Predstavitev knjige Trubač fronta na Soči

Kamra.si, 24. maj ― V sredo, 22. maja 2019, ob 18. uri vabljeni v Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica na pogovor z Zdravkom Kecmanom, srbskim pisateljem, pesnikom, prevajalcem, ter predstavitev njegove knjige Trubač fronta na Soči. Pogovor z avtorjem bo vodila dr. Tanja Badalič.  Dogodek organizira Goriški literarni klub Govorica v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica, Goriško knjižnico in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti. Prireditev je uresničena s pomočjo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Mestne občine Nova Gorica. Dogodek poteka v okviru prireditev Teden ljubiteljske kulture. Prireditev bo v Goriški knjižnici pri klavirju, vstop je prost. Prijazno vabljeni. Knjiga v katalogu Cobiss: tukaj.

Ljubljana v gibljivih slikah: Arheologija reke Ljubljanice

Kamra.si, 24. maj ― Mestna knjižnica Ljubljana, Slovanska knjižnica, vabi v torek, 28. 5. 2019, ob 19. uri, na drugi domoznanski večer iz cikla Ljubljana v gibljivih slikah, na katerem bomo predstavili arheološke najdbe v reki Ljubljanici. Predavanje s filmsko projekcijo in tematsko razstavo bo v kletni dvorani na Einspielerjevi 1 za Bežigradom.  Z doktorjem Andrejem Gasparijem z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani bomo spoznavali, kaj nam lahko arheološke in druge kulturno-zgodovinsko zanimive najdbe z dna Ljubljanice povedo o pomenu reke za ljudi med pozno prazgodovino in zgodnjim novim vekom. Pred predavanjem si bomo ogledali dokumentarni film Lena reka, (produkcija: Unikal film Ljubljana; režiser Vito Lemež, 1962) ter odlomke dokumentarnega filma Obrazi zelene reke (produkcija: Studio Arkadena Trzin & Prirodoslovni muzej Slovenije; režiser: Ciril Mlinar, 1999).

24. maj - evropski dan parkov

Kamra.si, 24. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. maj - evropski dan parkov Evropski dan parkov obeležujemo že od leta 1999 dalje. Pobudo zanj je dala evropska organizacija Europarc, ki združuje 430 naravnih parkov in drugih institucij iz kar 35 držav. Namen dneva parkov je, da bi proslavili zavarovana območja po vsej Evropi. Z njim želijo ljudi približati naravi. Poudariti želijo pomen naravnih lepot, ohranjenih v naravnih parkih, pa tudi pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja teh območij. Vir: http://www.mkgp.gov.si/si/mednarodni_dnevi/2013/24_maj_evropski_dan_parkov/

24. maja 1914 se je rodila Branka Jurca, pisateljica in pedagoginja

Kamra.si, 24. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. maja 1914  se je v Koprivi na Krasu rodila Branka Jurca  pisateljica in pedagoginja. Umrla je  6. marca 1999 v Ljubljani. Že njeno zgodnje otroštvo je bilo zaznamovano z vojno vihro, ki je takrat divjala na našem ozemlju. Kmalu po koncu prve svetovne vojne se je z družino preselila v Maribor, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo in učiteljišče. Leta 1938 se je zaposlila kot učiteljica v Slovenskih goricah. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Ljubljano. Leta 1941 se je pridružila OF in pridobila odlikovanje – partizansko spomenico. Bila je internirana najprej v Gonarsu, kasneje v Ravensbrücku.

Dan Valvasorjeve knjižnice Krško 2019

Kamra.si, 23. maj ― V petek, 24. maja 2019, prireja Valvasorjeva knjižnica Krško v mestnem parku vsakoletno popoldansko druženje ob igrah, pravljicah in ustvarjalnicah za vse generacije, poznano tudi kot Dan Valvasorjeve knjižnice Krško. Glavna nit tokratnega dogajanja bodo domoznanska in kulturna dediščina ter čebelarstvo.

23. maja 1920 je umrl Svetozar Borojević von Bojna, avstro-ogrski maršal

Kamra.si, 23. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. maja 1920 je v Celovcu umrl Svetozar Borojević von Bojna, avstro-ogrski maršal. Rodil se je 13. decembra 1856 (Umetić pri Kostajnici). Njegova predvojna, še bolj pa medvojna kariera, je bila pospremljena s hitrimi napredovanji in vojaškimi odlikovanji. Leta 1908 je bil povzdignjen med madžarsko plemstvo z imenom Borojević von Bojna. Leta 1913 je postal pehotni general, ki je prvo leto vojne svojemu korpusu poveljeval v Galiciji in Karpatih.

23. maja 1941 je umrl Slavko Osterc, skladatelj in pedagog

Kamra.si, 23. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. maja 1941 je umrl Slavko Osterc, skladatelj in pedagog. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Slavko Osterc se je rodil v Veržeju pri Ljutomeru. Poleg Marija Kogoja je začetnik slovenske sodobne glasbe. Pomembna prelomnica na njegovi glasbeni poti je njegov odhod v Prago. Tam je študiral kompozicijo, dirigiranje in operno režijo. Po vrnitvi v Ljubljano, leta 1927, je do svoje smrti leta 1941 poučeval na Konservatoriju in Akademiji za glasbo. Vir: http://eucbeniki.sio.si/gum9/3231/index3.html Več na povezavi http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi398266/

23. maja 1930 se je rodil Miloš Mikeln, pisatelj in novinar

Kamra.si, 23. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. maja 1930 se je v Celju rodil Miloš Mikeln, slovenski pisatelj in novinar. Umrl je 1. aprila 2014. Njegovo pravo ime je bilo Alojz Martin, za svoje prve objave pa je uporabljal literarno ime Miloš, katerega je kasneje prevzel tudi kot osebno ime. Rodil se je v Celju, očetu Frideriku in mami Ani, ki sta bila oba zaposlena v Mohorjevi družbi. Osnovno šolo in prvi letnik gimnazije je končal v Celju. Med drugo svetovno vojno in nemško okupacijo je družina po naključju ušla izselitvi. Nato je hodil v nemško meščansko šolo in gimnazijo do leta 1944. Družina se je preselila v Petrovče v Savinjski dolini, kjer so živeli dve leti. Po vojni je opravil 5. in 6. razred v Celju, 7. in 8. razred pa na državni gimnaziji v Ljubljani v letih 1945 -1947. 

Neverjetne gore

Kamra.si, 22. maj ― Medobčinski muzej Kamnik (Muzejska pot 3) vabi v sredo, 22. maja 2019, ob 19. uri na predstavitev skupnega projekta muzejev na Gorenjskem:- Janja Železnikar, Medobčinski muzej Kamnik, predstavitev projekta;- Jelena Justin, Gorenjski muzej, predstavitev Gorenjske muzejsko-planinske poti;- dr. France Malešič, predavanje Velika planina – alpski biser brez primere.

22. maja 1930 se je rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik

Kamra.si, 22. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1930 je v Biljani v Goriških Brdih rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik  Rojen je bil v vasi Biljana v Goriških Brdih, leta 1934 pa je družina morala kraj zaradi fašističnih pritiskov zapustiti. Zato se je Peter šolal po različnih krajih Slovenije (na Gorenjskem, v Topolšici, Šoštanju, Mariboru, Slovenj Gradcu itd.). Končal je srednjo šolo, nato pa delal po različnih bančnih ustanovah pretežno na Koroškem in Štajerskem. Nazadnje je dolga leta delal v Banki Celje na področju mladinskega hranilništva.

22. maja 1930 se je rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik

Kamra.si, 22. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1930 se je v Biljani v Goriških Brdih rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik  Rojen je bil v vasi Biljana v Goriških Brdih, leta 1934 pa je družina morala kraj zaradi fašističnih pritiskov zapustiti. Zato se je Peter šolal po različnih krajih Slovenije (na Gorenjskem, v Topolšici, Šoštanju, Mariboru, Slovenj Gradcu itd.). Končal je srednjo šolo, nato pa delal po različnih bančnih ustanovah pretežno na Koroškem in Štajerskem. Nazadnje je dolga leta delal v Banki Celje na področju mladinskega hranilništva.

22. maj - mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Kamra.si, 22. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maj - mednarodni dan biotske raznovrstnosti Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije o biološki raznovrstnosti. Vir:http://www.mkgp.gov.si/si/mednarodni_dnevi/2013/22_maj_mednarodni_dan_biotske_raznovrstnosti/

22. maja 1803 je umrl Anton Muznik, slovenski zdravnik

Kamra.si, 22. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1803 je v Gorici umrl Anton Muznik, slovenski zdravnik. Rodil se je 1726 na Mostu na Soči.  Natančnejših podatkov o datumu rojstva ter o njegovi rodbini niso znani; predvideva se, da je imel dva brata: Petra, župnika, in Tomaža, kmeta. Izobraževal se je na Hrvaškem in Kranjskem. Iz uvoda njegove poglavitne knjige Clima goritiense je razvidno, da je leta 1756 pomagal zdraviti kugo v Transilvaniji, leta 1758 je promoviral v doktorja z dizertacijo De delirio febrili, v letih 1758 do 1763 pa je bil vojaški zdravnik v avstrijski armadi tretje šlezijske vojske.

22. maja 1975 je umrl Boris Kalin, slovenski kipar

Kamra.si, 22. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1975 je v Ljubljani umrl Boris Kalin, slovenski kipar. Rodil seje 24. junija 1905 v Solkanu. Boris Kalin, brat kiparja Zdenka, se je izobraževal na tehnični srednji šoli v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Zagrebu na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je med letoma 1924 in 1929 študiral kiparstvo pri profesorjih Valdecu, Kršiniću, Ivu Krediću in Meštroviću ter se izpopolnjeval v Parizu in Italiji. Zatem se je preživljal s klesanjem kipov po naročilu in nagrobnikov pri podjetju Kunovar v Ljubljani. Izdelal je več aktov, najbolj znana je celopostavna ženska figura, imenovana Jutro. Med letoma 1945 in 1970 je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji (AUU oz. ALU) in dvakrat njen rektor. Izšolal je generacije mlajših kolegov, ki so postali upoštevani ustvarjalci v Evropi. Bil je eden redkih slovenskih kiparjev, ki so obvladali klesanje v kamen, posebej marmor. Leta 1953 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trikrat je dobil Prešernovo nagrado (1947, 1948 in 1950), kasneje tudi nagrado Avnoj-a (1971). Boris Kalin je bil starejši brat kiparja Zdenka Kalina ter oče arhitektke in oblikovalke Nives Kalin Vehovar.
še novic