O razvoju rastlin, njihovih napadalcih in kako se v tej zgodbi znajdejo hrana, netopirji in koronavirusi – dr. Marina Dermastia

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Biologinja Marina Dermastia, znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo in redna profesorica za področji botanike in biologije celice na Univerzi v Ljubljani in na Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan ter članica uredniškega odbora revije National Geographic Slovenija, se že več kot 30 let ukvarja z raziskovanjem razvoja rastlin in molekulskih interakcij gospodarsko pomembnih rastlin z njihovimi patogeni (predvsem fitoplazmami in virusi). Za svoje delo na področju popularizacije znanosti je prejela številne nagrade. Spregovorila bo o tem, kako so trave postala naša glavna hrana, zakaj je dobro, da razumemo, kako odpadajo plodovi paradižnika in zakaj so netopirji neupravičeno v nemilosti, kljub temu, da so potencialen vir koronavirusa sars-cov-2, ki je ustavil svet. Pogovor vodi Ksenija Horvat. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Kako nas lahko kulturna dediščina usmerja v sodobnosti in prihodnosti? O treh novih knjigah založbe Hart – dr. Janez Bogataj

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Janez Bogataj je v zadnjih dveh letih objavil pri založbi Hart tri knjige, ki se po tematiki povezujejo s kulturno dediščino. To so dela Z Valvasorjem za mizo (2019), Slovenja – Kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine (2018) in Balkana ter Kokoška Fani o Sloveniji (2020). Knjiga o Valvasorjevih pričevanjih o prehranski kulturi na Kranjskem je prejela tudi ugledno mednarodno priznanje "Gourmand World Cookbook Award" in sicer "Best in the World". Vse tri knjige so pomembne za naše sodobne premisleke, s katerimi in kakšnimi zgodbami ter razpoznavnostmi bomo vstopali v naslednja leta in desetletja vedno bolj globalnega sveta. Ali je podoba sodobne Slovenije še vedno svet velikih kulturnih različnosti? Ali pod pojmom različnosti razumemo paleto ustvarjalnih oblik, ki imajo izvore v kulturni dediščini ali gledamo ponudbo pretirane različnosti le še na policah nakupovalnih središč? In navsezadnje, ali našo Slovenijo sploh še poznamo? Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Etika živali: o čezvrstni gostoljubnosti - dr. Tomaž Grušovnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― "Etiko živali" lahko razumemo kot "človekovo moralno odgovornost do živali" ali po drugi strani kot "etiko, ki jo imajo živali". Razlika med tema pojmovanjema je velikanska. Po prvem pojmovanju gre namreč samo za razširitev človekove moralne odgovornosti na živali, kar je danes že dokaj dobro sprejeto stališče; mi ga bomo imenovali "šibka različica" etike živali. Drugo pojmovanje vsebuje nekaj več, saj lahko po njem tudi živali ravnajo moralno in jih moramo prepoznati kot akterje na področju etike; to pojmovanje bomo imenovali "močna različica" etike živali. Pojmovanje etike živali v slednjem smislu tako ne razširja le dometa moralne odgovornosti onkraj človeka, temveč dodobra pretrese pojmovanje "etike" kot take, saj se ta pojem po teoretski navadi pojmuje kot nekaj, kar je v pretežni ali celo izključni lasti človeka. Od tega izključnega pojmovanja je za marsikoga odvisen njegov ali njen "smisel bivanja". V tej monografiji bomo, kot bo postalo kmalu razvidno, poskušali navesti argumente za sprejetje obeh različic etike živali …« Pogovor vodi Aljaž Krivec. Izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik z Oddelka za psihologijo in UP PEF - Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, ki se ukvarja s filozofijo vzgoje in s širšo etično problematiko, predvsem z okoljsko etiko in etiko živali, je aktiven tudi na literarnem področju. Poleg monografije Odtenki zelene je avtor številnih strokovnih in poljudnih prispevkov. Sodeluje predvsem z revijama Idiot in Literatura, zanimajo pa ga hibridni teksti in eksperimentalna literatura.

Zelo kratke zgodbe - Tomaž Lapajne Dekleva

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Predstavitev ene najbolj duhovitih knjig, kar jih je izšlo letos! Tomaž Lapajne Dekleva je predvsem gledališki ustvarjalec, a tudi avtor več objavljenih in uprizorjenih dramskih ter proznih besedil. Tokrat bo predstavil zbirko Zelo kratke zgodbe, ki je izšla pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Frontier. Marija Švajncer je o knjigi zapisala: "Pisec spretno in domiselno parafrazira znane zgodbe, pesmi, pravljice, pregovore in izreke. V njegovi preobleki zaživijo na novo, duhovito in bralno vznemirljivo. Tudi nonsens učinkuje privlačno in povedno. Izpusti zadnjo črko, poigrava se s sinonimi, v eni od zgodb skoraj vse besede začne z isto črko. Preigrava pregovor nomen est omen (ime je znamenje – v imenu se včasih skriva kak pomen). Preprostost zapisanega je samo navidezna, saj se individualne zgodbe pogosto prevesijo v splošne pobude, univerzalne vidike in človekoljubno obarvano vsebino. Avtor je humanist – nasprotnik vojne in zla v drugih pojavnih oblikah. Pri črki T opredeli samega sebe in pravi, da je nekoč (tudi sicer se večina kratkih zgodb začne z Nekoč je živel …) živel Tomaž, ki je pisal zabavne stvari, prav zdaj jih beremo. In res, knjiga Zelo kratke zgodbe je zabavna, nevsiljivo poučna, na videz preprosta, v resnici pa globoka in sporočilno bogata. Slog je razgiban, besedišče prečiščeno, besedne igre izvirne, odzivanje na čas in prostor pa tako kritično kot tudi hudomušno." Dogodek bo vodila Nina Vombergar. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Knjige v meni puščajo sledi

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Odprta bralna skupina, kjer se dvakrat mesečno bralci v sproščenem ozračju pogovarjamo o knjigah, odnosu do prebranega, uvidu lastnega notranjega doživetja ob branju zgodbe; tako dopuščamo, da knjige same najdejo pot do nas in naše notranjosti. V septembru bomo na prvem srečanju brali avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, na drugem, 25. septembra, pa roman nizozemskega avtorja A. Y. Y. Grunberga z naslovom Tirza. Skupino vodi zakonska in družinska terapevtka Katjuša Jakšič. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Odprtje Knjižnice Polje

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Knjižnica Polje deluje že od začetka marca, a zaradi pandemije nismo mogli svečano odpreti novih prostorov Mestne knjižnice in pridobitve za mesto Ljubljana in četrtno skupnost Polje. Vabimo vas na svečano odprtje, kjer boste spremljali kratek kulturni program, svečani nagovor pa bosta imela župan mesta Ljubljana g. Zoran Jankovič in direktorica MKL, mag. Teja Zorko.

Zmaga in poraz – ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― V letih 1944 in 1945 vojna kljub vse očitnejšim znamenjem poraza sil osi ni izgubila intenzivnosti. Prav nasprotno: spopadi so se totalizirali, število žrtev pa je skokovito naraščalo. Največje vojaške operacije zavezniških sil padajo prav v to obdobje - tako na evropskem, kot na pacifiškem bojišču. Junija 1944 je bila izvedena največja invazija v zgodovini, ki je ponovno vzpostavila bojišče na zahodu Evrope. Nemčija se je vse bolj zanašala na nova orožja, ki pa zaradi predolgega računanja na hitro zmago v letih 1940-1941 niso bila razvita pravočasno, da bi odločilneje posegla v spopad. Tako je tehnološki napredek za svoje cilje bolje izkoristila zavezniška stran, ki je svet tudi popeljala v atomsko dobo. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Fugato: oblike bega - Veronika Simoniti

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Fugato (Založba Litera, 2019) je tretja zbirka kratkih zgodb pisateljice Veronike Simoniti. Kot pove že podnaslov, Oblike bega, zgodbe tematizirajo takšne in drugačne migracije, umike, beg in tudi iskanje. Še zlasti iskanje svobode. Eksistenca brez svobode je dokončno razvrednotenje človeškosti. Zgodbe Veronike Simoniti ponavljajo (in, seveda, kot v Bachovi umetnosti fuge), variirajo, transponirajo, preigravajo in orkestrirajo to spoznanje. Beg v njenih zgodbah ni beganje, ampak način osvobajanja. Ni umik pred odgovornostjo, ampak obramba človekovega dostojanstva, ozemlja, kjer je še mogoče izbirati in s tem v svoje bivanje vključevati možnost drugačnega. Pogovor vodi Orlando Uršič. Letos je Veronika Simoniti za svoj roman Ivana pred morjem prejela nagrado kresnik za najboljši roman iz leta 2019. Veronika Simoniti je četrta pisateljica, ki je v tridesetletni zgodovini podeljevanja prejela kresnika. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Nova frekvenca - Albert Kerekeš

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Nina Novak bo gostila saksofonista Alberta Kerekeša, ki se je lansko leto vrnil v Slovenijo ter ustanovil lastno glasbeno šolo, pred tem pa z mednarodno zasedbo posnel album Principles. Dotaknila se bosta prevladujočih pedagoških tokov, morebitni ustanovitvi jazzovskega oddelka na ljubljanski glasbeni akademiji in nujnosti emocije, vpete v samo glasbo. Pogovoru sledi koncert Albert Kerekeš kvarteta. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ. Foto: Domogoj Mokrović

Okupirana Ljubljana, mesto ob meji – dr. Božidar Flajšman

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Ljubljana je bila med drugo svetovno vojno obdana z bodečo žico, bila pa je tudi obmejno mesto. Meja med Nemčijo in Italijo je tekla po severnih predmestjih mesta - Črnuče in Šentvid sta bila npr. že v Nemčiji. Italijanska žica in državna meja sta ostro zarezali v vsakodnevno življenje in ga zelo otežili. Vabimo vas tudi, da si ogledate razstavo Okupirana Ljubljana, mesto ob meji v pritličju knjižnice. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.  

Kmetijstvo in podnebne spremembe - Andrej Velkavrh in Andreja Sušnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― V mescu septembru ponovno pričenjamo s pogovornimi večeri, ki se bodo dotikali zelenega. Na prvem srečanju bosta gosta gospa Andreja Sušnik ter gospod Andrej Velkavrh z Agencije za okolje RS. Gre za priznana strokovnjaka – meteorologa, ki se pri svojem poklicnem delu ukvarjata z napovedjo vremena in njegovim vplivom na kmetijstvo in kmetijsko pridelavo. Dejstvo je, da vreme in pojavi v okolju močno vplivajo na kmetijsko pridelavo, saj nihanje temperatur, stanje zaloge vode v tleh in zraku zelo močno vplivajo na pridelavo zadostnih količin hrane. Prav tako vemo, da je človek v zadnjem desetletju močno posegel in s svojim ravnanjem vplival na okolje in stanje podnebnih sprememb. Kako si lahko pri vsem tem pomagamo sami? Kako lahko s svojim ravnanjem vplivamo na zmanjševanje izpustnih plinov? Kako na najboljši možen način pridelati naravno in zdravo hrano brez posledic za okolje? Pogovor z gostoma vodi Peter Ribič. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Po poteh duhovne inteligence – Leo Ivandič

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Predavatelj bo spregovoril o tem, kaj je človek kot duhovno bitje, o plasteh jaza, nekaj o sebstvu (Jung) in o modelu Roberta Assagiolija, ki je razvil psihosintezo ter o samokultivaciji ter meditaciji kot sredstvu za dosego globljih stanj zavesti. Predavanje organizira Društvo »UP« v okviru Šole življenjskih veščin. Program sofinancirajo Ministrstvo za zdravje, MOL-Odsek za projekte in FIHO. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Angleški bralno-debatni krožek

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Neskončen stolp želv (Turtles All the Way Down) ameriškega pisatelja Johna Greena je zgodba o šestnajstletni Azi, ki krmari svoji življenje skozi vse bolj zgoščeno spiralo lastnih misli. Hkrati je to tudi zgodba o prijateljstvu, prvih ljubeznih ... ter o milijarderju na begu in obljubljeni denarni nagradi. Skupina je odprta za vsakogar, srečuje se zadnji petek v mesecu, pogovori so namenjeni spoznavanju literarnih del in hkrati vadbi angleškega jezika, saj potekajo izključno v angleščini. Udeleženci se po vnaprejšnjem dogovoru izmenjujejo pri vodenju posameznega srečanja. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Zgodovina rock glasbe malo drugače - Franjo Jurovič

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Zgodovina rock glasbe skozi oči rock kitarista. Spremljali bomo razvoj od prvih poskusov, do prve uporabne električne kitare, nakar bomo spremljali razvoj Gibson in Fender kitar, ki so najbolj obarvale zvok do današnjih dni. Ob zanimivimh podatkih o nastanku rock glasbe in o rock glasbenikih bomo slišali najbolj specifične skladbe zgodnjih šestdesetih, pa do poznih sedemdesetih let. Povedali bomo tudi nekaj o razvoju ojačevalcev in efektov, kot nujne opreme vsakega kitarista. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Zasvojenosti z delom, denarjem, nakupovanjem – dr. Sanja Rozman

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Zasvojenosti z delom in denarjem so v svoji razviti obliki vrsta nekemičnih zasvojenosti. Pri tem gre za obsesivno vedenje, povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vedenje postane zaradi bolezenskih procesov v možganih neobvladljivo, tvegano in samouničevalno, vendar zasvojeni kljub hudim posledicam z njim ne more prenehati, čeprav si za to prizadeva. Predavanje organizira Društvo »UP« v okviru Šole življenjskih veščin. Program sofinancirajo Ministrstvo za zdravje, MOL-Odsek za projekte in FIHO. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Pričevanje - Aleš Šteger in Jure Tori

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― »Pričevanje« je literarno glasbeni dogodek, v katerem spremljamo soočanje in performens, šepet in ples, koncert in tišine. Avtorske skladbe Jureta Torija se na odru pogovarjajo, včasih kontrastirajo, drugič prepletajo, s teksti iz nove knjige Aleša Štegra Pričevanje (založba Pivec). Teksti vztrajno hodijo po rezilu med odprtostjo poezije in faktografijo zvestobe dogodku, ki preči avtorjevo družinsko zgodbo in prizore iz zagonetne in pogosto tudi okrutne polpretekle zgodovine Evrope. Koncert in obenem pripoved s subtilnim dramaturškim lokom, izpeljana predano v šamanističnim obredju, ki je doslej očarala poslušalce in gledalce v Šanghaju, Parisu, Berlinu in drugod po svetu, v Sloveniji pa je še nismo videli. Aleš Šteger predstavo opisuje kot glasbeno/besedno obredje in nadaljuje: »Začelo se je z nedolžnim skupnim nastopom za delegacijo tujih založnikov v teatru v Piranu, potem pa naju je v naslednjih dveh letih poneslo na razne konce sveta. Nastopila sva v Šanghaju, v Parisu, Berlinu, v Salzburgu in drugod. In vsepovsod je bilo nekaj drugega, nekaj drugačnega kot »koncert« ali »branje«. Bil je obenem obred, performens, glasbeni spektakel, priklicevanje prednikov, recital, poplesavanje, delavnica sladke ironije in še kaj. V glasbeno-pesniškem dogodku Jure igra svoje skladbe, jaz pa svoje pesmi. Skupaj pa nastane nekaj, kar ni ne od enega ali drugega, nekaj drugega. Drugo v nas.Imela sva srečo, da sva lahko pridobila režiserja Jana Cvitkoviča in njegovo izjemno ekipo, da so z nama posneli video. Ne video - nastala je prava pesem v gibljivih slikah«. O literatu Aleš Šteger, rojen 1973 na Ptuju, živi v Ljubljani. Avtor več kot samostojnih 15 knjig poezije, romanov, esejev in knjig za otroke. Je eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev. Objavlja tudi v mednarodno uglednih časopisih in revijah kot so The New Yorker, Boston Review, Neue Zürcher Zeitung, Süddeutsche Zeitung, TLS, Lettre International. Bavarska Akademija umetnosti g

Knjige v meni puščajo sledi

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. avgust ― Odprta bralna skupina, kjer se dvakrat mesečno bralci v sproščenem ozračju pogovarjamo o knjigah, odnosu do prebranega, uvidu lastnega notranjega doživetja ob branju zgodbe; tako dopuščamo, da knjige same najdejo pot do nas in naše notranjosti. V septembru bomo na drugem srečanju brali roman nizozemskega avtorja A. Y. Y. Grunberga z naslovom Tirza. Skupino vodi zakonska in družinska terapevtka Katjuša Jakšič. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.
še novic