Mestna knjižnica Ljubljana, 22. maj ― Na prvem srečanju bomo spoznali strip ameriškega stripovskega analitika in teoretika stripa, pa tudi risarja in scenarista stripov, Scotta McClouda. Tokrat bomo pod drobnogled vzeli kar dve njegovi stripovski deli v slovenskem prevodu, z naslovoma Kako razumeti strip in Kako narisati strip. McCloud se v njima ukvarja s teorijo stripa, ki jo je narisal v obliki stripa, katerega pripovedovalec je on sam. Na predavanju boste lahko spoznali avtorjevo biografijo in pomembnejše vplive na njegovo delo. Nato pa se bomo posebej poglobili v omenjena stripa, ju predstavili in analizirali. Predavanje je namenjeno ljubiteljem stripa, kot tudi popolnim nepoznavalcem. Predavala bo Pia Nikolič, sokuratorica programa stripovskega festivala Tinta in Stripolisa v Kinu Šiška, stripovska kritičarka in urednica oddaje Stripofilija na Radiu Študent. Leta 2013 je na Fakulteti za družbene vede diplomirala iz Odseva družbenih sprememb v slovenskem stripu v 21. stoletju.

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. maj ― Umetnici bosta izvajali dela svetovno znanih glasbenih ustvarjalcev: W. A. Mozart, C. W. Gluck, F. Chopin, M. Ravel, G. Fauré, C. Debussy in J. Mouquet. Flavtistka Jurka Zoroja (prof., akademska glasbenica) je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Borisu Čampi. Že med študijem je prejela veliko uglednih glasbenih nagrad, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado in prvo mesto na tekmovanju glasbenih Akademij Jugoslavije v Beogradu. Podiplomski študij je končala na visoki šoli za glasbo Karla Maria von Weber v Dresdenu v razredu prof. Arndta Schoneja. Orglavka Renata Bauer je na ljubljanski Akademiji za glasbo študirala klavir pri Tanji Zrimšek in Zdenki Novak, orgle pa pri Hubertu Bergantu. Leta 1984 je z odliko diplomirala iz obeh inštrumentov. Klavirsko specializacijo je opravila pri Olgi Jovanović v Beogradu, orgelsko pa pri Hubertu Bergantu leta 1995. Podiplomski študij je sklenila s samostojnim recitalom z deli Maxa Regerja na Schukejevih orglah v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. maj ― Majski PI pogovori so organizirani v sklopu prireditev Tedna vseživljenjskega učenja 2018. O naslovni temi bodo spregovorili dr. Gašper Cankar (RIC – Državni izpitni center), Borut Čampelj (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), mag. Nives Kreuh (Zavod RS za izobraževanje) in Mike Janic (SoNET Systems Pty Ltd/Avstralija).  Pogovor po povezovala dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta. V zadnjih nekaj letih je bila Slovenija vključena v različne primerjalne mednarodne raziskave znanja, ki so bile izvedene z uporabo računalnika ali so preverjale računalniško in informacijsko pismenost. V mislih imamo predvsem tri mednarodne raziskave, t. j. OECD PISA (bralna, matematična, naravoslovna pismenost 15-letnikov), IEA ICILS (računalniška in informacijska pismenost učencev 8. razredov) ter IEA ePIRLS (bralna pismenost, 4. razred). Tudi Mednarodna raziskava matematične in naravoslovne pismenosti (IEA TIMSS, 4. in 8. razred) v naslednjem ciklu prehaja na računalniško preverjanje znanja. Na drugi strani beležimo interes držav za izvajanje nacionalnih testiranj s pomočjo računalnika. Verjetno ni potrebno omenjati, kako pomemben je ta prehod iz papirja na računalnik za samo merjenje znanja, še bolj pa ne kakšne izzive to pravzaprav predstavlja za merjenje in ugotavljanje trendov. Pri čemer nimamo v mislih tehnične izvedbe raziskave, temveč diapazon povsem novih priložnosti merjenja nekih drugih kognitivnih procesov, kot smo jih bili vajeni meriti do sedaj. In za katere verjetno ni mogoče drugega kot strinjati se, da poti nazaj ni (šole in družbe brez računalnika in IKT). In kakšni so rezultati tovrstnih merjenj za Slovenijo? Vsekakor ne zadovoljivi! Ta ugotovitev nas je napeljala na razmislek o tem kje na področju izobraževanja in IKT smo in kam želimo iti. Zato na okrogli mizi sodelujejo predstavniki različnih institucij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s tem področjem: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Republiški izpitni center, Zavod za šolstvo

Mestna knjižnica Ljubljana, 9. maj ― Je ruska perestrojka res znak za demokratičnost, pluralizacijo in odpiranje Sovjetske zveze oz. Rusije v svet, kot ga interpretirajo zahodne države po razpadu socialističnega oz. socrealističnega imperija? Ali je to le znak za slabitev velikega imperija in vélike kulture, ki je skoraj čez noč ostal/-a brez svoje identitete? Da je bila ruska identiteta velik problem, pričajo devetdeseta – čas propada sovjetskosti in nastanek nove ruskosti, t. i. kaotična leta, ki jih ruski kulturologi ne označujejo le za ponovni čas zmede (t. i. смута 2), ampak tudi kot desetletno obdobje, ko je bilo, če si izposodim rečenico F. M. Dostojevskega iz Bratov Karmazovih, ko je nastopil tisti čas, ko Boga ni, je na svetu dovoljeno vse / Если Бога нет, всё позволено! Vprašanje, ki se ga bomo v tem srečanju dotaknili, je, kako torej ruska kultura išče novega boga. Varianti, ki zrcalita to vprašanje že v osemdesetih in v začetku devetdesetih let, sta dve: gre za ubesedovanje krute stvarnosti, v kateri človek nima nobenih izgledov, saj stvarnost naseljuje le nasilje in to občutje je porodilo pisatelje črnuhe (med katerimi bom izpostavil le tri pomembne avtorje L. Petruševsko, N. Koljado in T. Tolstajo); gre za ponovno iskanje smisla, ki ga najbolj dosledno razvija eden najboljših sodobnih prozaikov V. Pelevin in ki mu sodobna literarna veda že pripisuje pomen, da gre za pisatelja, ki je po konceptualističnih eksperimentih začel razvijati nov izraz - t. i. postrealizem: v njem gre za svobodno interpretacijo postmodernističnih prijemov (tudi konceptualnih postopkov), a zdaj, namesto praznenja sovjetskih označevalcev, so ti namenjeni iskanju novega smisla.

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj ― Modre cone so bile v medijih večidel predstavljene idilično – četudi je takšna predstava do določene mere ustrezna, je vse prej kot popolna in poštena. Morje, ki ločuje Sardinijo in Ikarijo od kontinenta, odseva družbeno razliko in sili v razmislek o dolgoživosti: o človeku, ki se rodi, naredi, izgubi in umre, ki zboli ali ne zboli, o telesu, ki zdrži dlje od duha in o duhu, ki se ne preda. Ana Zibelnik in Jaka Gerčar, fotografinja ter filozof in pisec, v zadnjem letu raziskujeta fenomen evropskih modrih con; območij, kjer ljudje živijo dlje kot kjerkoli drugje na svetu. V THL pripravljata razstavo in predavanje o mistifikacijah dolgoživosti.

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj ― Ukrajina je bila vedno prizorišče pomembnih zgodovinskih dogodkov. Formalno je bila del drugih imperijev in držav, zato je bila v zgodovinskih virih vedno v senci. Timothy Snider, profesor iz Yaleske Univerze, ki se ukvarja z zgodovino Vshodne Evrope, je poimenoval Ukrajino »bloodlands« in je pogosto ponavljal, da je največji dosežek Ukrajincev v 20. stoletju to, da so sploh preživeli.  Za Stalina je bila Ukrajina »žitnica«, za Hitlerja »lebensraum«, za Ruski imperij »zibelka ruskega naroda«. Kaj je torej Ukrajina in kakšna je njena vloga v evropski zgodovini bodo ugotavljali: Branko Soban, Aleš Maver, Andrija Hevka in Yuriy Atamanik. Branko Soban je novinar in publicist, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, uveljavljeni novinar, borec za človekove pravice, kolumnist, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope. Na dolgoletni novinarski poti, ki ga je zanesla na vse celine je izostril glas, ki verodostojno in pronicljivo razgalja mnogotere nevralgične točke. Potem, ko je vestno popisoval boleče, na človeku odtisnjene poteze avtokratske ruske oblasti, so mu prepovedali vstopiti v Moskvo, megalopolis tretjega sveta. V naboru izbranih intervjujev v dveh knjigah, Zločin brez kazni: Rusija, islam, Zahod in Kazen brez zločina: vojna, teror, upor, z drznimi premisleki je dregnil v pogosto izrojene strukture, bledikaste politične prakse in opominja na tolikokrat na rob potisnjene pravice koloniziranih. Aleš Maver je docent za zgodovino srednjega veka in lektor za latinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se z zgodovino pozne antike, poznoantičnega zgodovinopisja in zgodnjega krščanstva pa tudi s slovensko kulturno zgodovino in z zgodovino strankarskih in volilnih sistemov. O antičnem zgodovinopisju je objavil monografiji Religiosi et profani principes: Podoba rimskih cesarjev od Avgusta do Teodozija v latinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja (Maribor, 2009) in Od apologije do zgodovine (Marib

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj ― China Mieville, eden najzanimivejših fenomenov sodobne literarne industrije – doktor marksističnega prava, pisec poljudne knjige o Leninu, katerega pojava prihaja iz ortodoksne linije goth subkulture. Avtor weird fikcije, ki je s podzemnim žanrom uspel v mainstreamu. Med drugim romana City City, po katerem bomo česali z Dinkom Krehom, enem najvidnejših mlajših kritikov postjugoslovanskega prostora. Knjiga je posvečena avtorjevi bolni materi in je mešanica kriminalke ter weirda; dogaja se v mitičnem prostoru, po svojih simbolnih koordinatah sumljivo podobnem Balkanu, v dveh mestih, ki sta eno mesto, a to želita pozabiti, kar jima tudi dobro uspeva, vse dokler ... Se ne zgodi nek umor.

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj ― O knjigi bosta govorila avtorica Catherine Samary in Marko Kržan, pisec spremne besede Jugoslovansko samoupravljanje in prihodnost socializma. Razpravo bo povezovala Maja Breznik. Dogodek poteka v organizaciji Slovenskega sociološkega društva, Založbe /*cf, CEdRA, Centra za družbeno raziskovanje in Inštituta za delavske študije. Knjiga Komunizem v gibanju: zgodovinski pomen jugoslovanskega samoupravljanja analizira zgodovino jugoslovanskega socialističnega poskusa od začetkov ob prelomu s stalinistično Sovjetsko zvezo do razpada države in sistema. Raziskuje, kako so politične odločitve in pravne ureditve poskušale poseči v protislovja družbenih in gospodarskih procesov v povojni Jugoslaviji, kakšni so bili njihovi uspehi in kako je prišlo do končnega zloma. Avtorica z ekonomsko in sociološko analizo prikazuje možnosti, ki jih je odpiralo jugoslovansko samoupravljanje in ugotavlja njegove meje. Ekonomsko analizo dopolnjuje z raziskovanjem, kakšne širše družbene učinke in posledice so imeli gospodarski procesi in politični posegi vanje. Jugoslovansko dogajanje proučuje v kontekstu dogajanj v drugih socializmov in svetovnih procesov. Z bralcem prijazno govorico približa strokovno problematiko tudi nestrokovnemu bralstvu. Knjiga odpira teoretsko kakovosten in niansiran pogled na družbeni eksperiment, ki je v svojih najboljših časih pritegoval pozornost svetovne javnosti. Je tehten prispevek k proučevanju naše nedavne gospodarske, politične in družbene zgodovine. Catherine Samary je predavateljica na Université Paris-Dauphine.