Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj ― Izšel je vodnik po najvišjih vrhovih evropskih držav, ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije. Vodnik je odličen sopotnik za malce drugačno – morda nenavadno in hkrati planinsko obarvano popotovanje po Evropi. Slovenci smo narod planincev in popotnikov, ki na potovanjih pogosto udobne čevlje zamenjamo za planinsko obutev in se ob tem povzpnemo še na kakšen planinski vrh. Najvišji vrhovi privlačijo turiste, ne samo gornike in ljubitelje gora, ki si želijo kdaj biti na najvišji točki svojih poti. Naša gosta v tokratnem pogovoru bosta prekaljeni pisec Jože Drab in njegova žena Andreja Tomšič Drab, ki sta se za ta edinstven vodnik povzpela na vse najvišje vrhove evropskih držav. Z njima bo niti pogovora pletla Zdenka Mihelič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook proflilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj ― Legendarni češki film prikazuje dogodke v slikoviti moravski vasici. Po koncu 2. sv. vojne se vsi domačini srečujejo v vaški pivnici in se skupaj veselijo, vendar sprememba režima leta 1948 vpliva na njihovo življenje in razdeli vaško skupnost v dva nepomirljiva tabora. Film prinaša resnično pričevanje o povojnem dogajanju na češkem podeželju, predvsem pa o dramatičnem preobratu v petdesetih letih. Velja za enega najlepših in miselno globokih filmov v zgodovini češke kinematografije. Režija: Vojtěch Jasný; 120 min. Uvodna predstavitev filma: Jana ŠnytováFilm si bo mogoče ogledati v dvorani knjižnice ali spletno preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si V letu 2021 si bo mogoče preko spleta ali v dvorani knjižnice ogledati dve češki in dve slovaški projekciji. Pripravili smo jih v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Veleposlaništvom Slovaške republike v Ljubljani, Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete v Ljubljani in Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje Oddelka za slavistiko FF. Program petek, 19. marec, ob 19.00Slovaški sodobni kratki filmi (2011–2014)42 min.; preko spletne aplikacije Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. torek, 18. maj, ob 19.00Vsi dobri rojaki (1969)režija: Vojtěch Jasný; 120 min. torek, 28 september, ob 19.00Trgovina na glavni ulici (1965)režija. J. Kadár, E. Klos; 128 min.torek, 19. oktober, ob 19.00Adelheid (1969)režija: Fratišek Vláčil; 99 min.

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Prvi veliki filozofski sistem, ki je na mnoge načine utemeljil miselni, duhovni in vrednotni horizont naše t.i. zahodne civilizacije je delo starogrškega filozofa Platona, ki se je v obliki dialogov, skozi nepreštevne interpretacije vse do danes, ohranilo kot temelj naše filozofske tradicije. Na prvi pogled se zdi, da sodobno življenje od nas zahteva zanimanje za vse kaj drugega kot za študij temeljnih pojmov zgodovine filozofije. V nasprotju s tem vtisom pa resnejši razmislek pokaže, da nam prav poznavanje pojmovne vsebine (zahodne) filozofije omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi vključeni v osnove humanistike, družboslovja, naravoslovja, umetnosti in religije civilizacije, ki jo sami arbitrarno označujemo kot zahodno. Dogodek bo potekal preko aplikacije Google Meet, predhodna prijava na naslov janez.sedej@mklj.si, povezava: https://meet.google.com/udw-tasp-sjr.

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Invazivne tujerodne vrste (v nadaljevanju ITV) povzročajo številne negativne vplive tako na biotsko raznovrstnost kot ekosistemske storitve, gospodarstvo in zdravje ljudi. O preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja ITV, zgodnjem odkrivanju in hitri odstranitvi ter o obvladovanju močno razširjenih ITV se bo Peter Ribič pogovarjal s Sonjo Rozman. Univ. dipl. biol. Sonja Rozman je zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN), OE Kranj, že desetletje pa kot zunanja višješolska predavateljica sodeluje tudi z Biotehniškim centrom Naklo. Z ITV se poglobljeno ukvarja že več kot deset let. V tem času je sodelovala pri več projektih, v sklopu katerih je načrtovala in izvajala tako konkretne akcije na terenu kot pripravljala različne strokovne in strateške dokumente ter različne ozaveščevalne aktivnosti. Od ustanovitve je kot predstavnica Slovenije tudi članica Znanstvenega foruma za ITV pri Evropski komisiji. Koordinira tudi vse aktivnosti javne službe na temo obvladovanja ITV na ZRSVN, kjer je poudarek na pripravi različnih strokovnih podlag za različne načrte za obvladovanje ITV ter drugem strokovnem sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Gledališča so z dvema krajšima prekinitvama zaprta več kot leto dni. Pandemija koronavirusne bolezni je usodno zarezala v uprizoritvene umetnosti. V tem času se je gledališka ponudba preselila na splet, vendar ima živa in ne zgolj digitalno posredovana umetnost za skupnost neprecenljiv pomen, zato si vsi želimo, da bi kljub epidemiji hitreje in varno odprli kulturne ustanove in prizorišča za vse. Tjaša Železnik in Lotos Vincenc Šparovec, dramska igralca Mestnega gledališča ljubljanskega, bosta v tokratnem pogovoru MGL v MKL razmišljala o tem, kako sta se sama soočala z zaprtim gledališčem in praznim avditorijem, kaj korona kriza pomeni za njuno igralsko kondicijo ter kakšne so že in še bodo posledice korona krize na področju gledališča. Pogovor, ki ga bo vodil Tomaž Lapajne Dekleva, si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana ter Facebook profilu Mestnega gledališča ljubljanskega.

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Pogovarjali se bomo o romanu La vraie vie, prvencu pisateljice Adeline Dieudonné. Kaj se pravzaprav dogaja za štirimi stenami? Kakšna so resnična življenja ljudi okoli nas? Mlada belgijska avtorica skozi svoj roman odpira vprašanja, ki vas bodo preganjala še lep čas. V sezoni 2020/21 v sodelovanju s KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) poteka francoski literarni krožek, kjer se na vsakem srečanju pogovarjamo o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev. Beremo v izvirniku, prav tako tudi krožek praviloma poteka v francoščini, torej je namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje. Francoski literarni krožek vodi mag. anglistike in francoščine, Aicha Boughazi, ki je v letu 2015/2016 vodila brezplačni francoski krožek v okviru KUD Anarhiv (Škratova čitalnica) ter spomladi 2017 tudi prvo edicijo Francoskega literarnega krožka. Francoski literarni krožek sofinancirata KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) in Mestna knjižnica Ljubljana. Obvezne prijave na naslov: aicha.boughazi.92@gmail.com. Prihajajoče srečanje ponedeljek, 21. junij: Texaco (Patrick Chamoiseau)

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― »V pričujočem delu podrobno spoznamo ne le Ipavčevo življenjsko pot, ampak tudi celotno ustvarjalčevo bit, vpeto v duh časa, v katerem se je izobraževal, deloval kot zdravnik - po izobrazbi je bil tako kot njegov oče »doktor vsega zdravilstva« - in ustvarjal glasbena dela. Teh bi bilo mnogo več, če ga ne bi zaustavila kruta bolezen, ki je najprej načela njegovo duševno, potem pa tudi telesno zdravje.« - Vesna Sivec Poljanšek, Bukla Igor Grdina (1965) je doktoriral iz slovenske literarne zgodovine in zgodovine, ukvarja se predvsem z zgodovino starejše in novejše slovenske književnosti (do ok. 1950), s kulturno zgodovino in politično zgodovino 16., 18., 19. in 20. stoletja. Njegova bibliografija obsega več kot 1300 enot; od tega je več kot 30 samostojnih knjig. Ena njegovih dram je bila prevedena v ruščino in izdana v Rusiji. Bil je zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje tudi z AMEU-ISH in predava na programu Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici. Biografija Josipa Ipavca je letos izšla pri založbi Beletrina. Pogovor z avtorjem bo vodila Ksenija Horvat. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Umetnik postaja kritični ustvarjalec novega sveta (futurizem), znotraj sveta umetnosti in družbe je celo neke vrste revolucionar. Začetek 20. stoletja je začetek modernizma in znotraj njega se razvijejo avantgardne umetnosti. Najprej omenimo poudarjanje barvne skale in izkrivljanje potez figur in kompozicije. Takšna skupina slikarjev se poimenuje fovisti. Korak naprej od fovistov je odmik od figurativnega slikarstva in uporaba moči same barve in s tem abstraktne oblike. Po letu 1905 se razvije energičen in odločen slog imenovan kubizem in nekdo je to opisal kot »bojno polje polomljenega stekla«. Tudi fantazija kot notranje oko je sproščala množine podob. Pojavi se dadaizem, ki izpostavljal, da so vse vrednote, moralne in estetske, v nekakšnem kaosu brez vsakega smisla. Sčasoma so umetniki pričeli uporabljati tudi vsakdanje predmete in jih umeščati v likovne konstrukcije ter na razstave, kar je privedlo do pojma ready made – v bistvu je to premik realnih predmetov med estetske predmete, kar pomeni, da umetnosti ni več samo veščina ali kreacija, temveč tudi odkritje in iznajdljivost. Edina realnost postane realnost imaginacije. Razvije se nadrealizem, saj naj se razum odmakne in v ospredje naj pridejo dognanja psihoanalize. Nadrealizem je spodbudil mnoge umetniške tehnike. Pomembna postane tudi spontanost (action painting), saj nekateri umetniki v tehniki dripinga polivajo in mečejo barve in gradijo naključnost podob. Barva je postala pasivna substanca, s katero se manipulira po lastni volji, oblike, ki pri tem nastajajo pa so polne neke notranje dinamike, spodbujene z gostoto barve, medsebojnim delovanjem in slojevitostjo. Pop art se je pojavil sredi 50-tih let 20. stoletja in se usmeril na izpostavljanje razširjenih sredstev komunikacije. Komercialno kulturo je ta likovna usmeritev razumela kot svoj material oziroma izvor slikarskih vsebin. Omeniti je potrebno še suprematizem s izpostavljanjem geometrizma in natančnostjo ustvarjanja prostorov likov in podob, kj

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― '353. člen kazenskega zakonika' je prvoosebna pripoved petdesetletnika, ki neki dan izpluje v dvoje, vrne pa se na čolnu sam. Preiskovalnemu sodniku v dolgih, razvalovanih stavkih razkriva »zgodbo o slepariji«, katere žrtev je bil, skupaj s še mnogimi prebivalci bretonskega Bresta, zgodbo o petnadstropnih stavbah, ki niso nikoli zrasle, in »kopališkem centru«, od katerega so ostali le načrti, potem ko je visok davek na prostodušnost plačal tudi sam. Roman Tanguya Viela v vsej njegovi polnosti jezikovne sporočilnosti beremo po zaslugi mojstrskega prevajalca Aleša Bergerja. Pogovoru, ki ga vodi Nadja Ebner, se lahko pridružite na povezavi: https://zoom.us/j/99996951797 Meeting ID: 999 9695 1797 ali v dvorani knjižnice.   Zaželene so prijave na bezigrad@mklj.si.