Knjižne obreze

NUK, 4. januar ― Vežem vse vrste knjig / Verske in posvetne / velike in majhne / V pergament ali lesene platnice Ter jih pokrijem z dobro prevleko  In zaponkami / in jih potiskam z okrasjem /  Tudi poravnam jih na začetku /  Nekaterim pozlatim obreze /  S tem zaslužim veliko denarja.  Knjigovez. Lesorez Jost Amman (1539 – 1591), besedilo Hans Sachs (1494 - 1576). Iz: Ständebuch, Eygentliche Beschreibung aller Stände auff Erden, Nürnberg, 1568.    Knjižno obrezo predstavljajo tri zunanje površine knjižnega bloka. Zgornja, sprednja in spodnja obreza so lahko neobrezane ali obrezane, lahko pa so tudi na različne načine okrašene. Do 1. polovice 19. stoletja so postopki tiskanja in vezave knjig potekali ročno. Ko so bile tiskarske pole potiskane, zganjene in sešite, jih je bilo potrebno še obrezati nato pa knjižni blok pritrditi na platnice. Stopnjo obrezave ter tip dekoracije obreze in platnic so določili posamezni naročniki oziroma kupci knjig, včasih pa so lastniki obrezo tudi sami porisali ali popisali. Zato je vsaka knjiga, ki je nastala s postopkom ročnega tiska in vezave edinstven objekt. Na obrezah je mogoče najti nadvse raznolike vsebine in motive. Na njih so lahko zapisani podatki o postavitvi knjige (signature) ali podatki o avtorju in naslovu dela. Lahko so scela pobarvane ali ročno poslikane z različnimi geometrijskimi vzorci, na najbolj razkošnih primerih pa so tudi zahtevnejši motivi, kot na primer krajine, portreti ali heraldični motivi. Najdemo tudi poškropljene oziroma obrizgane z enobarvnimi ali večbarvnimi vzorci. Od 16. stoletja dalje na obrezah knjig evropskih provenienc najdemo najrazličnejše barvne vzorce, v tehniki marmoriranja ali »vzorčenja« (angl.: paste painting). Že od 15. stoletja se pojavljajo različni reliefni vzorci, izvedeni v tehniki cizeliranja oziroma punciranja. Najrazkošnejše so pozlačene ali posrebrene obreze. Z zlatenjem obrez so pričeli že v zgodnjem srednjem veku. Velikokrat se pozlata pojavlja tudi v kombinaciji s cizeliranjem ozir

Komisija za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga

NUK, 30. december 2020 ― Ravnatelj NUK, g. Viljem Leban, je 9. 10. 2020 ustanovil in imenoval Komisijo za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga (Krasovka). Komisijo v mandatnem obdobju 2020-2023 sestavlja šest članov: mag. Špela Zupanc (NUK), predsednica, Irena Kavčič (NUK), Suzana Šulek (NUK), Valentina Velkavrh (NUK), Tadeja Brešar (IZUM), namestnica predsednice, Branko Kurnjek (IZUM). Naloge komisije: ugotavlja potrebe po pripravi pravil bibliografske obdelave za posamezne vrste knjižničnega gradiva, glede na razvoj in spremembe mednarodnih bibliografskih standardov in drugih osnov bibliografske obdelave gradiva; koordinira pripravo pravil bibliografske obdelave gradiva kot strokovnih osnov za delovanje vzajemnega kataloga, predlaga ravnatelju NUK oblikovanje delovnih skupin za pripravo gradiv za delo komisije, organizira strokovne javne razprave in posvetovanja ter daje mnenja, predloge in pobude pristojnim organom in ustanovam v zvezi z delovanjem in razvojem strokovnih osnov vzajemnega kataloga; sprejema pravila bibliografske obdelave gradiva in druge predpise, ki zagotavljajo standardizirano in vzajemno obdelavo knjižničnega gradiva in enotno vodenje katalogov, ter spremlja njihovo uveljavitev; skrbi za usklajevanje s knjižničnim informacijskih servisom pri razvoju standardov računalniške podpore vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov; seznanja strokovno javnost s svojim delom, sprejetimi pravili in drugimi predpisi, ki tvorijo strokovno osnovo vzajemnega kataloga. Spremembe in novosti v katalogizaciji: Ukinitev dodatnih vpisov (primeri) (december 2020) Pobude in predloge glede pravil oziroma navodil bibliografske obdelave in glede razvoja vzajemnega kataloga lahko pošljete na elektronski naslov: krasovka@nuk.uni-lj.si. Vprašanja, vezana predvsem na posamezne primere in katalogizacijske zadrege s področij opisne in predmetne katalogizacije, normativne kontrole ter bibliografije, naslovite na Nacionalni

»Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo« - pregled slovenske osamosvojitvene misli

NUK, 14. december 2020 ― »SANJE IMAJO TO ČUDNO LASTNOST, DA SE VČASIH URESNIČIJO« pregled slovenske osamosvojitvene misli Ob trideseti obletnici plebiscita za neodvisno Slovenijo smo v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili spletno razstavo, ki s pomočjo gradiva, ki ga hrani naša knjižnica, pred nas razgrne pregled slovenske osamosvojitvene misli. Na njej predstavljamo spomin naših osamosvojitvenih teženj in aktivnosti, ki so del bogate pisne kulturne dediščine in spomina našega naroda. Povezali smo jih v stavek »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo«. Brez sanj, idej in delovanja za samostojno slovensko državo le-te ne bi nikdar imeli. Stavek je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja izrekel profesor Oton Muhr, ki je v svoje sanje tudi brezpogojno verjel in prav zato pooseblja mnoge posameznike in skupine, ki so razmišljali in delovali v smeri neodvisne Slovenije. Prelili so jih na papir, med knjižne platnice in jih zapisali v glasila in časopise. Razstava s podnaslovom Pregled slovenske osamosvojitvene misli se sprehodi skozi nekaj manj kot 150 let naše zgodovine. Vodi nas od prve jasno izražene ideje o združitvi Slovencev v pomladi narodov leta 1848, preko prvič jasno zapisane misli o samostojni Sloveniji leta 1941 in razvoja osamosvojitvene misli med slovenskimi izseljenci, vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je misel na samostojnost dobila krila tudi v matični domovini. Vodila je v sosledje dogodkov, ki so nas pred natanko tridesetimi leti, 23. decembra 1990, pripeljali do plebiscita za neodvisno Slovenijo. Tam smo z veliko večino potrdili veljavnost slovenskim tisočletnim sanjam. Pol leta kasneje, 25. junija 1991, se je rodila samostojna in neodvisna Slovenija.   KOLOFON »SANJE IMAJO TO ČUDNO LASTNOST, DA SE VČASIH URESNIČIJO« pregled slovenske osamosvojitvene misli spletna razstava avtorica Helena Janežič, NUK oblikovalec Maj Blatnik, NUK Ljubljana, december 2020 za Narodno in univerzitetno knjižnico Viljem Leban,

NUK 2 v medijih

NUK, 14. december 2020 ―   Gradnja nove stavbe NUK 2 v tiskanih in spletnih medijih  Peter Pahor, Cilj je zgraditev nove knjižnice do leta 2025 (Dnevnik, 5. november 2020, str. 9) Peter Pahor, V proračunu za gradnjo NUK II niti centa (Dnevnik, 16. oktober 2020, str. 8) Jernej Meden, Kaj je univerzitetna knjižnica? (Radio Študent, 1. oktober 2020) Jernej Meden, Tri desetletja projekta NUK 2 (Radio Študent, 23. 9. 2020) Melita Hajnšek Forstnerič, NUK 2 na prvem tiru (Večer, 27. maj 2020, str. 16) STA, NUK 2 med pomembnimi naložbami za zagon gospodarstva (STA, 26. maj 2020) Martina Černe, “NUK hrani spomin našega naroda”: Ali bomo po štiridesetih letih končno dobili novo Narodno in univerzitetno knjižnico? (Radio Slovenija 3, 20. maj 2020) Melita Hajnšek Forstnerič, Nekakšen piarovec z zidarsko žlico sem (Večer, 20. maj 2020, str. 16) Lena Kreutz, Vasa J. Perović in Matija Bevk: »NUK 2 je nacionalno pomemben in funkcionalno nujen projekt«: intervju (Metropolitan.si, 15. maj 2020) S. R., STA, Kolesje v pozabljenem 50-milijonskem projektu se je znova začelo vrteti (NoviceSvet24.si, 12. maj 2020) A. J., Za gradnjo NUK 2 okoljevarstveno soglasje ni potrebno (Rtvslo.si, 12. maj 2020) V. L., NUK II naj bi začeli graditi v naslednjih letih (Siol.net, 12. maj 2020) Manja Pušnik, Za NUK 2 luč na koncu tunela (Delo.si, 12. maj 2020) DK, NUK II leta 2024 (Mladina, 26. april 2020) STA, Izgradnja NUK II. možna do leta 2024 (tema) (STA, 24. april 2020) Marko Golja, NUK2 (Radio Slovenija 1, intervju z Matijo Bevkom, 15. april 2020) Martina Černe, Pogovor z ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice (Radio Slovenija 1, 15. april 2020) Nadina Štefančič, Viljem Leban: Konec leta bomo imeli v rokah vse papirje, da lahko začnemo graditi NUK 2 (Rtvslo.si, 10. april 2020) Gregor Butala, Viljem Leban, ravnatelj NUK: Tisti direktor, ki zna knjižnice tudi zgraditi (Dnevnik, 4.

Javni razpis za podelitev Trubarjevega priznanja z letu 2020

NUK, 27. november 2020 ― Na podlagi Pravilnika o Trubarjevih priznanjih objavlja Narodna in univerzitetna knjižnica naslednji JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV TRUBARJEVIH PRIZNANJ V LETU 2020 1. Predmet javnega razpisa: zbiranje predlogov za podelitev Trubarjevega priznanja za dosežke na področju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji. 2. Splošno o nagradi: Trubarjevo priznanje se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji oziroma imajo pomembne zasluge na tem področju. 3. Oblika nagrade: Trubarjevo priznanje se podeljuje v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. 4. Predlagatelji nagrade: Kandidate za Trubarjeva priznanja lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Predlagatelji ne morejo predlagati podelitve posmrtne nagrade. 5. Predlog za podelitev Trubarjevega priznanja: Predlog se odda na obrazcu, ki je priloga tega razpisa in mora vsebovati: podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru pravne osebe še kontaktna oseba; podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo; utemeljitev pobude z ustreznimi dokazili; priloge: kratek življenjepis in bibliografija kandidata ali opis zgodovine delovanja pravne osebe. Utemeljitev naj upošteva dosežke predlaganega posameznika ali pravne osebe na strokovnem in znanstvenoraziskovalnem področju delovanja ter mora izkazovati njegov vidni vpliv na domačih in tujih tleh.  6. Oddaja predlogov: Vsak predlog mora biti poslan v ločeni zaprti ovojnici z oznako »RAZPIS – TRUBARJEVO PRIZNANJE 2020 – NE ODPIRAJ« najkasneje do 15. decembra 2020 (datum poštnega žiga) na naslov: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Komisija za podeljevanje Trubarjevih priznanj Turjaška 1 1000 Ljubljana Prosimo, da pobudniki vloge pošljejo tudi v e

Javni razpis za podelitev Trubarjevega priznanja v letu 2020

NUK, 27. november 2020 ― Na podlagi Pravilnika o Trubarjevih priznanjih objavlja Narodna in univerzitetna knjižnica naslednji JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV TRUBARJEVIH PRIZNANJ V LETU 2020 1. Predmet javnega razpisa: zbiranje predlogov za podelitev Trubarjevega priznanja za dosežke na področju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji. 2. Splošno o nagradi: Trubarjevo priznanje se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji oziroma imajo pomembne zasluge na tem področju. 3. Oblika nagrade: Trubarjevo priznanje se podeljuje v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. 4. Predlagatelji nagrade: Kandidate za Trubarjeva priznanja lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Predlagatelji ne morejo predlagati podelitve posmrtne nagrade. 5. Predlog za podelitev Trubarjevega priznanja: Predlog se odda na obrazcu, ki je priloga tega razpisa in mora vsebovati: podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru pravne osebe še kontaktna oseba; podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo; utemeljitev pobude z ustreznimi dokazili; priloge: kratek življenjepis in bibliografija kandidata ali opis zgodovine delovanja pravne osebe. Utemeljitev naj upošteva dosežke predlaganega posameznika ali pravne osebe na strokovnem in znanstvenoraziskovalnem področju delovanja ter mora izkazovati njegov vidni vpliv na domačih in tujih tleh.  6. Oddaja predlogov: Vsak predlog mora biti poslan v ločeni zaprti ovojnici z oznako »RAZPIS – TRUBARJEVO PRIZNANJE 2020 – NE ODPIRAJ« najkasneje do 15. decembra 2020 (datum poštnega žiga) na naslov: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Komisija za podeljevanje Trubarjevih priznanj Turjaška 1 1000 Ljubljana Prosimo, da pobudniki vloge pošljejo tudi v e

Izjava o dostopnosti

NUK, 23. september 2020 ― Narodna in univerzitetna knjižnice omogoča dostopnost spletišča www.nuk.uni-lj.si v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18). Za zagotavljanje zakonskih zahtev glede dostopnosti so bile omogočene nekatere prilagoditve, kot so: odzivno oblikovanje (spletna stran se prilagodi velikosti uporabnikovega zaslona brez izgube strukture ali vsebine), omogočeno je povečevanje črk brez izgube vsebine ali funkcionalnosti, prikaz vsebin za uporabnike podpornih tehnologij (bralnike zaslona, brajevo vrstico), spletno stran je mogoče uporabljati tudi samo s tipkovnico (navigacija brez miške), ustrezni barvni kontrasti (med besedilom in ozadjem), spletne strani ne vsebujejo utripajočih vsebin in so varne za uporabo za vse skupine uporabnikov, ki bi jim bliskovite spremembe in utripajoči elementi lahko povzročili reakcije ali napade, omogočeno je opremljanje slik z nadomestnim besedilom, omogočena je uporaba različnih ravni naslovov, spletišče deluje predvidljivo. Stopnja skladnosti Spletišče www.nuk.uni-lj.si je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zaradi spodaj navedenih izjem. Nedostopna vsebina Dostopnost spletišča www.nuk.uni-lj.si redno spremljamo in izboljšujemo. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Primeri takih vsebin so: skenirani dokumenti v PDF obliki zapisa, posamezne multimedijske virtualne razstave, kompleksne tabele s podatki. Priprava izjave o dostopnosti Ta izjava je bila pripravljena 22. septembra 2020 na podlagi samoocene. Izjava je bila nazadnje pregledana 23. septembra 2020. Povratne in kontaktne informacije Zaradi rednih posodobitev vsebin lahko obiskovalci spletišča www.nuk.uni-lj.si kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani dostopne in prijazne širšemu krogu javnosti, občasno naletijo na

Finžgar in Plečnik: razstava o prijateljstvu

NUK, 21. september 2020 ― Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja »Usoda je odločila, da sva si bila na Mirju soseda. Tako skromno tiho je Plečnik leta 1922 zasedel stolico Ljubljanske univerze, da res njegovi učenci in mi sosedje nismo niti slutili, kak umetnik se je naselil med nami. Prvič sem se sešel z njim, ko sem se ukvarjal s potrebno mislijo, kako bi podrl trhle deske in postavil novo ograjo med njegovim in župnijskim vrtom. Mirno me je poslušal. Nato mi je z ljubkim smehljajem rekel: ›Le poderite to revno ostarelost, toda nove ne postavljajte!‹ Zavzel sem se. On pa je resno nadaljeval: ›Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda?‹ On me je bistro opazoval in uganil, da sem ga prišel prosit načrta za novo ograjo. Oba sva za hip umolknila. Prvi je spregovoril Plečnik: ›Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja.‹ Segel sem mu v roko. Tedaj je vzbrstelo najino prijateljstvo, ki se vsa leta niti trohico ni skalilo.« Močno, zaupno prijateljstvo med sosedoma, ki je pogosto preraslo tudi v kreativno sodelovanje ob Finžgarjevem pisateljskem in uredniškem delu ter sprotnih cerkvenih obveznostih, je resnično trdno in neskaljeno trajalo vse do Plečnikove smrti. Plečnik je svoje arhitekturno poslanstvo vedno utemeljeval z vero v Boga, zato mu je sosedstvo z uglednim župnikom Finžgarjem gotovo imponiralo, saj je bil tudi sam frančiškanski tretjerednik. Ohranjena korespondenca, ki se nahaja v Finžgarjevi zapuščini v Rokopisni zbirki v NUK, dokumentirano priča o njunih trdnih odnosih. Posebno zanimivi so sprotni Finžgarjevi pripisi pod Plečnikovimi pismi, saj v veliko primerih pojasnjujejo kontekst sporočila, ki ni vselej jasen iz besedila. Ob obsežni korespondenci se je ohranilo tudi precej arhitektovega originalnega gradiva, risb, klišejev, osnutkov, vinjet, ki jih je Plečnik na Finžgarjevo prošnjo – večinoma s skromnim opravičilom, da ni grafični oblikovalec – naredil za naslovnice in oblik

Zaključeni raziskovalni projekti

NUK, 23. julij 2020 ― 2020 Europeana Common Culture (1. 1. 201930. 6. 2020) Naslov projekta: Europeana Common Culture Obdobje: 1. 1. 201930. 6. 2020 Nosilec/koordinator: Fundacija Europeana  Vodja projekta v NUK: Matjaž Kragelj Partnerji: 23 javnih in zasebnih organizacij s področja kulturne dediščine Sofinancer: Evropska komisija - Innovation and Networks Executive Agency (INEA), program CEF TELECOM (2018-EU-IA-0015) Opis projekta: Projekt je vključeval dva tesno povezana cilja: 1) razviti usklajeno in harmonizirano okolje za nacionalne agregatorje, deliti vire in tehnična sredstva ter uskladiti skupna priporočila in standarde za delo; 2) zagotavljati kakovostne vsebine in metapodatke za čim večjo uporabo digitalnih zbirk Europeane. Rezultati projekta so bili naslednji: izboljšali smo eno tretjino od 14 milijonov metapodatkov, ki jih Europeani zagotavljajo nacionalni agregatorji; dosegli smo 2. stopnjo specifikacije Europeana Publishing; dodali smo 1,7 milijona novih zapisov v skladu s specifikacijami 3. ali 4. stopnje; semantično smo obogatili metapodatke; usposabljanje izvajalcev v organizacijah kulturne dediščine, spletna prisotnost in ozaveščanje javnosti o pomenu in vsebinah Europeane. Rezultati projekta omogočajo lažje objavljanje vsebin v Europeani, boljšo kakovost digitalnih vsebin, približevanje digitalnih vsebin najširši javnosti in kulturnim ustanovam ter večjo uporabno vrednost digitalne kulturne dediščine za potrebe izobraževanja, znanosti, turizma, javne uprave in drugih uporabnikov s področja kreativnih industrij. Spletna stran projekta: https://ec.europa.eu/inea/en/connecting-europe-facility/cef-telecom/2018-eu-ia-0015.   2017 Rise of Literacy in Europe Thematic Collection / Tematska zbirka Razvoj pismenosti v Evropi (1. 9. 201728. 2. 2019) Naslov projekta: Rise of  Literacy in Europe Thematic Collection Obdobje: 1. 9. 201728. 2. 2019 Nosilec/koordinator: NUK Vodja projekta v NUK: d

Slikovna zbirka

NUK, 17. julij 2020 ― Zbirka hrani slikovno gradivo (avtorsko izvirno ali na kakršen koli način reproducirano grafiko, risbe, ilustracije, fotografije na katerem koli nosilcu (razglednice, fotografije, plakati, koledarji, grafične mape, posamezni grafični listi, ilustracije, risbe, idr.) s poudarkom na slovenskih avtorjih in slovenskem ozemlju, ne glede na časovno dimenzijo.  Zbirka obsega okoli 100.000 enot gradiva. Največji sta zbirka razglednic z več kot 50.000 razglednicami Slovenike in Jugoslavike ter zbirka plakatov z več kot 9000 plakati. Izjemno bogata je tudi zbirka portretne, dokumentarne in pokrajinske fotografije, med dragocenimi primerki slikovnega gradiva hranimo posamezne grafične liste in mape ter originalna dela slovenskih likovnih ustvarjalcev. Pestrost slikovne zbirke zaokrožujeta zbirki koledarjev in podobic. Dejavnost: • dopolnjevanje zbirke slikovnega gradiva, zbirke upodobitev znanih Slovencev, zbirke razglednic, zbirke plakatov, zbirke podobic in zbirke koledarjev • izbiranje referenčne literature s področja grafike, risbe, ilustracije in fotografije ter s področja upravljanja slikovnih zbirk • bibliografska obdelava gradiva • znanstvenoraziskovalno in razvojno delo v povezavi z gradivom • posredovanje bibliografskih in strokovnih informacij o slikovnem  gradivu     Informacije in odgovornost: Dostop do gradiva KatNUK dLib.si (digitalizirano gradivo) Kontakti: Urša Kocjan (skrbnica zbirke) T: (01) 2001 217 E: ursa.kocjan@nuk.uni-lj.si Odpiralni čas Naročanje gradiva* Rezervacija čitalniškega mesta *Gradivo iz posebnih zbirk hranimo na različnih lokacijah, zato je potrebno predhodno naročilo (gradivo, naročeno do 11. ure, boste lahko pregledovali naslednji dan).   DefaultHide

Uporabne povezave

NUK, 17. julij 2020 ―   • ARRS, Agencija RS za raziskovalno dejavnost • Evropska komisija • Horizon 2020 / Obzorje 2020 • Knjižnica: Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti • OSIC, Osrednji specializirani informacijski centri • Scopus • SICRIS, Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji • Web of Science (WoS)   DefaultHide

O Zdravljici

NUK, 6. julij 2020 ―      France Prešeren (1800–1849), največji med slovenskimi pesniki, je slovenščino povzdignil na raven enakovrednega evropskega jezika. Prva verzija njegove Zdravljice je nastala 1844. Zaradi cenzure, ki je zahtevala črtanje kitice, je pesnik ni vključil v svojo zbirko Poezije iz leta 1847. Delno spremenjeno je objavil šele v času pomladi narodov 1848, ko so številni evropski narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih ciljev. Eden glavnih uspehov gibanja je bila v habsburškem cesarstvu ukinitev cenzure aprila 1848. NUK kot sedež spomeniškega območja hrani štiri rokopisne verzije Zdravljice, rokopis Poezij, v katerem je Zdravljica prečrtana, in vse njene tiskane izdaje. Zdravljica nosi globoko humanistično sporočilo o bistvu ideje povezane in miroljubne Evrope. Svobodomiselni in svetovljanski verzi so aktualni še danes, ko smo v EU soočeni z različnim sredobežnimi težnjami. Pesnikove ideje kot »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«, »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan«, »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«, presegajo časovne in prostorske meje. Zgodovina pripisuje Prešernovi poeziji narodotvorno funkcijo, ki pa »ni nacionalistično zamejena, temveč vizionarsko vpeta v humanistični internacionalizem, v predstavo o enakopravnem in prijateljskem sožitju vseh narodov«. Zdravljica je postala simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost. Slovenci smo se z njo poistovetili v prelomnih časih: ob pomladi narodov 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva (»Zedinjena Slovenija«); sto let po nastanku 1944. v odporu proti naci-fašizmu, ko je v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja; ob osamosvajanju 1989, ko so Zdravljico začeli spontano prepevati ob različnih priložnostih in jo je Ustava 1991 določila za državno himno.  Dan pesnikove smrti, 8. februarja, že od 1945 obeležujemo kot slovenski kulturni

O Zdravljici

NUK, 6. julij 2020 ―      France Prešeren (1800–1849), največji med slovenskimi pesniki, je slovenščino povzdignil na raven enakovrednega evropskega jezika. Prva verzija njegove Zdravljice je nastala 1844. Zaradi cenzure, ki je zahtevala črtanje kitice, je pesnik ni vključil v svojo zbirko Poezije iz leta 1847. Delno spremenjeno je objavil šele v času pomladi narodov 1848, ko so številni evropski narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih ciljev. Eden glavnih uspehov gibanja je bila v habsburškem cesarstvu ukinitev cenzure aprila 1848. NUK kot sedež spomeniškega območja hrani štiri rokopisne verzije Zdravljice, rokopis Poezij, v katerem je Zdravljica prečrtana, in vse njene tiskane izdaje. Zdravljica nosi globoko humanistično sporočilo o bistvu ideje povezane in miroljubne Evrope. Svobodomiselni in svetovljanski verzi so aktualni še danes, ko smo v EU soočeni z različnim sredobežnimi težnjami. Pesnikove ideje kot »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«, »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan«, »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«, presegajo časovne in prostorske meje. Zgodovina pripisuje Prešernovi poeziji narodotvorno funkcijo, ki pa »ni nacionalistično zamejena, temveč vizionarsko vpeta v humanistični internacionalizem, v predstavo o enakopravnem in prijateljskem sožitju vseh narodov«. Zdravljica je postala simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost. Slovenci smo se z njo poistovetili v prelomnih časih: ob pomladi narodov 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva (»Zedinjena Slovenija«); sto let po nastanku 1944. v odporu proti naci-fašizmu, ko je v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja; ob osamosvajanju 1989, ko so Zdravljico začeli spontano prepevati ob različnih priložnostih in jo je Ustava 1991 določila za državno himno.  Dan pesnikove smrti, 8. februarja, že od 1945 obeležujemo kot slovenski kulturni

O Znaku evropske dediščine

NUK, 3. julij 2020 ― Znak evropske dediščine se dodeli krajem, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja. Namen znaka je prispevati h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter povečanju vrednosti kulturne dediščine. Za znak evropske dediščine lahko kandidirajo vse države članice EU, ki so tudi članice programa Ustvarjalna Evropa. Znak se podeli v treh kategorijah, in sicer za: spomeniško območje v eni državi članici, nacionalno tematsko spomeniško območje v eni državi članici, nadnacionalno spomeniško območje, ki je tematsko povezano v več državah članicah ali območje, ki se nahaja na ozemlju vsaj dveh držav članic. Spomeniška območja vključujejo spomenike, naravne, podvodne in arheološke znamenitosti, industrijska ali urbana območja, kulturne krajine, spominska obeležja, kulturne dobrine in predmete ter nesnovno dediščino, povezano z določenim krajem, vključno s sodobno dediščino. Znak evropske dediščine v Sloveniji Znak evropske dediščine so prejela tri spomeniška območja v Sloveniji: Prešernova Zdravljica s sedežem območja v Narodni in univerzitetni knjižnici (2020)  cerkev Sv. Duha v Javorci (2017)  partizanska bolnici Franja (2015)   DefaultHide

Zdravljica - Znak evropske dediščine

NUK, 3. julij 2020 ― Marca 2020 je Evropska komisija potrdila nominacijo Prešernove Zdravljice za Znak evropske dediščine in dragoceni dokument uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja.   Zdravljica s svojim humanističnim sporočilom odraža bistvo ideje povezane in miroljubne Evrope. Prešernovi svobodoljubni in svetovljanski verzi presegajo časovne in prostorske meje ter so globoko aktualni še danes. Zdravljica ni zgolj slovenski nacionalni simbol: je neposredni izraz Pomladi narodov ter želje po mirnem sobivanju skupin in posameznikov ter boja za svobodo izražanja in odpravo cenzure. In ki je, nenazadnje, edina državna himna, ki identiteto skupnosti gradi na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, v čemer odzvanja sporočilo Beethovnove Ode radosti, himne Evropske unije. Prva objava Zdravljice je tesno povezana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev Pomladi narodov. Svoboda tiska je bila poleg svobode združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja 1848. Uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja. Podelitev Znaka evropske dediščine je priznanje kulturni dediščini slovenskega naroda in njegovega prispevka k ideji evropskega povezovanja. Narodna in univerzitetna knjižnica je kot hranilka rokopisa postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice. Nominacija Zdravljice je nastala v sodelovanju Ministrstva za kulturo in Narodne in univerzitetne knjižnice kot nosilke spomenika ter zunanjih strokovnjakov. To je poleg Javorce in Partizanske bolnice Franja že tretji vpis slovenske dediščine na prestižni seznam evropske dediščine.   DefaultHide
še novic