Novice

NUK, Narodna in univerzitetna knjižnica

https://www.nuk.uni-lj.si/  

Dragocenosti iz preteklosti

NUK, 24. april ― DRAGOCENOSTI IZ PRETEKLOSTI razstava dijaških del s tematiko iz pravljice Makalonca (24.april 2025–, Kavarna NUK) Zgodb o naklonjenosti in iskrenem prijateljstvu ne beremo samo v pravljicah; lepo je, da se kdaj pa kdaj zarišejo tudi v resničnem življenju ljudi. Fran Saleški Finžgar in Jože Plečnik sta z Makalonco ustvarila delo, ki nas očara z izčiščeno pripovedno besedo in mojstrsko dovršeno grafično podobo. V uvodu, ki ga je Finžgar zapisal ob drugi knjižni izdaji leta 1958 vidimo, kako je pisatelja in arhitekta bogatilo tudi iskreno in dolgoletno prijateljstvo. Motiv o zvesti ljubezni in predanosti je rdeča nit, ki prepleta dogajanje v omenjeni ljudski pripovedi. Zgodba govori o pogumnem kraljeviču in vitezu Petrusu, ki očara prelepo cesarično Makalonco. Skupaj pobegneta iz kraljestva njenih staršev ter se po številnih nezgodah in dolgi ločitvi zopet srečata na Petrusovem dvoru, kjer Makalonca opravlja službo spletične. Sledi srečen konec s poroko, kot se za pravljico spodobi.        Vstop v pravljični svet ljudske pripovedi je dijakom predstavljal velik izziv. Naloge so se lotili na dva načina. Skupina dijakov iz drugega letnika je posamezne izbrane prizore predstavila skozi ilustracijo, kjer so se osredotočali na likovna izrazna sredstva ter svoje rešitve predstavili v živobarvnih podobah. Dijaki tretjega letnika so v svojih delih raziskovali mrežne sisteme ter ritmičnost oblik v grajenju kompozicije. Motive svojih del so iskali v izbrani pripovedi, kot tudi v Plečnikovih grafičnih podobah, ki dopolnjujejo in soustvarjajo strani v knjigi. Fran Saleški Finžgar se je pri snovanju pripovedi opiral na staro ljudsko pravljico, ki jo je slišal še kot mlad študent na svojih popotovanjih po slovenskih planinah. Nastanek zgodbe bi lahko iskali v arabskih pravljicah iz Tisoč in ene noči, ji sledili preko Kitajske in nazaj do evropskega prostora. Preko ustnega izročila se je pripoved ohranila do danes. Po zaslugi Frana Saleškega Finžgarja jo lahko prebiramo
In memoriam Stane Bahor (1953–2025)

In memoriam Stane Bahor (1953–2025)

NUK, 18. februar ― Prezgodaj nas je zapustil Stane Bahor. Ko sem ga obiskal lani poleti, si nisem mislil, da ga vidim zadnjič. Poslavljam se od mentorja, starejšega sodelavca, ki me je veliko naučil v času, ko sva skupaj delala v Centru za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice. Hvaležen sem mu za marsikateri uvid, pomoč in dolge debate. Njegov prispevek k razvoju Narodne in univerzitetne knjižnice ter slovenskih knjižnic je zelo pomemben. V NUK se je zaposlil leta 1984, začel je z urejanjem Centralnega kataloga slovenskih knjižnic. V drugi polovici osemdesetih letih se je ukvarjal s takrat ključno razvojno nalogo, uvajanjem avtomatizacije knjižničnega poslovanja najprej v NUK potem pa tudi v drugih knjižnicah. Po končani uvedbi avtomatizacije v tekoče poslovanje knjižnice se je posvetil retrospektivni konverziji listkovnih katalogov s ciljem, da bi računalniški katalog odražal celovito sliko knjižnične zbirke. Kasneje je potek uvajanja avtomatizacije opisal v strokovnih objavah. Od leta 1999 je delal v Državni matični službi za knjižničarstvo oziroma v Centru za razvoj knjižnic. Delo sistemskega administratorja je zamenjal z delom svetovalca. Na področju šolskih knjižnic se je aktivno zavzemal za njihov razvoj in veljavo v šolskem prostoru. Njegova prizadevanja so bila vsestranska - pripravljal je strokovne priročnike, prispevke, poročila o razvoju, pravilnike, standarde, vodil je meritve razvitosti šolskih knjižnic itn. Ukvarjal se je tudi s področjem specialnih knjižnic. Že v letu 1993 se je posvečal avtomatizaciji muzejskih knjižnic, knjižnic zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine in knjižnic galerij, da bi se vključile v enoten knjižnični informacijski sistem. Še posebej so ga zanimale samostanske in druge teološke knjižnice v Sloveniji. Pripravil je poročilo o njihovem stanju, na ta način si je prizadeval ozavestiti splošno in strokovno javnost o njihovem pomenu, deležnike pa o skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Na to temo je tudi magistriral in

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2024

NUK, 27. januar ―   Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje več kot 3 milijone enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.   Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Predstavljamo vam izbor pridobitev zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2024.   DAROVI Tudi v letu 2024 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Rokopisna zbirka je pridobila veliko število novih rokopisnih zapuščin in posameznih avtografov, skupaj 53 enot. Med njimi so zapuščine znanih in pomembnih slovenskih književnikov ter drugih ustvarjalcev in učenjakov, ki so se ukvarjali s pisanjem ali širšim področjem knjige in humanistike. Med p

Ta veseli dan kulture 2024

NUK, 19. november 2024 ―   Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK   Ponovno se bliža Ta veseli dan kulture. Dan, ko tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici odpremo vrata praznovanju slovenske kulture in ustvarjalnosti. V torek, 3. decembra 2024, vas prijazno vabimo na obisk NUK: OGLED KNJIŽNICE Ob 11.00 bo na sporedu voden ogled Narodne in univerzitetne knjižnice in razstave Hranimo misli - že 250 let. Predstavili bomo tudi Plečnikovo knjižnico in opozorili na ideje, ki jih je mojster arhitekt uresničil v svoji knjižnični palači. Zgodbe knjižnice, njenih zakladov in arhitekture ter dogodkov 250-letne zgodovine bodo skozi sprehod po NUK odlična priložnost za naše skupno praznovanje dneva odprtih vrat slovenske kulture. Ogledali si bomo Zdravljico. V razstavni dvorani nam jo bo predstavil Samo Kristan, skrbnik Rokopisne zbirke NUK. Med knjižničnimi zakladi imajo namreč prav poseben pomen tiskane in prevodne izdaje Zdravljice kot tudi obsežna rokopisna zapuščina največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V slednji hranimo tudi štiri pesnikove rokopise Zdravljice. Na pesnikov rojstni dan bomo v posebni vitrini v razstavni dvorani NUK razstavili izvirna delna rokopisa prvih šestih kitic (Ms 1428) in zadnjih dveh kitic (Ms 471 št. 12) Zdravljice. Rokopis Franceta Prešerna si boste lahko ogledali tudi samostojno med 10.00 in 18.00. PREDAVANJE DR. DRAGANA BOŽIČA Ob 17.00 pa vas vljudno vabimo na predavanje dr. Dragana Božiča, ki nam bo predstavil Zdravljico v zgodovinskem kontekstu njenega nastanka, ko jo je pesnik novembra 1844 napisal v devetih kiticah še v bohoričici, nato pa kmalu močno izboljšal do različice, ki jo je cenzura zavrnila. Pesem je smela priti v javnost šele po njeni ukinitvi marca 1848.  Predavatelj bo tudi pojasnil, kako sta celotna pesem oziroma samo sedma kitica postali himna Republike Slovenije. Predavanje bo v sejni sobi v prvem nadstropju NUK. Udeležba na obeh dogodkih je brezplačna, zaželene pa so predhodne prijave na d

NUK na Slovenskem knjižnem sejmu

NUK, 18. november 2024 ― Hranimo misli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu November je mesec, ko se ljubitelji knjige, branja in kulture nasploh tradicionalno zberemo na Slovenskem knjižnem sejmu. Tudi letos bo tako. Gospodarsko razstavišče bo od 26. novembra do 1. decembra 2024 srečališče vseh zgoraj naštetih. Narodna in univerzitetna knjižnica bo svojo dejavnost in publikacije predstavila v dvorani Kocka/A2. Naša stojnica (desno od vhoda, na mestu 43, ob prizorišču Pogovorne postaje) bo v znamenju 250. obletnice začetkov knjižnice, ki jo letos obeležujemo na različne načine, od dogodkov, konferenc, predavanj in razstav. Izvedeli boste vse, kar vas zanima o NUK, na prodaj pa bosta tudi monografija Hranimo misli - že 250 let, ki smo jo izdali v letošnjem prazničnem letu, in najnovejša knjiga ddr. Igorja Grdine Prešeren, politika in poezija, ki pesnikovo življenje in delo, še posebno pa njegovo Zdravljico, umešča v širši kontekst dogodkov prve polovice 19. stoletja. Odlična knjiga je nastala ob razstavi, ki smo jo lani pripravili v Frankfurtu. Dopolnjuje jo mapa s faksimili štirih rokopisov Prešernove Zdravljice iz pesnikove zapuščine v NUK. Na stojnici bo mogoče kupiti tudi beležko Plečnik. Vse navedene publikacije boste lahko kupili s sejemskim 20 % popustom. Levo od vhoda v dvorano Kocka si boste lahko ogledali tudi razstavo Hranimo misli - že 250 let na desetih panojih, ki predstavlja izbor dogodkov, ki so pisali zgodbo naše knjižnice. Pogledali smo v preteklost in spomnili na dogodke, ki so oblikovali razvoj knjižnice, gradnjo zbirke in storitev za uporabnike: med drugim si boste ogledali, kako so tudi niti nesrečnih naključij tiste, ki spletajo razvoj in spomin naše knjižnice in kako so se z njimi spoprijemali naši izjemni prednamci ter nam s tem utirali pot naprej. Tu so tudi zanimive zgodbe knjižnične zbirke in njenih največjih dragocenosti, prebrali boste, kako zbiramo in skrbimo za zaklade pisne kulturne dediščine. In zgodbe ohranjanja ogroženega gradiva, popisovanja sloven

Prešeren, politika in poezija

NUK, 8. november 2024 ― naslov Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine avtor ddr. Igor Grdina recenzenti dr. Urška Perenič, dr. Mira Miladinović Zalaznik, dr. Andrej Rozman jezikovni pregled Urša Fujs oblikovanje in prelom Maj Blatnik in Mia Sivec založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica število strani 110 + mapa s faksimili Prešernovih rokopisov Zdravljice ISBN 978-961-7091-39-7 cena 39 €   Naroči knjigo   O knjigi Monografija Prešeren, politika in poezija je nastalo v letu 2023, ko je bila Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Tega leta je minilo tudi 175 let od prve objave Zdravljice, posebej pomembne pesmi izpod peresa prvaka slovenskega Parnasa, Franceta Prešerna. Ob tej priložnosti smo v sodelovanju s SKICA Berlin, Slovenskim kulturnim centrom Berlin (Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu) in Nemškim muzejem romantike v Frankfurtu pripravili razstavo France Prešeren in slovenska romantika. Njena avtorja sta bila ddr. Igor Grdina in dr. Urša Perenič. Ob razstavi je izšla, sprva v nemškem jeziku, tudi pričujoča monografija. V knjigi ddr. Grdina osmišlja in v širši kontekst prelomnega časa postavlja življenje in delo dr. Franceta Prešerna. Dogodke in mnoge osebnosti političnega in kulturnega življa tistega časa vpenja v zgodbo pesnikovega življenja in zven njegovih pesmi, kot je bil slišan po njegovi smrti in odzvanja še danes. Začenši s Prešernovimi zadnjimi dnevi in analizo pešanja absolutističnega sistema v poznih predmarčnih letih knjiga razvija pesnikov pogled na revolucijo in odnos do pravičnosti, tudi njegovo stališče, da je prišla generacijo prezgodaj; razkriva Prešernov oddaljeni pogled na francoske predsedniške volitve in njegova mnenja obravnava tudi s stališča advokata, ne zgolj literarnega ustvarjalca; pomudi se pri njegovem odnosu do razumevanja suženjstva. S Prešernom kot slove

Karakterizacija in stabilnost črnil na papirju

NUK, 7. november 2024 ― Iz rokopisne zapuščine Jerneja Kopitarja, primer železo-taninskega črnila (fotodokumentacija Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana)   Karakterizacija in stabilnost črnil na papirju delavnica   sreda, 4. december 2024 Narodna in univerzitetna knjižnica   Vljudno vas vabimo na delavnico, na kateri bomo predstavili raziskave s področja karakterizacije in stabilnosti črnil na papirju. Dr. Jasna Malešič bo predstavila problematiko razgradnje in stabilizacije dokumentov z železo-taninskimi črnili. Dr. Klara Retko bo predstavila analitske metode karakterizacije s spektroskopskimi tehnikami ter obravnavala stabilnost izbranih črnil na svetlobi. Lea Legan pa bo predstavila rezultate neinvazivne karakterizacije izbranih del iz Narodne in univerzitetne knjižnice ter Narodne galerije, ki spadajo v obdobje  19. in 20. stoletja. Delavnica bo potekala ob zaključku podoktorskega raziskovalnega projekta Karakterizacija in stabilnost črnil na papirju (projekt Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Z1-4404, vodja: dr. Klara Retko) in bo namenjena predstavitvi rezultatov projekta. Glavni cilj projekta je bil razviti analitsko metodologijo za natančno in čim bolj neinvazivno karakterizacijo in klasifikacijo črnil (s poudarkom na železo-taninskih črnilih, črnilih na osnovi ogljika, črnilih modrega lesa in sepiji) v slovenskih narodnih zbirkah. Sestavo črnil in barvnih sredstev smo analizirali na izbranih delih na papirju iz slovenskih narodnih zbirk. Zaradi neprecenljive vrednosti izbranih predmetov smo meritve na originalnih eksponatih Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter Narodne galerije Slovenije izvedli in situ, neinvazivno, s pomočjo ramanske, infrardeče in rentgenske fluorescenčne spektroskopije.   Delavnica bo potekala 4. decembra 2024 v učilnici NUK (Turjaška 1, Ljubljana) z začetkom ob 9:30 in zaključkom ob 12:00. Lepo vabljeni!      Primera izbranih del na papirju; (levo) Hinko Smrek

Jakopičevo sprehajališče

NUK, 16. oktober 2024 ― Hranimo misli v Jakopičevem sprehajališču   250. obletnico začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice obeležujemo tudi v Jakopičevem sprehajališču, kjer smo na ogled postavili priložnostno razstavo 80 plakatov, ki predstavljajo zgodbe iz preteklosti naše knjižnice, največje zaklade naše zbirke ter raznovrstnost gradiva, ki ga hranimo in dejavnosti, ki jih opravljamo. Predstavitev, ki smo jo pripravili na Krakovskem nabrežju, smo za Jakopičevo sprehajališče priredili, obogatili z dodatnimi plakati in pripravili predstavitev neprecenljivih, nezamenljivih ter preprosto lepih knjižnih in drugih posebnosti, ki jih hranimo v svoji zbirki.  Spoznali boste najstarejši kodeks, Calendarium portatile iz leta 1415, unikaten fragment Costerja, Megiserjev štirijezični slovar, Cankarjev rokopis Jakoba Rude, Kaiserjevo veduto Maribora, nastalo okoli leta 1820, in mnoga druga dela, ki razkrivajo bogastvo zbirke NUK. V podobe ujeto gradivo, zbirke, spomini, arhitektura, infografike, pretekli in prihodnji obrazi knjižnice so del naše pripovedi, vrednot, poslanstva in vizije za bodočnost. Tudi ta razstava, tako kot tista, s katero smo gostovali na Krakovskem nasipu, odkriva NUK kot preplet preteklega, današnjega in tistega, kar še prihaja; raznolikost nalog in pomembno poslanstvo knjižnice, skrbnost preteklih in današnjih knjižničarjev ter vlogo knjižnice pri zbiranju, ohranjanju in posredovanju zapisanih sledi bogate slovenske ustvarjalnosti. Razstava je del praznovanja Hranimo misli - že 250 let in prinaša del odgovora na vprašanji, kaj je Narodna in univerzitetna knjižnica in kako hranimo misli. Na ogled bo do 20. novembra 2024.                     Razstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.   DefaultHide

Hranimo misli - že 250 let

NUK, 3. julij 2024 ― naslov Narodna in univerzitetna knjižnica Hranimo misli - že 250 let  zbrala in uredila  Tomaž Bešter in Helena Janežič fotografije Maj Blatnik, Milan Štupar, Anja Peternelj, Arhiv RS, arhiv NUK jezikovni pregled Lea Felicijan oblikovanje Maj Blatnik in Mia Sivec izdajatelj in založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica število strani 114 ISBN 978-961-7091-40-3 cena 10 €   Elektronska naročilnica O knjigi predgovor ravnatelja NUK Viljema Lebana 114 strani pregled preteklih mejnikov, sodobnega delovanja NUK in pogled naprej bogato slikovno gradivo: reprodukcije iz gradiva NUK, fotografije z dogodkov in pregledne infografike  seznam literature za branje o NUK Monografija Narodna in univerzitetna knjižnica: Hranimo misli - že 250 let je nastala v prazničnem letu 2024, ko NUK praznuje četrt tisočletja začetkov knjižnice. Publikacija prinaša pregled pomembnih zgodovinskih mejnikov in dejavnosti, ki jih opravljamo. V trodelni strukturi (zbiramo, hranimo, posredujemo) je predstavljen osnovni oris preteklega in današnjega delovanja knjižnice ter pogled v prihodnost. Besedila spremlja izbrano slikovno gradivo z dogodkov in predstavitev, iz gradiva in spleta ter prostorov knjižnice, misli sodelavcev ter zanimivih statističnih prikazov. Knjiga spremlja dogodke in razstave ob 250. obletnici začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Publikacija in razstava sta nastali v okviru programa Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.   "Vsem, ki so sooblikovali delo Narodne in univerzitetne knjižnice v preteklosti, in vsem, ki jo sooblikujejo v sedanjosti, se s to publikacijo in razstavo želimo zahvaliti za njihovo delo. Neskončno veliko njihovega znanja, požrtvovalnosti, vztrajnosti in ljubezni do jezika in kulture je vtkano v zgodbo, dolgo četrt tisočletja. Naj se ta zgodba piše še dolgo v pr

Poletni delovni čas 2024

NUK, 26. junij 2024 ― Prosimo, da si pred obiskom preberete hišni red.   Poletni delovni čas 2024 Od 1. julija do 17. avgusta 2024 je NUK za uporabnike odprt po poletnem delovnem času. poletni delovni čas 2024 prostor dan in ura dan in ura   ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota sreda PROSTOR ZA VPIS IN IZPOSOJO, INFORMACIJSKO SREDIŠČE, ČASOPISNA ČITALNICA, PROSTOR KAVARNE NUK 9.00–14.00 9.00–17.00   poletni delovni čas 2024 prostor dan in ura dan in ura   ponedeljek, torek, četrtek, petek sreda ČITALNICA ROKOPISNE ZBIRKE (obvezna predhodna rezervacija sedeža in naročilo gradiva na rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si) 9.00–14.00 9.00–17.00 CENTER ZA INFORMACIJSKE STORITVE 9.00–14.00 9.00–14.00 Ker v poletnih mesecih pričakujemo povečanje števila obiskovalcev, ki si želijo ogledati Plečnikovo stavbo, bo Velika čitalnica namenjena turističnim ogledom. Za nemoten študij (pregledovanje gradiva, branje) je na voljo časopisna čitalnica (pritličje); za uporabnike čitalniških prostorov za raziskovalne namene (pregledovanje rokopisnega gradiva iz zbirke NUK) je na voljo čitalnica Rokopisne zbirke (2. nadstropje).   Ogledi Plečnikove knjižnice v obdobju poletnega odpiralnega časa (1. julij–17. avgust 2024) turistični ogledi dan ura ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota 10.00–14.00 in 14.30–18.00 nedelja, prazniki ni ogledov Vstopnina: 5 € (otroci do 15. leta starosti imajo brezplačen vstop) Ogledate si lahko osrednje stopnišče z avlo, Veliko čitalnico in razstavo Hranimo misli – že 250 let v razstavni dvorani in avli pred Veliko čitalnico. MedijiUporabniki Images: 
Slavnostna akademija ob 250. obletnici začetkov NUK

Slavnostna akademija ob 250. obletnici začetkov NUK

NUK, 12. junij 2024 ― Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je Narodni in univerzitetni knjižici na slavnostni akademiji ob 250. obletnici začetkov knjižnice podelila red za izredne zasluge. NUK je red prejel za neprecenljivo vlogo pri gradnji in ohranjanju slovenske narodne identitete in kulturne dediščine ter pri razvoju bibliotekarske stroke in univerzitetne knjižnične dejavnosti. V imenu knjižnice ga je sprejel ravnatelj NUK Viljem Leban, slavnostna akademija je potekala v Veliki čitalnici NUK. Ne gre le za stavbo, shrambo za gradiva in prostor za študij. Narodna univerzitetna knjižnica je temelj državnosti, posebej za narod, ki svojo identiteto utemeljuje na svojem knjižnem jeziku. Narodna in univerzitetna knjižnica si zasluži pogoje, v katerih lahko uspešno opravlja svoje poslanstvo hrambe misli v vseh pojavnih oblikah, ki že dolgo niso več le na papirju. Eden najpomembnejših nacionalnih projektov je bila vzpostavitev digitalne knjižnice Slovenije, ki se mora nadaljevati. Omogoča dostopnost gradiv, do katerih je sicer težko priti, in so tako na razpolago ne le raziskovalcem, ampak prek interneta vsem kjerkoli na svetu. Ponosna sem, da je tudi moja družina prispevala v to zakladnico z digitalizacijo redke publikacije, v katero so pisali slovenski misijonarji. dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije Na slavnostni akademiji so zbrane nagovorili tudi ravnatelj NUK Viljem Leban, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Peter Štih kot predlagatelj podelitve reda za izredne zasluge ter ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko. Povezovalca prireditve, Bernarda Žarn in Matej Puc, sta v nagovorih skozi besede knjižničarjev NUK in njenih predhodnic ter z zanimivimi poudarki iz zgodovine, delovanja in poslanstva knjižnice predstavila zgodbo, ki jo piše Narodna in univerzitetna knjižnica. Za glasbeno obogatitev slovesnosti so poskrbeli operni tercet Ane Berus, Sanje Zupanič Mali in Nadie Ternifi, trobentač Tomaž Gajšt in

Dobrodošli doma 2024

NUK, 10. junij 2024 ―   Dobrodošli doma v NUK 26.–28. 6. 2024 Dobrodošli doma je tradicionalna prireditev vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev, ki v Slovenijo pripelje rojake iz bližnjih in daljnih krajev. Letos bo srečanje potekalo v Ljubljani in Celju med 27. in 30. junijem. NUK že vrsto let sodeluje pri programu srečanja, saj smo knjižnica vseh Slovencev, ki ne le zbira, hrani in posreduje tudi gradivo, ki ga naši rojaki ustvarijo izven meja naše domovine, temveč tudi aktivno vzdržujemo stike s slovenskimi skupnostmi in posameznimi Slovenci širom sveta. Letošnje srečanje z izseljenci bomo posvetili 250-letnici začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice in 70-letnici Slovenske kulturne akcije, ki s svojo publicistično dejavnostjo, ki je shranjena tudi v naši knjižnici, že sedem deseltetij predstavlja enega od stebrov slovenstva v disapori. Vsled tega bomo udeležence srečanja v NUK gostili že v sredo, 26. junija in v petek, 28. junija. Uradni program srečanja Dobrodošli doma se bo začel z Vseslovenskim srečanjem v Državnem zboru v četrtek, 27. junija, osrednji dogodek pa potekal v soboto, 29. junija v knežjem mestu Celje.   sreda, 26. junij, 9.00–14.00 (v prostorih Slovenske matice) Slavnostna akademija ob 70-letnici Slovenske kulturne akcije V sodelovanju Slovenske kulturne akcije, Slovenske matice, Narodne in univerzitetne knjižnice, Društva Slovenija v svetu in Rafaelove družbe se bo v sredo, 26. junija, s pričetkom ob 9. uri, v prostorih Slovenske matice pod naslovom »V potrebnem ENOTNOST, v dvomljivem SVOBODA, pri vsem pa LJUBEZEN« odvila Slavnostna akademija ob 70-letnici Slovenske kulturne akcije. Po uvodnih pozdravih bo na vrsti simpozijski del z referati, ki bodo osvetlili sedem bogatih desetletij delovanja SKA.   sreda, 26. junij, ob 18.00 (v NUK) Izseljenski večer v NUK – 250 let NUK in 70 let SKA Največja slovenska knjižnica NUK letos obeležuje 250 let od prvih začetkov, Slovenska kulturna akcija pa kot ena od osrednjih or

Črko-slika NUK

NUK, 17. maj 2024 ―   Črko-slika NUK (23.5.–3.12.2024, Kavarna NUK)   Johannes Gutenberg, ki je bil izbran za osebnost drugega tisočletja, je poznan kot izumitelj tiskarstva. Morda ni izumil načina tiskanja, kot mu nekatere raziskave oporekajo. Tudi izuma premičnih črk mu ne pripisujejo vsi. Zabeleženo pa je, da je Gutenberg izumil sistem ulivanja kovinskih premičnih črk (ulivalo in zlitina kovine za črke), tiskarsko barvo (za odtisovanje s kovinskih črk) in mehanizirano tiskarsko prešo. Izumil je, kako izdelati več enakih črk. Iz pečatnika je izdelal matrico, v katero se je ulivala svinčeva zlitina in dajala repetirane črke.* Zagotovo velja, da je Gutenberg vpeljal t. i. črno umetnost in bi mu hkrati morali dati primat tipografa, saj je oblikoval, izdeloval in ulival enake črke. Na pričujoči fotografsko-tipografski razstavi študentov prve stopnje 2. letnika Grafične in medijske tehnike ter 3. letnika Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so razstavljeni posterji, ki so nastali v zimskem semestru študijskega leta 2023/2024. Študenti so na temo 250. obletnice Narodne in univerzitetne knjižnice izdelali fotografije in lastne črkovne vrste, katerih črkovni in nečrkovni znaki izkazujejo arhitekturo ali interier stavbe NUK-a ali pa poslanstvo Narodne in univerzitetne knjižnice. V povezavi predmetov Tipografsko načrtovanje in Tipografija v različnih medijih s predmetom Studijska fotografija so nastali izdelki, ki z medsebojnim prepletanjem in izražanjem vsebin podajajo večjo sporočilnost. *Dolar, 1982, str. 252, 253; Gutenberg Invitation, 2002, str. 1, 2; Kapr, 1987, str. 97–104, 107–117; Levenson, 2000, str. 30, 31; Romano, 1998, str. xiii, xvii, xviii; Twayman, 1998, str. 18–21.                   Sodelujoči študenti GMT2 in GIK3: Lucija Brina Arvaj, Manca Baša, Dominik Černe, Alen Fuks, Ajda Breščak, Tina Fornazarič, Leonard Kočman, Tamara Maneva, Neža Perc, Maruša Novak, Lucija Pintar, Gala Pregel, Lara Sudar,
še novic