Prava strast do letenja

Urbani (Jaša Lorenčič), 27. maj ― Strast do letenja je lep, dedalovskoikarovski, livingstonovski dokumentarec. Morda je režiser Dušan Moravec, hišni dokumentarist nacionalke tekoče dobe, v zelo »zračnem« filmu namerno pustil v zraku veliko praznine. Kot da bi posnel prepih modrine neba. Ampak to ni tisto, kar v Strast do letenja prikaže strast. Ne. Strast je na samem koncu. Kruta strast. Taka […]

Modre sardele

Urbani (Jaša Lorenčič), 8. april ― Angelca Likovič in Svetlana Makarovič. Zoran Janković in Jasna Kuljaj. Miha Žibrat in Goran Obrez. Salome in Jože Potrebuješ. Zmago Sagadin in Jure Košir. Marjan Jerman in Mojca Mavec. Miran Ališič in Zvezdana Mlakar. Milan Kučan in Marjan Šarec. In še in še. In še. V 53. minutah. Zbobnanih, natiščanih, nametanih skupaj. Vsak zase, ampak […]

Zakaj ne bi bil Raj doma

Urbani (Jaša Lorenčič), 4. marec ― Jutranji koncerti pri Andreju Karoliju so svojevrstni oksimoron. So. Že zato, ker bistroumno nesmiselno vabi tisti del glasbene scene, ki itak rad (pre)dolgo spi. Sploh med tednom. Da spravi nazaj za vikend, halo. In Karoliju je doslej s temi koncerti uspelo že, uf. Ohoho. Zala Kralj je prav tam imela morda najbolj pomembni špil svoje […]

Zmagovalni brat od pujse Pepe

Urbani (Jaša Lorenčič), 2. marec ― »Saj veste, kako pravijo. Povsod je lepo. Samo doma ne.«  Jure Godler je, če še ne veste, Commander. Finta je iz podkasta Opazovalnica. Nič narobe, ni sile, res, nič hudega, če ne veste ne kaj je podkast niti kaj je Opazovalnica. Bo že. Je dovolj le to, da veste, da je on Commander. Ker je. […]

Štempl VHS časa

Urbani (Jaša Lorenčič), 27. februar ― VHS. VHS kasete. Frdamane, pozabljene in škatlaste VHS kasete. Kjerkoli že so. Nekje. Nekje tam daaaleč. V omari, na podstrešju ali v neki plastični odisejadi bogu za nogo. Na njih pa vse tisto, kar je bilo pomembno posnet, misleš, da bomo to gledali za vse čase. Z flomastrom napisan »rojstni dan 1988« in podobno. In […]

Kurja koža. Ker Vizli.

Urbani (Jaša Lorenčič), 21. februar ― Kurja koža. Aha. Kurja. Koža. Samo ne toliko naša. Saj tudi naša, ajde. Ampak še bolj od totih pubecov. Ker to… Dobro poglejte. To. To je ljubezen do muzike in mesta. To je stara šola. To so norci lepe sorte. To so Happy Ol’ McWeasel. Tako radi žagajo in to v tem našem Mariboru, da […]

Ko še standuperji snortajo

Urbani (Jaša Lorenčič), 21. februar ― Rene, saj veste, tisti Rene, naš Rene, se je tako režal, da je snortal. Kaj je to? Em… Slovenski izraz? Em… Nosljanje? Ono, ko se režiš tako, da hrkneš. Ko, ja, pujček. Še en standuper, Matic Kokoškar, se je hihljal. Ja. Visoko, previsoko, hijenasto, ampak iskreno in dobro. In na glas. Ko se režijo še […]

Ena stvar. Narejena »zame«. Dvestokrat.

Urbani (Jaša Lorenčič), 5. februar ―   »Ena stvar, fizična, ki misliš, da je bila narejena zate? Lahko jo še imaš, lahko je nimaš več. In ne sme biti tvoja babi.« – Anže Tomić, Apparatus pogovori Vprašanje je vedno isto. In vedno na koncu. In še vsi tisti – tako jih izbere in označi sam –  legitimni člani družbe, ki so […]

Jezero #6: Bil je ves bled, ker Bohinj

Urbani (Jaša Lorenčič), 27. januar ― Ko sem bil v tretjem letniku gimnazije in vse bolj ihtavo izgubljal upanje v to, da bom kadarkoli imel punco, sem dobil zadnjo veliko priložnost, upanje, možnost, šanso. Da mi bo ratalo še pred izpitom za avto. Ki sem ga potem povrhu delal trikrat. In takrat sem, po moje skoraj edinkrat, izkoristil možnost, da kot […]

Krimič, s.p.

Urbani (Jaša Lorenčič), 7. januar ― Nekaj let nazaj, kakih par, mi je ex novinarski ex sodelavec rekel, da ne bere knjig. V njegovem primeru je bila to (samopo)hvala, ker za svoje tekste, tiste redke, ki jih napiše, redno faše pohvale. »Ne berem, ker ko čitam, vedno vem, da bi boljše napisal od tipa, ki je napisal tisto, kar berem.« Artikuliranim […]

Ti! Ti zdaj poznaš te konje!

Urbani (Jaša Lorenčič), 6. januar ― Nekateri, ampak res samo nekateri, so nekaj kakor rojeni za Izštekane. Niso vsi. Pero Lovšin, recimo, e, on je bil. O, ja. Pa Niet. Pa še marsikdo. Ampak četudi na koncu vedno rata, jih ni nujno tako veliko »rojenih za to«, ne glede nato, da Jure Longyka zdaj že tradicionalno gladko nafila »svoj« minimundus domači […]

Jezero #3: Folija, sendvič, sneg, umor

Urbani (Jaša Lorenčič), 6. januar ― Prišel bo (em, v bistvu že je) dan za Taras Birsa, s.p. Naj bo to, za zdaj, zadosti. Da se ne bomo skupaj zaleteli v spoiler (kvarnik). Vse ostalo je itak že v Dolini rož, tretji knjigi Tadeja Goloba. Ampak, ja, prišel bo dan, ko bo Taras Birsa imel le en sendvič v predalu družinskega […]
še novic