NUK, 3. julij ― naslov Narodna in univerzitetna knjižnica Hranimo misli - že 250 let  zbrala in uredila  Tomaž Bešter in Helena Janežič fotografije Maj Blatnik, Milan Štupar, Anja Peternelj, Arhiv RS, arhiv NUK jezikovni pregled Lea Felicijan oblikovanje Maj Blatnik in Mia Sivec izdajatelj in založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica število strani 114 ISBN 978-961-7091-40-3 cena 10 €   Elektronska naročilnica O knjigi predgovor ravnatelja NUK Viljema Lebana 114 strani pregled preteklih mejnikov, sodobnega delovanja NUK in pogled naprej bogato slikovno gradivo: reprodukcije iz gradiva NUK, fotografije z dogodkov in pregledne infografike  seznam literature za branje o NUK Monografija Narodna in univerzitetna knjižnica: Hranimo misli - že 250 let je nastala v prazničnem letu 2024, ko NUK praznuje četrt tisočletja začetkov knjižnice. Publikacija prinaša pregled pomembnih zgodovinskih mejnikov in dejavnosti, ki jih opravljamo. V trodelni strukturi (zbiramo, hranimo, posredujemo) je predstavljen osnovni oris preteklega in današnjega delovanja knjižnice ter pogled v prihodnost. Besedila spremlja izbrano slikovno gradivo z dogodkov in predstavitev, iz gradiva in spleta ter prostorov knjižnice, misli sodelavcev ter zanimivih statističnih prikazov. Knjiga spremlja dogodke in razstave ob 250. obletnici začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Publikacija in razstava sta nastali v okviru programa Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.   "Vsem, ki so sooblikovali delo Narodne in univerzitetne knjižnice v preteklosti, in vsem, ki jo sooblikujejo v sedanjosti, se s to publikacijo in razstavo želimo zahvaliti za njihovo delo. Neskončno veliko njihovega znanja, požrtvovalnosti, vztrajnosti in ljubezni do jezika in kulture je vtkano v zgodbo, dolgo četrt tisočletja. Naj se ta zgodba piše še dolgo v pr

NUK, 26. junij ― Prosimo, da si pred obiskom preberete hišni red.   Poletni delovni čas 2024 Od 1. julija do 17. avgusta 2024 je NUK za uporabnike odprt po poletnem delovnem času. poletni delovni čas 2024 prostor dan in ura dan in ura   ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota sreda PROSTOR ZA VPIS IN IZPOSOJO, INFORMACIJSKO SREDIŠČE, ČASOPISNA ČITALNICA, PROSTOR KAVARNE NUK 9.00–14.00 9.00–17.00   poletni delovni čas 2024 prostor dan in ura dan in ura   ponedeljek, torek, četrtek, petek sreda ČITALNICA ROKOPISNE ZBIRKE (obvezna predhodna rezervacija sedeža in naročilo gradiva na rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si) 9.00–14.00 9.00–17.00 CENTER ZA INFORMACIJSKE STORITVE 9.00–14.00 9.00–14.00 Ker v poletnih mesecih pričakujemo povečanje števila obiskovalcev, ki si želijo ogledati Plečnikovo stavbo, bo Velika čitalnica namenjena turističnim ogledom. Za nemoten študij (pregledovanje gradiva, branje) je na voljo časopisna čitalnica (pritličje); za uporabnike čitalniških prostorov za raziskovalne namene (pregledovanje rokopisnega gradiva iz zbirke NUK) je na voljo čitalnica Rokopisne zbirke (2. nadstropje).   Ogledi Plečnikove knjižnice v obdobju poletnega odpiralnega časa (1. julij–17. avgust 2024) turistični ogledi dan ura ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota 10.00–14.00 in 14.30–18.00 nedelja, prazniki ni ogledov Vstopnina: 5 € (otroci do 15. leta starosti imajo brezplačen vstop) Ogledate si lahko osrednje stopnišče z avlo, Veliko čitalnico in razstavo Hranimo misli – že 250 let v razstavni dvorani in avli pred Veliko čitalnico. MedijiUporabniki Images: 

NUK, 29. april ― »Hranili so jih in hranimo jih tudi danes za sedanjost in bodočnost.« (Avgust Pirjevec) V mnogih začetkih, izzivih, dogodkih in naporih, ki so spremljali delovanje NUK in njenih predhodnic, se razkriva pravcati mozaik spoznanj, kaj pomeni zbiranje, hranjenje, ohranjanje in posredovanje gradiva ter skrb za mnoge javnosti – uporabnike, založnike, knjižničarje in vse obiskovalce, ljubitelje knjig, kulture in znanosti. Ta mozaik spoznanj vodi v trdne vrednote našega delovanja, prihodnost izpolnjevanja poslanstva knjižnice in hvaležen poklon zgodbi, ki se je v razsvetljenskem duhu začela pred 250 leti. Prinaša odgovor na vprašanji, kaj je Narodna in univerzitetna knjižnica in kako hranimo misli. V tem duhu smo pripravili razstavo Hranimo misli - že 250 let. Zgodbe, dokumenti, fotografije, raznovrstno gradivo, podatki skozi zgodovinski prerez in predstavitev preteklih ter sodobnih dejavnosti NUK obiskovalcem ponujajo sprehod v dvestopetdesetletni razvoj knjižnice. Razstavljamo izvirne zaklade naše zbirke; gradivo, ki je izjemnega pomena ne zgolj za našo ustanovo, temveč nagovarja kulturni in znanstveni razvoj celotnega naroda; raznovrstno gradivo, za katerega skrbimo v NUK. Na ogled postavljamo prve popise zbirke, kataloge, uradne dopise in gradivo iz zapuščin, darov in obveznega izvoda, izbor nedavno pridobljenega gradiva iz posebnih zbirk, in izbora del, ki so nastali izpod peres bibliotekarjev in drugih sodelavcev knjižnice. Razstava je zasnovana v dveh delih, pri čemer bo razstavljeno gradivo od odprtja do septembra pripovedovalo o začetkih knjižnice in zbiranju gradiva; v drugem delu pa bomo predstavili raznolikost gradiva v knjižnici, njegovega urejanja in ohranjanja. Vitrina meseca V posebni vitrini bomo vsak mesec na ogled ponudili najpomembnejša gradiva v zbirki NUK. V prvem tednu razstave (28. 5.–4. 6.) si boste lahko ogledali Stiški rokopis iz 15. stoletja, najpomembnejši slovenski srednjeveški rokopis, ki ga hranimo v NUK; konec junija (24.–29.

NUK, 2. april ― Narodna in univerzitetna knjižnica Hranimo misli - že 250 let   [razstave] [dogodki] [250 zakladov] V letu 2024 obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot naslednici licejske knjižnice je njene začetke mogoče postaviti v leto 1774, ko je bilo po odločitvi Marije Terezije v javno uporabo namenjenih prvih 637 knjig. V 18. stoletju so v času razsvetljenega absolutizma začele nastajati prve javne knjižnice, ki so omogočale dostop do informacij in znanja tudi širši javnosti. Knjige iz knjižnic razpuščenega jezuitskega reda so predstavljale začetne zbirke marsikatere javne knjižnice takratnega cesarstva. Med njimi je bila tudi licejska knjižnica v Ljubljani. Letos tako v Narodni in univerzitetni knjižnici praznujemo 250 let odločitve za dostop do pisane besede in znanja. Odločitve za pot pismenosti, pot branja in družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločitve za družbo znanja in kulture. Tej odločitvi je sledilo 250 let požrtvovalnega dela za kulturni in znanstveni razvoj naroda skozi zbiranje, ohranjanje in posredovanje knjižničnega gradiva. Skozi vso svojo zgodovino je knjižnica delovala kot razvijujoč se prostor oskrbovanja slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanjem novih znanj in vse do danes knjižnica spada med najpomembnejše osrednje kulturne in izobraževalne ustanove na našem ozemlju. Sprva licejska knjižnica, nato cesarsko-kraljeva Študijska knjižnica, Državna študijska knjižnica, Univerzitetna biblioteka in danes Narodna in univerzitetna knjižnica pišejo zgodbo neprekinjene skrbi za uporabnike in gradivo: vse od prvih dni po odprtju, ko je knjižnica sprejela le 14 dnevnih bralcev, do sodobnega časa, ko NUK letno obišče 250.000 obiskovalcev in uporabnikov. Narodna in univerzitetna knjižnica se v svoji zgodbi odstira kot simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, odgovornega ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja. Četrt tisočletno zbiranje danes sestavljaja te

NUK, 11. marec ―   Dediščina prihodnosti mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki   četrtek, 4. april 2024 Univerza v Ljubljani, Zbornična dvorana [Program] [Fotografije z dogodka]   V letu 2024 obeležujemo 250 let prvih začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Pred četrt tisočletja smo z ustanovitvijo predhodnice današnje NUK sprejeli odločitev za vstop v družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločili smo se za družbo znanja in kulture. Visoka obletnica delovanja osrednje knjižnične ustanove v Republiki Sloveniji nam ponuja priložnost, da osvetlimo pomembne vsebine svojega delovanja in pomen svojega dela ter poslanstva. Narodna in univerzitetna knjižnica je danes simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja; zbirka slovenika pa temeljna nacionalna zbirka pisne dediščine slovenskega naroda, ki odseva skrbno zbiranje spomina slovenskega naroda in sodelovanje pri gradnji slovenske kulturne nacionalne identitete. Uvodni dogodek, s katerim je zaznamovala letošnje praznovanje, je bil mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki Dediščina prihodnosti, ki je potekal 4. aprila 2024 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljan Posvetovanje so s pozdravnimi nagovori odprli ravnatelj NUK Viljem Leban, predstavnik Ministrstva za kulturo Peter Baroš in direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar. Govorci iz vrst založnikov, knjižnic in depozitarnih organizacij so pregledali razvoj in dostopnost zbirke slovenike. Kot vabljena govorca sta nastopila Aslak Sira Myhre iz Nacionalne knjižnice Norveške in Svetlana Pavlović iz Narodne biblioteke Srbije, ki sta predstavila dobre prakse iz svojih držav pri zbiranju ter zagotavljanju dostopa do digitalnih knjig in gradiv. Prisluhnili smo zgodovinskemu pregledu zbiranja obveznega izvoda v Sloveniji ter predstavitvi možnosti uporabe formata EPUB za zagotavljanje dostopa do digitaliziranih objektov za

NUK, 9. januar ― (fotografija: Maj Blatnik)   »Če knjigo postaviš na napačno mesto, je velika verjetnost, da je nikoli več ne boš našel« Pogovor z Davidom Stojanovičem, skladiščnikom na Oddelku knjižničnih zbirk   David Stojanović po šestih letih dela v NUK-u do obisti pozna NUK-ova skladišča in kot se rad pošali, bi lahko med kilometri knjižnih polic tudi sredi noči v pižami našel določeno signaturo. Kot navdušen športnik, ukvarja se namreč tudi s powerliftingom, v NUK-ovih skladiščih pridno nabira tudi kondicijo, saj v povprečju dnevno naredi okrog 15.000 korakov. Mir in tišina pa mu predstavljata svojevrstno meditacijo.   Kako se je pravzaprav začela vaša zgodba z NUK-om? V NUK sem prišel prek javnih del in sicer na restavratorski oddelek kot pomoč v knjigoveznici. S knjigoveštvom sem se srečal že v Srednji šoli tiska in papirja, kjer je bila moja profesorica knjigoveštva Andreja Kozjek, pozneje tudi moja mentorica v NUK-u. Nato se je odprlo delovno mesto skladiščnika in takratni kadrovnici sem se zdel primeren za to mesto.  To delo sedaj opravljam že skoraj šest let. Vemo, da v NUK-u uporabniki ne morejo dostopati do knjižnih polic in sami izbirati gradivo, temveč vse poteka prek naročil. Vi ste vendarle ena tistih redkih oseb, ki se sme sprehajati tudi med NUK-ovimi knjižnimi policami. Je to na nek način tudi svojevrsten privilegij, ne le delovna zadolžitev? Seveda, še posebej v arhivu, ker se nahaja gradivo, ki ima status kulturnega spomenika. Mislim, da mi je lahko v čast, da skrbim za tako gradivo in ga skrbno hranim za rodove, ki pridejo za mano. NUK hrani skoraj 3 milijone enot knjižničnega gradiva. Kako ste se počutili, ko ste se prvič v živo soočili z vso to enormno količino knjig? Tako kot pri vsaki stvari, ki je tako gromozanska. V tem ogromnem skladišču, v katerega bi lahko parkirali letalo, se zdiš tako majhen. Potem pa se korak za korakom privajaš na to okolje. Po šestih letih se mi zdi, da lahko končno rečem, da imam skladišče »v malem prstu«.