Novo v Videoarhivu

Novo v Videoarhivu

Loški muzej, 5. januar ― V našem spletnem videoarhivu sta na voljo dva nova posnetka predavanj, ki osvetljujeta bogato tradicijo verskih procesij ter poseben pomen Škofjeloškega pasijona v slovenskem in evropskem prostoru.
PRELET #1 – pristanek skupnosti po šestih letih skupnega letenja

PRELET #1 – pristanek skupnosti po šestih letih skupnega letenja

Loški muzej, 5. januar ― Novembra 2025 je v Kranju potekal PRELET #1, zaključno večdnevno dogajanje umetniško-raziskovalnega projekta Jate izkušenih, ki sta ga zasnovala Ajda Tomazin in Rok Kravanja. Projekt se je razvil v mrežo petih jat, med njimi tudi Jato izkušenih Škofja Loka, nastalo v sodelovanju z Loškim muzejem Škofja Loka, kjer se je umetniški proces prepletal z lokalnimi zgodbami, spominom in skupnostjo.
Odpiralni čas januarja

Odpiralni čas januarja

Loški muzej, 1. januar ― Januarja bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času, tj. od torka do nedelje od 10.00 do 17.00. Galerija Ivana Groharja bo do 18. januarja, ko v njej potekajo Izložbe domišljije, od torka do nedelje odprta od 10.00 do 14.00, ob sredah do 17.00. Od 19. do 28. januarja bo zaradi priprave nove razstave zaprta.
Spomini gojenk na uršulinsko šolo v Škofji Loki - 1. del

Spomini gojenk na uršulinsko šolo v Škofji Loki - 1. del

Loški muzej, 22. december 2025 ― O šoli in uršulinkah lahko beremo v knjigah, strokovnih člankih, o njih lahko pobrskamo po arhivih, si ogledamo fotografsko gradivo in predmete v Loškem muzeju. Nikjer pa ne zasledimo, kako so se v šoli počutila dekleta, zaradi katerih je šola sploh bila. Zato smo odšli mednje in zapisali nekaj zgodb, spominov, ki pripovedujejo, kako je potekal vsakdan za “stenami uršulinske šole” med obema svetovnima vojnama. Naj nas spomini sami popeljejo v ta čas. Zbrani spomini nekdanjih gojenk, ki so šolo obiskovale med obema svetovnima vojnama, bodo na spletni strani objavljeni v dveh delih. Vabljeni k branju.
Rokovnjači na Loškem - 2. del

Rokovnjači na Loškem - 2. del

Loški muzej, 19. december 2025 ― Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva, ki je bila značilna za slovenske dežele konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja. Združevala je moške (pa tudi ženske in otroke), ki so se preživljali z ropanjem in tatvinami. V seriji prispevkov predstavljamo različne teme iz rokovnjaškega življenja. V drugem delu pojasnjujemo, kje so delovali na Loškem, Poljanskem, Selškem in Žirovskem.
Voščilo

Voščilo

Loški muzej, 19. december 2025 ― Drage prijateljice in prijatelji muzeja, ob izteku leta se vam zahvaljujemo, da spremljate naše delo in ostajate del muzejske skupnosti. Naj bo novo leto čas novih odkritij, svežih idej in prijetnih srečanj – tudi v muzejskih prostorih. Veselimo se, da bomo tudi v prihodnjem letu z vami delili razstave, dogodke in zgodbe, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo. V decembru vas v Loškem muzeju vabimo na razstave Za demokratizacijo umetnosti – ponovno, Priročnik Tomaža Furlana ter Quagliev baročni prizor iz Puštala. V Galeriji Ivana Groharja pa je na ogled prodajna razstava Izložbe domišljije. Veselimo se vašega obiska tudi v letu 2026!
V Okroglem stolpu je na ogled nova razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala

V Okroglem stolpu je na ogled nova razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala

Loški muzej, 18. december 2025 ― V sredo, 17. decembra 2025, smo v Okroglem stolpu na Loškem gradu odprli razstavo o baročni freski iz kapele sv. Križa graščine Puštal. Fresko Snemanje s križa je leta 1706 naslikal baročni slikar Giulio Quaglio iz Laina v Lombardiji. Razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala predstavlja umetniški pomen, zgodovinsko ozadje in ikonografijo freske ter njeno mesto v sakralni umetnosti začetka 18. stoletja.
Rokovnjači na Loškem

Rokovnjači na Loškem

Loški muzej, 1. december 2025 ― Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva, ki je bila značilna za slovenske dežele konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja. Združevala je moške (pa tudi ženske in otroke), ki so se preživljali z ropanjem in tatvinami. V nadaljevanju bomo v seriji prispevkov predstavili različne teme iz rokovnjaškega življenja: kaj pomeni beseda rokovnjač, od kod izhaja in kako so rokovnjače imenovali na Loškem; kaj so bili vzroki za nastanek rokovnjaštva; kje so delovali na Loškem, Poljanskem, Selškem in Žirovskem; kakšen je bil njihov način dela; kako so bili organizirani in kakšen jezik so govorili; kdo je rokovnjaštvo zatrl.
Decembrski in praznični odpiralni čas

Decembrski in praznični odpiralni čas

Loški muzej, 28. november 2025 ― Decembra bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času, tj. od torka do nedelje med 10. in 17. uro. Galerija Ivana Groharja bo odprta od torka do nedelje med 10. in 14. uro, ob sredah med 10. in 17. uro. Muzej in galerija bosta 24. in 31. decembra odprta od 10. do 14. ure, 25. decembra, 1. in 2. januarja pa bosta zaprta. Vabljeni na obisk!
Prilagojen odpiralni čas Grajske kavarne

Prilagojen odpiralni čas Grajske kavarne

Loški muzej, 30. oktober 2025 ― Od sobote, 1. 11. do četrtka, 6. 11. bodo vrata Grajske kavarne izjemoma ostala zaprta. Od petka, 7. 11. dalje bo kavarna ponovno na voljo za obisk po ustaljenem odpiralnem času, in sicer: ponedeljek – četrtek: 10.00 – 22.00 petek: 10.00 – 23.00 sobota: 9.00 – 23.00 nedelja in prazniki: 9.00 – 22.00
V znamenju Škofjeloškega pasijona: novembrska predavanja v Loškem muzeju

V znamenju Škofjeloškega pasijona: novembrska predavanja v Loškem muzeju

Loški muzej, 30. oktober 2025 ― Tudi v Loškem muzeju Škofja Loka se že pripravljamo na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo marca 2026.  Da bi bolje razumeli bogastvo tega izročila, v muzeju pripravljamo dve novembrski predavanji, ki prinašata sodoben pogled na pasijonsko izročilo in njegovo mesto v evropskem kontekstu. V sredo, 12. novembra, bosta na predavanju z naslovom “Škofjeloški pasijon – živ običaj na ulicah Škofje Loke” dr. Matija Ogrin in dr. Monika Deželak Trojar, sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ob natančni analizi besedila pasijona razgrnila to širšo in bogato tradicijo prirejanja pasijonskih procesij v Škofji Loki. V sredo, 19. novembra, bo sledilo drugo predavanje “Zgodnjenovoveške verske procesije: med resnico in praznoverjem”, na katerem pa bo dr. Jaša Drnovšek z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU pasijon umestil v evropski kontekst verskih procesij.
še novic