avtorskih pravic sodobnih knjižnih del 6. oktober 2023 Mestni muzej Ljubljana Gosposka ulica 15, 1000 Ljubljana   Knjižnice in tudi druge organizacije na področju kulture si že od nekdaj prizadevamo omogočiti čim širši dostop do našega gradiva in znanja, ki se skriva v njem. Z razvojem informacijske družbe in digitalnih knjižnic vse več uporabnikov raje dostopa do gradiva digitalno, ne glede na prostor in čas. Izjema so večinoma avtorsko zaščitena dela, ki so dostopna le v fizični obliki. Pri omogočanju dostopa se moramo knjižnice ravnati v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Tako so bila za nas mnogo let aktualna dela javne domene, kjer knjižnice nismo bile omejene glede omogočanja dostopa preko spleta, saj so avtorske pravice že potekle. Večjo težavo predstavljajo dela, ki so še avtorskopravno varovana, saj je potrebno razreševanje avtorskih pravic in ob tem dogovarjanje z nosilci teh pravic – založbami, avtorji, dediči, oziroma so nam trenutno na voljo dve izjemi: osirotela dela in razprodana dela, ki ju zakon dopušča. V sklopu mednarodnega projekta EODOPEN smo si zadali digitalizacijo 15.000 del iz 20. in 21. stoletja, kar v veliki meri predstavlja dela, ki so še avtorskopravno zaščitena. Z vami bi želeli deliti osnovne koncepte, pa tudi izkušnje in praktične primere razreševanja avtorskih pravic. Hkrati bi vam želeli predstaviti orodje za organizacijsko spremljanje statusa knjižnih del, ki so ga razvili madžarski partnerji projekta. Seminar je večinoma potekal v slovenskem jeziku, deloma tudi v angleškem.     PROGRAM 1. SPLOŠNI DEL (v slovenskem jeziku)    8.30–9.00  Registracija    9.00–9.05  Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK: Pozdrav v imenu NUK    9.05–9.30  Alenka Kavčič Čolić: Uvod in o projektu EODOPEN [pptx]  9.30–11.00  Maja Bogataj Jančič: Ureditev upravljanja avtorskih pravic na področju bibliotekarstva 11.00-11.20  Odmor za kavo 2. PRAKTIČNI DEL 11

Plečnik in a-cappella 2023

NUK, 29. avgust ― PLEČNIK IN A-CAPPELLA 2023 Med 20. septembrom in 18. oktobrom (enkrat tedensko) bo v Ljubljani potekal že tradicionalni koncertni cikel PLEČNIK IN A-CAPPELLA, v katerem se dopolnjujeta vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika, ki je bila predlani vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah po mestu bo znova nastopilo pet vrhunskih vokalnih zasedb. Koncerti so edinstvena priložnost, da prisluhnete izbrani a-cappella glasbi v čudovitih Plečnikovih interjerjih in tako prisostvujete umetniškemu doživetju za oko in uho. Letos bosta dva koncerta v Narodni in univerzitetni knjižnici, 27. septembra v atriju NUK-a in 18. oktobra še v Veliki čitalnici NUK-a. sreda, 27. septembra 2023, ob 20.30 Atrij NUK (Turjaška 1, 1000 Ljubljana) MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA KOPER Dirigent: Andrej Makor Mešani pevski zbor Obala Koper je nastal na pobudo zborovodje Mirka Slosarja leta 1977 ter združil mlade primorske pevce v novo, ambiciozno zasedbo. Zbor je od takrat vodilo več zborovodij (Walter Lo Nigro, Ambrož Čopi, Maja Cilenšek, Sebastjan Vrhovnik), v svoje peto desetletje pa se je odpravil skupaj z novim umetniškim vodjo, priznanim skladateljem in zborovodjem Andrejem Makorjem. Zbor je dobitnik 12 zlatih plaket z državnega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru in številnih nagrad ter priznanj z mednarodnih tekmovanj (mdr. 1. nagrade tekmovanja CorAmare v Italiji leta 2019, velike nagrade in treh zlatih plaket z mednarodnega tekmovanja Musica Eterna Roma leta 2023). Mešani pevski zbor Obala Koper je pomemben promotor kulturnega utripa na Primorskem, saj z organizacijo številnih koncertov, natečajev za zborovske skladbe ter mojstrskih tečajev dirigiranja s priznanimi dirigenti krepi in poglablja vlogo zborovskega petja. Je tudi gostitelj Mednarodnega zborovskega festivala Koper, ki že tradicionalno poteka v Kopru. sreda, 18. oktobra 2023, ob 20.30 Velika čitalnica NUK (Turjaška 1, 1000 Ljublja

Josipina Turnograjska v romanu in slikanici

NUK, 28. avgust ― Ob 190–letnici rojstva je Kulturno društvo Josipine Turnograjske izdalo slikanico Skrivnostna lepotica z gradu Turn, ki vsebuje zanimivo slikovno gradivo iz Rokopisne zbirke NUK. Pri njenem nastanku sta moči združili ustvarjalki iz Josipininih krajev, ilustratorka Tereza Lombar, dijakinja četrtega letnika gimnazije, in dddr. Mira Delavec Touhami, ki se že več kot dvajset let ukvarja z življenjem in delom prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice. Poleg avtorice in ilustratorke bo na dogodku sodelovala še mag. Barbara Hanuš, avtorica recenzije slikanice, ki je prevedena tudi v nemščino in angleščino. Pri Celjski Mohorjevi družbi pa je skoraj istočasno izšel težko pričakovani roman Dehteče spominčice ljubezni: pisemski portret Josipine Urbančič in Lovra Tomana avtorice dddr. Mire Delavec Touhami. V njem so predstavljena izbrana pisma iz bogate korespondence, ki jo hrani NUK. Roman, ki prinaša zanimivo branje iz časa sredine 19. stoletja in temelji na zgodovinskih dejstvih, bosta predstavili avtorica romana in urednica pri Celjski Mohorjevi družbi Meta Lenart Perger. Predstavitev slikanice in romana bo v torek, 5. septembra, ob 12.00, v čitalnici Rokopisne zbirke NUK. Vstop je prost, vljudno vabljeni!        DefaultHide

Kariera v NUK

NUK, 21. julij ― NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije. Naše temeljno poslanstvo je zbiranje, varovanje in zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva. V zadnjih dvajsetih letih veliko pozornost posvečamo gradnji Digitalne knjižnice Slovenije in razvoju naprednih spletnih storitev za uporabnike, ki jim omogočamo enostaven in hiter dostop do elektronskih virov in knjižničnih storitev ter informacij. Poslanstvo uresničujemo s pomočjo kompetentnih in motiviranih sodelavcev. Temeljne vrednote so profesionalnost, odgovornost, odprtost in inovativnost. Kompetence zaposlenih razvijamo z usposabljanjem, razvito mrežo mentorstva in vključevanjem raznolikosti, ki bogati vso našo dejavnost. Skrbimo za pozitivno klimo, kjer vlada spoštovanje, motiviranost in pripadnost organizaciji. Pripravljeni smo na izzive prihodnosti, zato želimo zgraditi novo, tehnološko sodobno in napredno knjižnico - NUK 2. Temelj pozitivno naravnane organizacijske kulture v NUK so profesionalni odnosi na vseh ravneh in med vsemi deležniki, motiviranost sodelavcev, zadovoljstvo in pripadnost organizaciji. Za to skrbimo z rednim merjenjem organizacijske klime in ukrepi za upravljanje z njo.   ZAPOSLITEV V svoje vrste vabimo sodelavce s širokim spektrom znanj in kompetenc, tako s področja bibliotekarskih in informacijskih znanosti, kot tudi humanizma, muzikologije, restavratorstva in konservatorstva, ekonomije, računalništva, vodenja, projektnega vodenja, digitalizacije… Skrb za zadovoljne, motivirane ter delovno uspešne zaposlene je ena od strateških usmeritev NUK. Poleg urejenega in stabilnega delovnega okolja omogočamo zaposlenim različne priložnosti za osebni in strokovni razvoj, udeležbo na strokovnih dogodkih doma in v tujini, sodelovanje v domačih in tujih projektih, dobro razvit in razvejan sistem mentorstva na vseh ravneh, možnost dela na domu oziroma hibridnega dela, fleksibilen delovni čas, zagotavljanje varstva pri delu in promocijo zdravja na delovnem mestu, udelež

NUK smo mi

NUK, 21. julij ― NUK smo mi pogovori s sodelavkami in sodelavci NUK Vsakodnevno delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice krojijo mnoge in različne naloge, ki našo knjižnico opredeljujejo kot nacionalno in osrednjo državno knjižnico Republike Slovenije ter univerzitetno knjižnico za Univerzo v Ljubljani. Naše temeljno poslanstvo je zbiranje in varovanje ter zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, delujemo v strokovno podporo knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu, skrbimo pa tudi za dediščino arhitekta Jožeta Plečnika, ki je načrtoval palačo knjižnice, v kateri opravljamo del svoje dejavnosti. V stičišču vseh teh nalog so naše sodelavke in sodelavci. Njihovo delo, znanje in izkušnje pišejo zgodbe NUK. Vsaka od teh sestavlja nenadomestljiv košček mozaika v podobi knjižnice, ki je zdržema, vse od začetkov v dolgoletni tradiciji, v tem prostoru zasedala pomembno mesto na širših področjih izobraževanja in kulture. Vabljeni k branju pogovorov, naj vam nukovci približajo zanimive vsebine svojega dela v NUK. pogovori z nukovci portret uvod "V mislih imam izobraževanja in vsebine dela, ki so zares zanimive. Pri nas nezanimivih zbirk in projektov ni!" Bibliotekar Matjaž Lulik je v NUK prišel pred dobrimi dvajsetimi leti v okviru nekega evropskega projekta. Danes je skrbnik Zbirke starih tiskov, v kateri hranijo tiskano gradivo, ki je nastalo od začetka tiskarstva do vključno leta 1850, ter pomočnik vodje Oddelka knjižničnih zbirk. Pravi, da je bila zaposlitev v NUK njegova velika želja, tudi zato, ker imajo zaposleni tu zares odlične možnosti glede strokovnega dela na področju knjižničarstva. »V mislih imam izobraževanja in vsebine dela, ki so zares zanimive. Pri nas nezanimivih zbirk in projektov ni!« je poudaril v pogovoru, v katerem je med drugim razkril, katere so najbolj dragocene knjige, ki jih hrani NUK in kakšen biser s konca 18. stoletja so nazadnje odkrili v nekem antikvar

NUK smo mi

NUK, 21. julij ― NUK smo mi pogovori s sodelavkami in sodelavci NUK Vsakodnevno delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice krojijo mnoge in različne naloge, ki našo knjižnico opredeljujejo kot nacionalno in osrednjo državno knjižnico Republike Slovenije ter univerzitetno knjižnico za Univerzo v Ljubljani. Naše temeljno poslanstvo je zbiranje in varovanje ter zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, delujemo v strokovno podporo knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu, skrbimo pa tudi za dediščino arhitekta Jožeta Plečnika, ki je načrtoval palačo knjižnice, v kateri opravljamo del svoje dejavnosti. V stičišču vseh teh nalog so naše sodelavke in sodelavci. Njihovo delo, znanje in izkušnje pišejo zgodbe NUK. Vsaka od teh sestavlja nenadomestljiv košček mozaika v podobi knjižnice, ki je zdržema, vse od začetkov v dolgoletni tradiciji, v tem prostoru zasedala pomembno mesto na širših področjih izobraževanja in kulture. Vabljeni k branju pogovorov, naj vam nukovci približajo zanimive vsebine svojega dela v NUK. pogovori z nukovci portret uvod "Inventarna številka je EMŠO knjige, signatura pa označuje njeno stalno bivališče" Tereza Poličnik Čermelj z Oddelka za pridobivanje gradiva v pogovoru razkriva, kakšna je pot knjig in drugega knjižničnega gradiva od prevzema v knjižnici pa do trenutka, ko pridejo na police, v skladišče ali do bralca. Izvedeli smo, da imajo tudi knjige svojo EMŠO in stalno ter začasno bivališče, na leto pa v NUK-u sprejmejo in inventarizirajo okoli 30 tisoč enot. Gradiva še vedno žigosajo na roke, pri čemer uporabljajo arhivska črnila po vzoru Ameriške kongresne knjižnice. Sogovornica nam je še zaupala, da je raziskovala stereotip knjižničarja oziroma knjižničarke. Je res, da je introvertiran, samo bere in se pred uporabniki knjižnice najraje skrije? Preberi celoten pogovor "V mislih imam izobraževanja in vsebine dela, ki so zares zanimive. Pri
še novic