Razstava Prešernovi nagrajenci iz Slovenske Istre (15. 5. - 28. 8. 2019)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 10. junij ― Poletje s Prešernovimi nagrajenci letos začenjamo z razstavo likovnih del iz zbirke Obalnih galerij Piran. Odprtje razstave PREŠERNOVI NAGRAJENCI IZ SLOVENSKE ISTRE bo na Poletno muzejsko noč, v soboto, 15. junija 2019, ob 19. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Glavni trg 18. Umetnike Janeza Lenassija, Zvesta Apollonia, Andraža Šalamuna, Živka Marušiča in Aleksija Kobala bo predstavila kustosinja Nives Marvin, pred odprtjem pa bosta spregovorila tudi župana Občine Piran, g. Đenio Zadković in Mestne občine Kranj, g. Matjaž Rakovec. Vabljeni. Razstava bo na ogled do srede, 28. avgusta 2019. Odpiralni čas galerije: med tednom od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta. e-vabilo.jpg

Alenka Gerlovič: Slike 1965 - 2005 (9. 5. 2019 - 5. 6. 2019)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 3. maj ― Vabimo vas na odprtje in ogled razstave podarjenih slik akademske slikarke, nagrajenke Prešernovega sklada Alenke Gerlovič, ki bo v četrtek, 9. maja 2019, ob 18. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Glavni trg 18. Na odprtju bo z avtorsko glasbo in multivizijo na temo razstavljenih slik nastopil multimedijski umetnik Lado Jakša. Vabljeni. Razstava bo na ogled do srede, 5. junija 2019. Sodelujoče inštitucije pri projektu LIKOVNI SVET ALENKE GERLOVIČ 1919 –2010: Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj Posavski muzej Brežice Muzej novejše zgodovine Slovenije Slovenski etnografski muzej Dolenjski muzej Galerija ZDSLU Galerija Miklova hiša Projekt LIKOVNI SVET ALENKE GERLOVIČ 1919 – 2010 je nastal ob 100. obletnici rojstva umetnice. Odpiralni čas galerije: med tednom od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta.

Razstava likovnih del akademskega slikarja Franceta Peršina (14. 3. - 4. 5. 2019)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 10. marec ― Vabimo vas na odprtje in ogled razstave likovnih del akademskega slikarja, nagrajenca Prešernovega sklada Franceta Peršina, ki bo v četrtek, 14. marca 2019, ob 18. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Glavni trg 18. Umetnika bosta predstavila umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik in slikarjev sin Blaž Peršin. Vabljeni. Razstava bo na ogled do sobote, 4. maja 2019. Odpiralni čas galerije: med tednom od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta. e-vabilo.pdf

Galerijsko svetišče lavreatov - Prešernove nagrade in Galerija Prešernovih nagrajencev v Kranju

Galerija Prešernovih nagrajencev, 2. oktober 2015 ― Milček Komelj Prešernove nagrade so vse od začetka podeljevanja v letu 1947 namenjene tudi likovnim umetnikom. Zato so si v Kranju, v katerem je Gorenjski muzej že od osemdesetih let 20. stoletja ob slovenskem kulturnem prazniku opozarjal na Prešernove nagrajence, zamislili vrsto razstav, imenovanih Likovni umetniki za Prešernovo mesto, in poimenovanje mesta po pesniku se je začelo javno uveljavljati prav ob tej pobudi. Že prvo od razstav je leta 1995 v sodelovanju s slikarjem Klavdijem Tuttom pripravil profesor Marko Arnež, od vsega začetka pa je bil med pobudniki teh prireditev tudi prešernoslovec akademik Boris Paternu.

Dvajset let dela za zbirko Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju ali izzivi zbirateljstva slovenske umetnosti

Galerija Prešernovih nagrajencev, 2. oktober 2015 ― Nadja Zgonik Zgodovina zbirateljstva likovnih del na Slovenskem je zanimivejša, kot bi se nam lahko zdelo na prvi pogled. V njej že v 17. stoletju izstopa Valvasor, v 19. stoletju pa se poleg drugih bogatih plemiških zbirk kot najpomembnejša uveljavi Strahlova zbirka v Škofji Loki in nastajajo prve meščanske zbirke nacionalne umetnosti - Terpinčeva v Fužinah, Pavšlarjeva v Kranju (1) in druge, s čimer se pričenja kontinuirana zgodovina zbirateljstva na naših tleh. Zasebne zbirke so v tem času nadomeščale pozen začetek institucionalnega zbirateljstva in muzejskega dela na področju likovne umetnosti na Slovenskem. Zaradi slabo razvite institucionalne mreže muzejev in drugih ustanov ter šibko uveljavljene zavesti o regionalni in nacionalni pripadnosti pri zbirateljih, še bolj pa pri njihovih dedičih, se je velikokrat zgodilo, da so bile zbirke, ki so nastale s predanim življenjskim delom po smrti zbirateljev razpršene ali pa prenesene v tuje kraje in se niso preobrazile v javne zbirke.

Srečanje z umetniki

Galerija Prešernovih nagrajencev, 2. oktober 2015 ― Lev Menaše S kranjsko Galerijo Prešernovih nagrajencev sem sodeloval dvanajst let. Koristi so bile raznovrstne: poleg tega, da sem obogatel, sem ob pripravljanju razstav srečal veliko umetnikov in umetnic - nekatere sem osebno poznal že prej, za večino pa sem samo vedel. Med takšne sodi že eden prvih, Milan Rijavec; njegova razstava je bila, kakor še nekaj zgodnejših in poznejših, oktobra 2002 postavljena v avli Mestne občine in je izgledala točno tako, kakor vse v takšnih in drugačnih avlah postavljene predstavitve - dobra dela, a slaba osvetljava in značilno reprezentativno okolje, konkretno socrealistično, ki se je (ne samo v tem primeru) neusmiljeno spopadlo z umetnikovimi vse prej ko socrealističnimi slikami in risbami.

Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj dvajset let v Prešernovem mestu

Galerija Prešernovih nagrajencev, 2. oktober 2015 ― Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj Dvajset let Galerije Prešernovih nagrajencev označuje dvajset let »Prešernovega mesta«. Čeprav je galerija v današnjem pomenu nastala leta 2001, za njen začetek lahko upravičeno štejemo leto 1995, ko smo v Kranju prvič pripravili razstavo Slikarji za Prešernovo mesto. V Ravnikarjevi stebriščni dvorani na Mestni občini Kranj sva s slikarjem Klavdijem Tutto in še nekaterimi sodelavci na slikarska stojala postavila slike kranjskih in izbranih slovenskih slikarjev v želji, da se ob 200. obletnici Prešernovega rojstva z zbranimi sredstvi od prodaje del priključimo praznovanju jubilejev leta 2000.

Z Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju je tudi Prešeren vsak dan z nami

Galerija Prešernovih nagrajencev, 2. oktober 2015 ― Prof. dr. Janez Bogataj, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Dvajset let neke galerije sicer ni veliko obdobje. A pri Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost so zadeve nekoliko drugačne. Ob podeljevanju nagrad za vrhunske dosežke na različnih umetnostnih in kulturnih področjih, torej tudi na likovnih, se iz leta v leto razširja odslikava del nagrajencev na različna področja in z različnimi oblikami, prireditvami, dejavnostmi. Najbolj razveseljivo je, da se to ne dogaja le v krajih, ki so neposredno povezani s Prešernovim življenjem in delovanjem, ampak tudi povsod po Sloveniji, v zamejstvu in na območjih, kjer živijo družine naših izseljencev in njihovih potomcev.

Potovanje v bogatejši, ustvarjalnejši in boljši svet

Galerija Prešernovih nagrajencev, 2. oktober 2015 ― Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj Spoštovani, v letošnjem letu smo priča imenitnemu dogodku, saj sredi starega mestnega jedra Kranja, v prelepi meščanski hiši praznujemo 20 let Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, jubilej galerije, v kateri so razstavljena dela najboljših slovenskih likovnih umetnikov, ki so za svoj ustvarjalni opus prejeli najvišji državni priznanji - Prešernovo nagrado oziroma nagrado Prešernovega sklada. Ob tem se mi zastavlja vprašanje, kaj žene umetnika, da snovno izrazi svoj notranji svet občutij in podob? Verjetno si lahko odgovor vsak razlaga po svoje, pa vendar je eden lahko tudi ta, da nam enostavno želi pokazati drugačen pogled na svet. Hkrati pa je umetnost tudi potreba vsake družbe, tisto nekaj več, kar nas bogati in čustveno izpolnjuje. Je posebno bogastvo, ki ga od sodobnikov lahko užijemo sedaj in tukaj.

Ob 20. obletnici Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj

Galerija Prešernovih nagrajencev, 2. oktober 2015 ― Mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo Republike Slovenije Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki letos praznuje dvajset let obstoja, uresničuje vizijo Kranja kot Prešernovega mesta. Ne povezuje pa le prebivalcev Kranja, temveč z likom pesnika Franceta Prešerna povezuje tudi prebivalce celotne Slovenije. V Zdravljici je Prešeren izpovedal stoletni slovenski sen in zamisel o sožitju vseh narodov sveta. Z njegovo poezijo smo Slovenci v literarnem pogledu postali enakovredni evropskim narodom. In prav v tej univerzalnosti vrhunske umetnosti, ki v enaki meri nagovarja Slovence kot tudi druge narode, leži širše umetniško razumevanje kulture.

še novic