Celje. Šteje strgana majica.

Urbani (Jaša Lorenčič), 26. julij ― Tip je celo še prišel nazaj gor po štengah. Pardon, prikričal. Samo zato, da bi mi pokazal, no, bolje povedano, se nekaj kakor pohvalil, postavil, pokazal. Upravičeno. Kazal mi je hrbet, od koder mu je bingljala strgana majica. Še enkrat je razprostrl roke, okajeno in evforično kričal Cele Cele Cele in pokazal velik tatu na […]

Brdo. Po(po)lnost krasne nepopolnosti.

Urbani (Jaša Lorenčič), 28. junij ― Čeprav sem bil tam drugič, ni nič kaj drugače. Še vedno te, no, očara, šarmira, pokne. Gledaš naravnost mimo stranskega sodnika gor na Krvavec, če se malo obrneš, sta tam še vedno Jošt in Šmarjetna. Enako je, kadar grem na Brnik, pa se, ker imaš tam vedno občutek, da si bolj na avtobusni postaji, raje […]

Kranj. Moja fuzbalska magdalenica.

Urbani (Jaša Lorenčič), 21. junij ― V Kranju sem se, tistega krutega junija 1998, vsekakor soočil, najbrž pa tudi sprijaznil, da nikoli ne bom nogometaš. Ali klarinetist v srednji glasbeni šoli, če smo že pri tem. Sem pa spoznal, tam, v Kranju, ko sem se skoraj porezal s srebrno medaljo v obliki nekdanjega, trikotnikastega grba Nogometne zveze Slovenije, ki mi je […]

Domžale. Pekel stranskih sodnikov.

Urbani (Jaša Lorenčič), 14. junij ― Če je kdo v nogometu podcenjen, v bistvu pa docela spregledan, domala neobstoječ, je to stranski sodnik. Teh skoraj nihče ne kliče po priimku. Noben ne ve, od kod so. Pač. Ni videl ofsajda, ni dvignil zastavice, mahal je za brezveze. Jezen, ker ni glavni. Ampak to slišiš redko. Sploh pa od glavnih fuzbal fac. […]

Kidričevo. Kraj, kjer se fuzbal sliši.

Urbani (Jaša Lorenčič), 7. junij ― Nogometna romantika se zame začne na (avto)cestah vzhodno od Maribora. Ali greš proti Prekmurju ali proti Ptuju, niti ni pomembno. Ko greš tja, si radosten, ker poznaš krajšo pot do stadiona. Neki skriti, tihi ponos, nagrada za to, ker greš na tekmo v »šumo«. Če to razlagaš, vzneseno, s pridevniki, slino in pivom nekomu, ki […]

Prava strast do letenja

Urbani (Jaša Lorenčič), 27. maj ― Strast do letenja je lep, dedalovskoikarovski, livingstonovski dokumentarec. Morda je režiser Dušan Moravec, hišni dokumentarist nacionalke tekoče dobe, v zelo »zračnem« filmu namerno pustil v zraku veliko praznine. Kot da bi posnel prepih modrine neba. Ampak to ni tisto, kar v Strast do letenja prikaže strast. Ne. Strast je na samem koncu. Kruta strast. Taka […]

Modre sardele

Urbani (Jaša Lorenčič), 8. april ― Angelca Likovič in Svetlana Makarovič. Zoran Janković in Jasna Kuljaj. Miha Žibrat in Goran Obrez. Salome in Jože Potrebuješ. Zmago Sagadin in Jure Košir. Marjan Jerman in Mojca Mavec. Miran Ališič in Zvezdana Mlakar. Milan Kučan in Marjan Šarec. In še in še. In še. V 53. minutah. Zbobnanih, natiščanih, nametanih skupaj. Vsak zase, ampak […]

Zakaj ne bi bil Raj doma

Urbani (Jaša Lorenčič), 4. marec ― Jutranji koncerti pri Andreju Karoliju so svojevrstni oksimoron. So. Že zato, ker bistroumno nesmiselno vabi tisti del glasbene scene, ki itak rad (pre)dolgo spi. Sploh med tednom. Da spravi nazaj za vikend, halo. In Karoliju je doslej s temi koncerti uspelo že, uf. Ohoho. Zala Kralj je prav tam imela morda najbolj pomembni špil svoje […]

Zmagovalni brat od pujse Pepe

Urbani (Jaša Lorenčič), 2. marec ― »Saj veste, kako pravijo. Povsod je lepo. Samo doma ne.«  Jure Godler je, če še ne veste, Commander. Finta je iz podkasta Opazovalnica. Nič narobe, ni sile, res, nič hudega, če ne veste ne kaj je podkast niti kaj je Opazovalnica. Bo že. Je dovolj le to, da veste, da je on Commander. Ker je. […]

Štempl VHS časa

Urbani (Jaša Lorenčič), 27. februar ― VHS. VHS kasete. Frdamane, pozabljene in škatlaste VHS kasete. Kjerkoli že so. Nekje. Nekje tam daaaleč. V omari, na podstrešju ali v neki plastični odisejadi bogu za nogo. Na njih pa vse tisto, kar je bilo pomembno posnet, misleš, da bomo to gledali za vse čase. Z flomastrom napisan »rojstni dan 1988« in podobno. In […]

Kurja koža. Ker Vizli.

Urbani (Jaša Lorenčič), 21. februar ― Kurja koža. Aha. Kurja. Koža. Samo ne toliko naša. Saj tudi naša, ajde. Ampak še bolj od totih pubecov. Ker to… Dobro poglejte. To. To je ljubezen do muzike in mesta. To je stara šola. To so norci lepe sorte. To so Happy Ol’ McWeasel. Tako radi žagajo in to v tem našem Mariboru, da […]

Ko še standuperji snortajo

Urbani (Jaša Lorenčič), 21. februar ― Rene, saj veste, tisti Rene, naš Rene, se je tako režal, da je snortal. Kaj je to? Em… Slovenski izraz? Em… Nosljanje? Ono, ko se režiš tako, da hrkneš. Ko, ja, pujček. Še en standuper, Matic Kokoškar, se je hihljal. Ja. Visoko, previsoko, hijenasto, ampak iskreno in dobro. In na glas. Ko se režijo še […]
še novic