Mestna knjižnica Ljubljana, 24. julij ― Žiga Zois je bil prvi, ki je zares sistematično zbiral slovenske knjige. Do smrti mu jih je uspelo zbrati okrog 150, med dobro četrtino in slabo tretjino vseh slovenskih in slovenističnih tiskov med letoma 1550 in 1819. To ni tako malo, kakor se zdi na prvi pogled. Zois je lahko na lahek način prišel samo do sodobnih tiskov, že nekaj desetletij stari pa v knjigarnah niso bili več na voljo. Prav tako jih ni mogel veliko dobiti v antikvariatih, saj jih na Kranjskem ni bilo, na Dunaju pa so tovrstne knjige ponujali kvečjemu redko. Zois je zato starejše slovenske knjige iskal pri zasebnikih in v cerkvenih knjižnicah, tudi s pomočjo informatorjev, kakršen je bil kmet Anton Gubanc. Protestantske knjige je lahko odkrival še v luteranskih deželah Svetega rimskega cesarstva in v večjih avstrijskih mestih, vendar so ga pri tem že zgodaj omejevale zdravstvene in pozneje tudi finančne težave. V takšnih okoliščinah seveda ni mogel zbrati vseh dotedanjih slovenskih tiskov, čeprav je bil skupaj s sodobniki prepričan, da se je temu cilju že precej približal. Doc. dr. Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, likovno umetnostjo in kulturo v dobi baroka in razsvetljenstva na Slovenskem, med drugim s knjižno cenzuro, Akademijo operozov in Zoisovim krogom. Leta 2013 je objavil knjigo Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija, leta 2016 pa je v Frankfurtu izšla njegova knjiga A Slavic Republic of Letters: The Correspondence between Jernej Kopitar and Baron Žiga Zois. Predavanje bo spremljala razstava Razsvetljenstvo v dragocenih tiskih Slovanske knjižnice: razstava ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika in Žige Zoisa, ki bo med 16. septembrom in 30. oktobrom na ogled v preddverju Slovanske knjižnice.

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. julij ― Odkar so staroslovenski veljaki leta 1858 na Vodnikovi šišenski domačiji postavili marmorno ploščo in vanjo vklesali, da se je tod rodil »pervi slovenski pesnik«, je sodba o Vodnikovem pesniškem prvenstvu stala, obstala in naposled okostenela. Valentin Vodnik je bil – četudi nemara ni prvi slovenski pesnik – vsekakor prvi, ki so ga po smrti doletele kultne oblike čaščenja. Takšen razvoj ni bil nič posebnega, saj so se pesniški komemorativni kulti sredi 19. stoletja viralno širili po celotnem kontinentu, mrtvi pesniki pa so se spreminjali v emblematične figure narodnih gibanj. Tudi pri nas so se po revolucionarnem letu 1848 zlasti staroslovenski voditelji vse bolj zavedali potrebe po »vélikih možeh«, primernih za slavljenje. Prvi kandidat za kanonizacijo je bil Valentin Vodnik, njen sprožilni moment pa že omenjena šišenska slavnost, obhajana na predvečer stoletnice pesnikovega rojstva 2. februarja 1858, ki je v slovenski kulturni prostor prvič zares uspešno vpeljala vzorec ritualne komemoracije pesnikov. Predavatelj bo pretresel pomembnost slovesnosti ob odprtju spominskega obeležja, nato pa orisal kompleksno pot, ki je Vodnika vodila od Šiške do centra Ljubljane, kjer je 30. junija 1889 v spektakularnem tridnevnem slavju luč sveta zagledal prvi veliki spomenik bodoče metropole Slovencev z izrazito nacionalno konotacijo. Na koncu bo nakazal mehanizme, ki so kult nekdanjega narodnega »vodníka« potisnili v globoko senco »edinega« in »največjega« – nacionalnega pesnika Prešerna. Marijan Dović je višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, predava pa tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Objavil je monografije Sistemske in empirične obravnave literature (2004), Slovenski pisatelj (2007), Mož z bombami (2009), Prešeren po Prešernu (2017) in National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe (

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. julij ― Kaj je dom?/#whatishome je akcija ozaveščanja, ki poteka v 11 evropskih državah in se osredotoča na povezanost migracij in globalnega razvoja. Cilj akcije je širše razumevanje in sprejemanje ljudi v novih državah, potem, ko so morali zapustiti prvotni dom, pa naj bo razlog migracije prisilen ali prostovoljen.  Ključno pri integraciji je učenje jezika in uporaba besed, ki pomagajo priseljencem, da se lažje integrirajo v novo okolje in jih ljudje sprejmejo. Naše goste z izkušnjo migriranja boste lahko sami vprašali kako se počutijo, znajdejo v Sloveniji, kako se je učiti slovenščino, kaj jim je v Sloveniji všeč, kaj pogrešajo, zakaj so prišli v Slovenijo… in tudi Slovence, ki imajo izkušnjo migriranja v tujino, kako so se oni tam počutili in vključili v družbo. Hkrati boste lahko izvedeli tudi kaj ljudem po svetu pomaga, da jim ni potrebno zapustiti svojega doma, če si tega ne želijo in o Ciljih trajnostnega razvoja. V uvodu nas bodo nagovorili: mag. Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome na Slovenski karitas. V nadaljevanju boste lahko v obliki manjših skupin spregovorili z »govorečimi knjigami«, z nami bodo: Luiji Youhannes, iz Eritreje, Jean Damascene Kwizera in Christophe Rukundo, sodelavca Caritas Ruanda, Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, Irma Šinkovec, sodelavka Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Otvorili bomo tudi mobilno razstavo Ciljev trajnostnega razvoja. Ob 11.30 bomo druženje nadaljevali s pogostitvijo Skuhne, socialnega podjetja kulture in kulinarike Afrike, Azije in Južne Amerike.

Mestna knjižnica Ljubljana, 30. maj ― 11. junija bo minilo 70 let od smrti pesnika, dramatika, prevajalca in esejista Otona Župančiča in v počastitev te obletnice je bila izdana knjiga Spomini na Otona, ki jo je napisala njegova soproga Ani Župančič. Bralci bodo spoznali njegov značaj, navade, nazore, duhovitost, njegovo družinsko in družabno življenje, ustvarjalne stiske in tako izvedeli veliko novega. V knjigi je veliko zanimivega slikovnega gradiva iz družinskega arhiva, večinoma objavljenega prvič.  Pogovor z vnukinjo Otona Župančiča, Alenko Župančič, ki je skrbnica njegove literarne dediščine in tudi so-urednica knjige, bo vodila Neva Brun. {gallery}oton{/gallery}

Mestna knjižnica Ljubljana, 30. maj ― »Človek ima dušo in to je nekaj hudo resničnega. Lahko jo kupiš, prodaš ali zamenjaš. Lahko jo zastrupiš in rešiš. Vsi imamo dušo,« je v Sliki Doriana Graya zapisal Oscar Wilde. Rahločutni irski avtor to misel nadaljuje v eni svojih najlepših pravljic – Ribič in njegova duša. Vabljeni na srečanje bralne skupine, ki se srečuje vsako zadnjo sredo v mesecu in je namenjena odraslim. Pogovarjali se bomo vsakič o drugi pravljici, v njej prepoznavali arhetipe in se spominjali, kako smo jo doživljali kot otroci, kako jo vidimo zdaj ali kako jo doživljajo danes naši otroci in vnuki.  Vodi Brina Jamnik.