Novice

NUK, Narodna in univerzitetna knjižnica

https://www.nuk.uni-lj.si/  

Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne: katalog razstave

NUK, 25. maj ―   naslov Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne: katalog razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici  urejanje kataloga  Marijan Dović avtorji besedil  Monika Deželak Trojar, Nina Ditmajer, Marijan Dović, Jernej Habjan, Marko Juvan, Matija Ogrin, Luka Vidmar, Andrejka Žejn (Znanstvenoraziskovalni center SAZU), Andraž Jež, Tone Smolej, Tanja Žigon (Filozofska fakulteta UL), Katja Mihurko Poniž (Fakulteta za humanistiko UNG), Marijan Rupert (NUK) angleški prevod  Neville Hall oblikovanje Jurij Kocuvan izdajatelja  Narodna in univerzitetna knjižnica; ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede  založnik Narodna in univerzitetna knjižnica  število strani 157 ISBN 978-961-7091-35-9 cena 34 €   Elektronska naročilnica slovensko – angleška izdaja 157 strani 13 avtorjev: Monika Deželak Trojar, Nina Ditmajer, Marijan Dović, Jernej Habjan, Marko Juvan, Matija Ogrin, Luka Vidmar, Andrejka Žejn (Znanstvenoraziskovalni center SAZU), Andraž Jež, Tone Smolej, Tanja Žigon (Filozofska fakulteta UL), Katja Mihurko Poniž (Fakulteta za humanistiko UNG), Marijan Rupert (NUK) 27 prispevkov o zgodovini srečevanj med Slovenci in cenzuro v obdobju med vladavino Jožefa II. in prvo svetovno vojno Slikovne reprodukcije gradiva iz 7 ustanov: Narodna in univerzitetna knjižnica, Arhiv Republike Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Univerzitetna knjižnica Maribor, Avstrijski državni arhiv, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Filozofska fakulteta UL Posebna priloga: zamišljena izdaja Slavinje, časopisa, ki ni smel iziti Knjiga je spremljevalna publikacija razstave Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne (NUK, 25. maj - 25. november 2023). Knjiga in razstava sta nastali v okviru raziskovalnega projekta »Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stole

Pogovor s Silvestrom Videtičem

NUK, 10. maj ― (fotografija: Maj Blatnik)   Z NUK do gradiv vseh svetovnih knjižnic Intervju s Silvestrom Videtičem, ki v NUK skrbi za medknjižnično izposojo    Med pomembnimi storitvami, ki jih za svoje člane in za druge knjižnice, splošne, univerzitetne in specialne, opravlja NUK, je tako imenovana medknjižnična izposoja. V okviru te storitve za svoje naročnike pridobivajo gradiva iz knjižnic po vsem svetu, hkrati pa gradiva iz svojih arhivov posredujejo tujim knjižnicam. V ta namen so povezani z več kot 10.000 knjižnicami po svetu na petih celinah, od tega redno sodelujejo s 300 tujimi knjižnicami. Več o prednostih in pasteh medknjižnične izposoje je v pogovoru pojasnil Silvester Videtič, ki v NUK skrbi za izmenjavo z drugimi knjižnicami.   Kako se je razvijala in kako deluje medknjižnična izposoja? Storitev medknjižnične izposoje NUK opravlja zadnjih petdeset let, predmet izposoje pa so bila na začetku seveda predvsem gradiva v fizični obliki. V zadnjem obdobju medknjižnična izposoja v svetu doživlja pravi razmah, zlasti na račun digitalizacije in uvajanja novih tehnologij, tako za naročanje kot prejem in pošiljanje elektronskih dokumentov, čemur v NUK poskušamo čim bolj slediti. V elektronski dobi medknjižnična izposoja postaja vse bolj izmenjava gradiv v digitalni obliki, tako člankov kot e-knjig, tako imenovani Resource Sharing. Prek medknjižnične izposoje lahko naši uporabniki pridobivajo gradiva tako rekoč iz vsega sveta. NUK je namreč z elektronskimi programi za medknjižnično naročanje povezan z več kot 10 tisoč knjižnicami na vseh celinah. Seveda z večino od njih ne bomo nikoli vzpostavili stika, a s skupino 2000 knjižnic si izmenjujemo elektronske vire pod cenovno ugodnimi pogoji, redno pa sodelujemo z okoli 300 tujimi knjižnicami. Za naše naročnike letno pridobimo iz tujine okrog 3000 enot knjižničnega gradiva, tako knjig kot kopij, drugim knjižnicam pa iz naših zbirk posredujemo okoli 5000 enot. Zadnja leta se prav vse knjižnice po svetu spoprij

Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne

NUK, 3. maj ― Cenzura je neizčrpna in večno aktualna tema. K temu bi lahko dodali, da se cenzura vedno pojavi v paru z gospostvom. Oblast je namreč tista, ki ima moč, da utiša in sankcionira tiste, ki mislijo in pišejo drugače – in prava cenzura je le tista, ki lahko posameznika ali njegovo delo resno prizadene. Oblike cenzure se s časom močno spreminjajo; drugačne so njene zakonitosti v dobi rokopisov, drugačne v epohi tiskane knjige, in spet povsem drugačne v digitalni dobi. Slovenci smo se s cenzuro dodobra spoznali že v okviru habsburške monarhije: od izhajanja prvih slovenskih knjig do konca prve svetovne vojne so minila več kot tri stoletja, ko je pokrajino tiskane besede v slovenskih deželah obvladovala cesarska cenzura v tej ali oni obliki. V zgodovini srečevanj med Slovenci in cenzuro je obdobje med vladavino Jožefa II. in prvo svetovno vojno, ki je prinesla konec monarhije, eno najbolj zanimivih in dinamičnih. V tem času, ki ga skoraj simetrično razpolavlja revolucionarno leto 1848, se je od Pisanic dalje oblikovala slovenska posvetna književnost, rojevali so se prvi časopisi v slovenščini, vzpostavljalo in krepilo se je narodno gibanje, ob vse večji politični diferenciaciji so se zaostrovala mednacionalna trenja. Vse te procese je pomembno sooblikovala cesarska cenzura: do leta 1848 v obliki prevladujoče predcenzure, konkretizirane v policijsko-cenzorskem omrežju razvpitega predmarčnega dvojca Metternich–Sedlnitzky, po marčni revoluciji, ki je za kratek, a nepozaben trenutek na široko odprla vrata svobode mišljenja in izražanja, pa v obliki pocenzure, ki je problematične avtorje neusmiljeno krotila s pomočjo sodnega aparata. Če bi izbirali reprezentativne (vizualne) podobe trkov s cenzuro v slovenskem prostoru, bi za predmarčni čas bržkone izbrali prvo stran »Zdravljice« iz cenzurnega rokopisa Poezij Franceta Prešerna, pesnika, ki se je odkrito spustil v boj tako z lokalnimi kot dunajskimi cenzorji. Represivno cenzuro v drugi polovici stoletja pa nemara najbolj

Pogovor s Heleno Janežič

NUK, 12. april ― (fotografija: Tatjana Splichal)   Če zapuščine ne bomo rešili zdaj, bo izginila Intervju s Heleno Janežič, skrbnico Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu.   Helena Janežič je del NUK-a že dobrega četrt stoletja, od leta 2009 je skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Svoje delo razume kot posebno poslanstvo, ki ga uresničuje ne le z zbiranjem gradiv, temveč tudi v smislu povezovanja vseh treh Slovenij: domače, zamejske in izseljenske. Kaj je Zbirka knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu in v čem se razlikuje od drugih zbirk? Zbirka pridobiva, hrani, omogoča dostop in posreduje knjižnično gradivo Slovencev, ki nastaja v zamejstvu in po svetu, zato ji pravimo tudi zbirka zamejskega in izseljeniškega tiska. To so torej gradiva, ki nastajajo zunaj Slovenije, a so slovenika, bodisi da so napisana v slovenskem jeziku, da so avtorji Slovenci ali slovenskih korenin, da govorijo o Sloveniji oziroma obravnavajo slovenske teme. Od drugih zbirk v NUK-u, ki so večinoma oblikovane na podlagi tipa gradiva, je omenjena zbirka zasnovana na principu provenience, torej od kod gradivo prihaja. Teh gradiv, v nasprotju s tem, kar nastaja v Sloveniji, nihče ni dolžan poslati v NUK, zato jih moramo na neki način pridobiti sami. Moja primarna naloga je, da sledim tej produkciji, da raziskujem, kaj se kje dogaja, in poskušam čim več tega gradiva pridobiti za NUK. Kako to poteka? Potrebna je velika mera iznajdljivosti in osebnih poznanstev, predvsem je pomembno, da vzpostavim dobre odnose s sredinami in posamezniki, kjer te vsebine nastajajo, torej na vseh koncih sveta. Velikokrat Slovenci po svetu niti ne vedo, da je NUK knjižnica vseh Slovencev, ki zbira in hrani tudi to, kar ustvarijo oni. V določenih slovenskih skupnostih v tujini, kjer ustvarjajo knjige, časopise in drugo, pa še vedno vlada nezaupanje do Slovenije, NUK pa dojemajo kot režimsko ustanovo, kot je bila v preteklosti. Potrebnih je kar ne

Prevajanje - kulturna vez med narodi

NUK, 27. marec ― Prevajanje - kulturna vez med narodi Ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov Razstava prinaša izbor iz 30-letnega prevajanja in knjižnega izdajanja prevodov madžarskega leposlovja v slovenski jezik, to je od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Madžarsko od leta 1992 do danes.   Za dobre medsebojne odnose je nujno poznati mišljenje, ustvarjalnost in kulturo drugega, pomemben del tega procesa pa je prav prevajanje leposlovja in esejistike. Zlasti, kadar gre za naroda, ki imata narodno manjšino na obeh straneh skupne meje. Zaradi omejenega prostora niso razstavljene vse prevedene knjižne izdaje leposlovja, temveč le najbolj odmevna, s prestižnimi nagradami ovenčana dela, jubilejni zborniki festivalov in prireditev, ki resda v butičnem obsegu, pa vendar izpričujejo živahno prevajalsko in organizacijsko dejavnost v tem obdobju. V sodelovanju z Veleposlaništvom Slovenije v Budimpešti in z Lisztovim inštitutom Ljubljana.   Avtorica Marjanca Mihelič o razstavi [pdf] Seznam gradiva prevodov iz madžarskega v slovenski jezik [pdf] kolofon razstave Avtorja: Marjanca Mihelič in Mladen Pavičić Oblikovanje razstave: Maj Blatnik, NUK Postavitev gradiva: Oddelek za zaščito in restavriranje NUK Produkcija: Služba za prireditve in odnose z javnostmi NUK Lokacija: avla pred Veliko čitalnico NUK   19. april–20. maj 2023DefaultHide

Kajuhovo leto

NUK, 23. februar ―     Vlada Republike Slovenije je leto 2023 razglasila za leto Karla Destovnika - Kajuha. Narodna in univerzitetna knjižnica se pridružuje dejavnostim Kajuhovega leta, v spomin na 100. obletnico pesnikovega rojstva. V poklon avtorju, njegovemu delu ter predstavitvi njegovega gradiva, zapuščine in dediščine, ki s svojim izvirnim pesniškim poslanstvom pomenljivo prebiva tudi danes. Pripravili smo uvodni oris Kajuhovega dela, digitalizirano gradivo iz pesnikove zapuščine zbrali v digitalno zbirko, uredili spletno učilnico in osvetlili konservatorsko-restavratorska dela z zapuščino. V razstavni dvorani pa si do maja 2023 lahko ogledate osrednjo razstavo Čas življenja in čas smrti, ki z bogatim izborom gradiva vodi po življenju in delu Karla Destovnika - Kajuha. Digitalna zbirka Karel Destovnik - Kajuh  Na portalu Digitalne knjižnice Slovenije je na voljo zbirka digitaliziranega gradiva Karla Destovnika - Kajuha iz pesnikove zapuščine, ki jo hranimo v NUK. Za namene študija, raziskovanja ali prostočasnega preučevanja Kajuhovega življenja in dela so odslej v prostem dostopu digitalizirana dela iz rokopisne zapuščine, kjer najdemo pesmi in korespondenco z različnimi dopisovalci. Med gradivom so tudi Dnevnik, ki ga je Kajuh pisal v času internacije v Medjurečju, njegov Zvežčič pesmi in fragmente pesmi. Poleg tega zbirka vključuje tudi fotografije iz vseh obdobij Kajuhovega življenja. Raziščite digitalno zbirko. Spletna učilnica V letošnjem letu 2023, ki ga je Ministrstvo za kulturo razglasilo za leto pesnika Karla Destovnika - Kajuha, smo v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili učni pripomoček v obliki spletne učilnice v Arnes okolju. Namenjena je učiteljem v pomoč pri pedagoškem delu ter učencem in dijakom pri raziskovanju Kajuhovega življenja in dela. Učilnica je razdeljena na pet poglavij: Domači kraj in družina, Kajuhova poezija, Kajuh v glasbi, Zapuščina Karla Destovnika v NUK ter Karel Destovnik Kajuh in knjižničarski vidik. Tako in

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2022

NUK, 31. januar ― Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje okoli 2,9 milijona enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.    Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Predstavljamo vam pridobitve zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2022.   Darovi V letu 2022 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Pridobili smo del bogate knjižnice filozofa, sociologa in antropologa dr. Edvarda Gobca, ki je raziskoval, zbiral in arhiviral podatke o slovenskih priseljencih v ZDA ter knjižno zapuščino pisatelja J. F. Hendryja. Prav tako tudi filmsko zapuščino Andreja Stojana, enega najpomembnejših povojnih filmskih in tele

Monografija Narodna in univerzitetna knjižnica

NUK, 11. januar ― PODROBNOSTI O KNJIGI IN NAROČILNICA Nova monografija dr. Damjana Prelovška o stavbi Narodne in univerzitetne knjižnce strokovnemu in širšemu občinstvu prinaša izčrpno študijo o enem najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v Sloveniji, obenem pa predstavlja spodbudo in temeljno izhodišče za nadaljne raziskave. MedijiUporabniki Images: 

Damjan Prelovšek: Narodna in univerzitetna knjižnica

NUK, 3. januar ― naslov Narodna in univerzitetna knjižnica avtor Damjan Prelovšek uredniki Franci Lazarini, Tadej Glažar, Žiga Cerkvenik izdajatelji ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Narodna in univerzitetna knjižnica Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo založnik Založba ZRC velikost 23,5 x 28,5 cm število strani 280 ISBN 978-961-05-0688-1 cena 39 €   Elektronska naročilnica   Monografija je izvrstno delo dr. Damjana Prelovška, mednarodno priznanega raziskovalca in avtorja številnih monografij, znanstvenih člankov in drugih prispevkov o Plečnikovem življenju in delu.  Narodna in univerzitetna knjižnica je gotovo ena najpomembnejših stvaritev v Plečnikovem arhitekturnem opusu. Ima tudi ključno vlogo v razvoju slovenske arhitekture in zelo velik simbolni pomen, kar dokazuje tudi Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, na katerega je bil spomenik skupaj z drugimi izbranimi Plečnikovimi deli vpisan v letu 2021.  Monografska predstavitev tega izjemnega arhitekturnega in umetniškega dela temelji na natančni analizi predhodnih študij, načrtov različnih variant, izvedbenih načrtov stavbe in med ustvarjalnim procesom nastalih skic pa tudi fotografij, nastalih v posameznih fazah gradnje in poznejših posnetkov stanja zgradbe. S takšno zasnovo je v monografiji prvič zbrano in na enem mestu predstavljeno obsežno in zelo dragoceno gradivo o zgodovini stavbe. Monografija je razdeljena v tri vsebinske sklope. Prvi obsega zgodovinsko in teoretsko predstavitev v dvanajstih poglavjih, v drugem so zbrane avtorske barvne fotografije stavbe, v tretjem pa so reproducirani načrti in skice iz javnih in zasebnih arhivov.  Nova monografija o stavbi Narodne in univerzitetne knjižnce strokovnemu in širšemu občinstvu prinaša izčrpno študijo o enem najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v Sloveniji, obenem pa predstavlja spodbudo in temeljno izh

Ko človek bo človeka prepoznal

NUK, 19. december 2022 ― Razstava dijaških grafik ob 100. obletnici Kajuhovega rojstva Razmišljanje o Karlu Destovniku Kajuhu nas ponese v obdobje druge svetovne vojne, v čas velikih družbenih sprememb, negotovosti in eksistencialne stiske. Kajuh v svojih pesmih tankočutno  zaobjame genius loci tega obdobja in tudi danes odpira še vedno aktualna vprašanja o pravičnosti, spoštovanju, svobodi in miru. Njegove pesmi so na svoj način v grafični tehniki suhe igle interpretirali dijaki umetniške gimnazije s Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Spoznavanje Kajuhovega življenja in njegovih del je bil prvi korak ustvarjalnega procesa. Za razumevanje celotnega doživljajskega okolja je imelo velik pomen neposredno srečanje s Kajuhovo zapuščino – z rokopisi in osebnimi predmeti iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Raziskovalni proces se je nadaljeval v zarisovanju številnih skic in iskanju tistih pravih potez, ki bi ujele določen trenutek, misel, idejo ali občutje dogajanja v pesmih. Sledil je prenos motiva z risbe na matrico, ki jo je bilo treba pred nanašanjem barve mehansko obdelati s kovinsko iglo. Končno dejanje je predstavljalo tiskanje grafik. Svojevrstno potovanje, v katerem so se marsikatere začetne predstave spreminjale ali prilagajale tehničnim zakonitostim tehnike globokega tiska. Motivika večine grafik izvira iz vsebine Kajuhovih pesmi. Na svojevrsten način interpretirajo dogajanje prve polovice 20. stoletja tudi grafike, ki govorijo o življenjsko perečih vprašanjih in eksistencialnih stiskah, ki jih je Kajuh občutil in doživljal v svojem življenju. Dela dijakov pričajo, da lahko o življenjsko pomembnih vsebinah govorimo enako ekspresivno tudi z daljše časovne distance. Izbrana dela so predstavljena v Plečnikovem hodniku in Kavarni NUK.   Avtorji grafik: Berk Čarna, Bucaj Manca, Cecowski Nina Stella, Čerin Martina, Debeljak Hana, Eberl Nika, Ferro Seliškar Terra, Garafol Zoja Nina, Habič Luka, Hernaus Zoja Goria, Hribar Lana, Ivačič Ja

Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (13. 12. 1922 – 22. 2. 1944)

NUK, 17. november 2022 ― V letu 2022 obeležujemo 100-obletnico rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Rodil se je v Šoštanju, ki je bil v tem času pomembno industrijsko središče. Čeprav sam ni izhajal iz revnega proletarskega okolja, je kot občutljiv mladenič zelo zgodaj opazil velike socialne razlike v družbi in stiske malega človeka. Že šolske naloge iz njegovega gimnazijskega obdobja razodevajo velik talent, pesniti je začel pod vplivom socialne lirike Seliškarja in Klopčiča, med njegove literarne vzore lahko prištejemo še Cankarja in Kosovela, v pesemski obliki pa je pogosto dobro viden tudi vpliv Majakovskega. Svetovnonazorsko se je približal komunističnemu gibanju, zato je bil zaradi političnega delovanja izključen iz celjske gimnazije. Prve pesmi je objavil v glasilu Slovenska mladina, kjer se je redno oglašal do prepovedi izhajanja revije zaradi cenzure. Posamezne pesmi je objavil še v glasilih Srednješolec, Mladi prekmurec in Sodobnost. Pred začetkom vojne je bil kratek čas interniran v Srbiji, ob začetku vojnih spopadov pa se je želel aktivno vključiti v obrambo domovine. Po gestapovski aretaciji se je zatekel v Ljubljano, kjer je dve leti živel kot ilegalec. V tem času so nastale njegove najbolj znane in najlepše pesmi, tudi cikel ljubezenske poezije, posvečen njegovi ljubezni Silvi Ponikvar. Njuna pretresljiva korespondenca, objavljena pod naslovom Ljubimca z Vošnjakove ulice, je ob izidu 2014 postala knjiga leta. Pesmi je med vojno objavljal v ilegalnih glasilih Naša žena, Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Mlada Slovenija in Glas svobode. Leta 1943 je odšel v partizane ter v kulturniški skupini s svojimi doživetimi recitacijami na javnih mitingih navduševal poslušalce in vlival pogum soborcem. Pridružil se je pohodu XIV. divizije na Štajersko in 22. februarja padel pod streli nemške patrulje v Zavodnjah, blizu domačega Šoštanja. Star je bil enaindvajset let in dva meseca. Kajuh se je že kmalu po smrti uveljavil kot klasik slovenske književnosti. O priljubljeno

Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO

NUK, 11. oktober 2022 ― V Sloveniji je bil v letu 2020 ustanovljen Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta, ki deluje pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco. Njegov namen je popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino Spomin sveta (angl. Memory of the World). Program Spomina sveta zajema več vrst registrov: mednarodnega, regionalnega ter nacionalnega. Slovenski Nacionalni odbor sestavljajo, po dogovoru z Uradom za Unesco, tri reprezentativne stroke na področju kulture, ki hranijo pisno kulturno dediščino: arhivi, knjižnice in muzeji. Slovenskemu Nacionalnemu odboru UNESCO za program Spomin sveta pa se pridružujeta še predstavnik Ministrstva za kulturo ter Urada za Unesco oz. Slovenske nacionalne komisije za Unesco. V mednarodnem registru Spomina sveta ima Slovenija trenutno vpisan »Codex Suprasliensis«, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za kodeks iz 10. stol., hranjen v treh državah (Poljski, Rusiji in Sloveniji) in velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. V letu 2022 je bil slovenski javnosti prvič predstavljen slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi na Nacionalno listo Spomin sveta. Nacionalno listo Spomin sveta bomo na nacionalni ravni dopolnjevali načeloma na vsake tri leta. Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta je do konca leta 2021 prejel 60 kandidatur za vpis iz vseh treh dediščinskih področij ter 20 predlogov, ki so jih arhivi oblikovali v prejšnjih letih. Odbor je na osnovi standardnih kriterijev programa opravil selekcijo, ob pomoči pododborov za posamezno stroko, ločeno za arhive, knjižnice ter muzeje. Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO za leto 2022 s predstavitvami enot [.pdf] Nacionalna lista Spomin sveta UNESCO   slika (za večji prikaz kliknite na sliko) enota ustanova 1. Povzdig svobodnih Žovneških v grofe Celjske; Original, pergament, 40 x 63 cm, majestetni pečat rimsko-nem

Izboljšajte svoj olfaktorni jezik

NUK, 29. september 2022 ― IZBOLJŠAJTE SVOJ OLFAKTORNI JEZIK, DELAVNICA IN HEKATON Kako lahko izračunamo občutek za vonj in ustvarimo modele umetne inteligence za vonj kot kulturni pojav? Kako lahko vonj pomaga povečati vpliv (digitalnih) zbirk kulturne dediščine, jih narediti bolj oprijemljive, kako privabi nove obiskovalce? To so najpomembnejša vprašanja evropskega raziskovalnega projekta ODEUROPA, namenjenega raziskovanju in inovacijam na področjih dediščine vonjav in senzoričnega rudarjenja. Za odgovor nanje pripravljamo dvodnevno delavnico in hekaton, kjer bomo predstavili Odeuropa orodja, modele in demonstratorje projekta, ter poudarili možnosti uporabe orodij v galerijah, knjižnicah, arhivih, muzejih in za strokovnjake, predvsem na področju računalništva. RaziskovalciKnjižničarji Images: 

Izboljšajte svoj olfaktorni jezik / Improve your olfactory language

NUK, 27. september 2022 ― Izboljšajte svoj olfaktorni jezik Improve your olfactory language hekaton in delavnica Hackathon and Workshop 7. in 8. november 2022   Vonji so neoprijemljivi, pogosto jih ne zaznamo, če pa jih vendarle, težko najdemo besede, s katerimi bi jih opisali. In vendar imajo vonjave in dišave pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju. Naš čut za vonj vpliva na naša čustva in lahko prikliče spomine ter deluje kot vrata v preteklost. Dandanes je velika pozornost namenjena zmožnosti vonjav, ki lahko muzejem, knjižnicam, spomeniškim območjem in turističnim krajem dajo dodano vrednost in privabljajo obiskovalce. Ker je vonj na področju dediščine še vedno precej neraziskana tema, je za strokovnjake s področja dediščine delo z vonjem običajno precej zahteven izziv. Na delavnici boste razvili spretnosti, ki so potrebne za opozarjanje na čut za vonj v vaši organizaciji, in spoznali, kako lahko poudari vrednost vašega prostora in zbirke ter spodbudi boljše sodelovanje z obiskovalci. Delavnica sodi v projekt Odeuropa, ki se ukvarja z raziskavami in inovacijami na področju dediščine in zgodovine vonja. Projekt razvija modele umetne inteligence za zajemanje jezika in zgodb o vonju v zgodovinskih besedilih in podobah. Evropski projekt Odeuropa obravnava čut za vonj in zgodovinski pomen vonjav z namenom spodbujanja in povezovanja evropske kulturne dediščine. Za analiziranje zgodovinskih besedil in umetniških zbirk razvijamo nove znanstvene pristope in nadgrajujemo obstoječe metode umetne inteligence. Razvijamo in preizkušamo "računalniški nos", saj naj bi ustvarjene metodologije omogočale prepoznavanje najverjetnejših vonjav v prizorih, upodobljenih v umetniških slikah in opisanih v zgodovinskih besedilih. The Odeuropa project, the Workshop and Hackathon Smells are elusive, we often do not notice them, or if we do, we struggle to find words to describe them. Yet odors and fragrances play an important role in our daily lives. Our sense of smell affects ou
še novic