Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj

Kamra.si, 20. april ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi na ogled razstave Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj. Raznolik in širok nabor predmetov iz prve kulturnozgodovinske zbirke Mestnega Ferkovega muzeja prikazuje zbirateljsko vnemo Franca Ferka in vidnejših članov ptujskega muzejskega društva ter različnih donatorjev od konca 19. stoletja naprej. Muzealije iz kabineta čudes nam prav tako odstirajo zanimive zgodbe njihove provenience pred prihodom v muzej. Razstava v Salonu umetnosti (Prešernova 1, Ptuj) bo odprta od 21. aprila 2021 do 13. junija 2021. Na muzejski spletni strani bo od 21. aprila 2021 na ogled tudi e-publikacija. 

Razstava Klementine Golija

Kamra.si, 20. april ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi v Miheličevo galerijo na Ptuju, na ogled pregledne razstave Več kot pogled: slike 2010-2020 akademske slikarke in magistrice likovne umetnosti Klementine Golija. Razstavo in katalog z besedili umetnostnih zgodovinarjev Stanke Gačnik in ddr. Damirja Globočnika so pripravili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj, Muzeji radovljiške občine in Medobčinskim muzejem Kamnik. Razstava (kustodinja Stanka Gačnik) bo na ogled od 23. aprila do 30. maja 2021.

Z Rudijem Mlinarjem ob romanu o Maksu Pleteršniku

Kamra.si, 20. april ― Valvasorjeva knjižnica Krško ob prihajajočem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic ter Noči knjige vabi na spletni literarni večer s pisateljem Rudijem Mlinarjem. V pogovoru z Manco Marinčič bo spregovoril o romanu Maks Pleteršnik: teden s slovaropiscem. Dogodek boste lahko spremljali v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri v živo preko ZOOM-a in FACEBOOK-a Valvasorjeve knjižnice Krško. V pogovor se boste lahko vključili preko spletne strani knjižnice www.knjiznica-krsko.si.

19. aprila 1911 je v Ljubljani umrl Ivan Grohar, slovenski slikar

Kamra.si, 19. april ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. aprila 1911 je v Ljubljani umrl Ivan Grohar, slovenski slikar. Rodil se je 15. junija 1867 v Spodnji Sorici. Slovenski slikar, poleg Riharda Jakopiča najpomembnejši med slovenskimi impresionisti. Spada v sam vrh slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Vidno je vplival na razvoj slovenskega slikarstva, ko je skupaj z ostalimi impresionisti prelomil z realistično tradicijo 19. stoletja in utiral pot moderni umetnosti. Zapustil nam je nekaj vrhunskih del, povezanih s Škofjo Loko in okolico. 

Prlekija in Prleki

Kamra.si, 16. april ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na domoznanski večer, s katerim bomo počastili svetovni dan knjig in avtorskih pravic. O Prlekiji in Prlekih bo v pogovoru z Miro Petrovič spregovorla prleška pesnica in pisateljica Helena Srnec, avtorica knjige Prleška düša. Dobimo se v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri na Youtube kanalu knjižnice: https://www.youtube.com/channel/UC_G4jpoEf0SvZH-RazL-sDA    

16. aprila 1939 je v Celju umrl Mihael Levstik, slovenski učitelj, sadjar in publicist

Kamra.si, 16. april ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. aprila 1939 je v Celju umrl Mihael Levstik, slovenski učitelj, sadjar in publicist. Rodil se je 3. septembra 1861 v Želimljah. Leta 1881 je končal učiteljišče v Mariboru, nato služboval v Šmihelu nad Mozirjem (oktober 1881–marec 1887), Andražu nad Polzelo (do marca 1902) in do upokojitve leta 1925 v Celju. V mlajših letih je objavil nekaj črtic v Koledarju Mohorjeve družbe (1903–1906) in Zvončku (1904–1910), pravi delokrog njegovega nadvse uspešnega izvenšolskega delovanja pa mu je bilo sadjarstvo.

Literatura v mestu. Pogovor o Ivanu Hribarju

Kamra.si, 15. april ― Prijazno vas vabimo, da v torek, 20. aprila 2021, ob 18.30 prisluhnete spletnemu pogovoru o Ivanu Hribarju, politiku, gospodarstveniku, diplomatu, pesniku, pisatelju, prevajalcu, kulturnemu delavcu ter legendarnemu županu mesta Ljubljane med letoma 1896 in 1910.   O njegovem življenju in delu bomo spregovorili z zgodovinarko dr. Ireno Žmuc in etnologinjo Mojco Ferle iz Mestnega muzeja Ljubljana.   Beseda bo tekla tudi o literarnih poskusih Ivana Hribarja, o njegovih dveh družinah, še posebej o drugi ženi Mariji in njuni hčerki Zlatici, ki je skrbno ohranjala očetovo dediščino. Po njej se imenuje tudi prenovljena vila v Rožni dolini, ki bo letošnjega maja odprla vrata za obiskovalce in ponudila celosten vpogled na zasebno in javno življenje Ivana Hribarja.   Pridružite se nam lahko preko zoom povezave: https://zoom.us/j/95336060880. 

Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja - od setve do žetve

Kamra.si, 14. april ― Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja – od setve do žetve Se še spomnite jedi, ki niso smele manjkati ob poroki ali za božič? Iz česa ste naredili velikonočne butare? Katere pesmi ste peli ob žetvi in košnji? Še znate napovedati dobro letino? V preteklosti smo ljudje veliko bolj dosledno živeli v sožitju z naravo. Človek se je ravnal po soncu in luni, kar se kaže predvsem v slovenskih šegah in navadah. Vsakodnevno delo na polju in obeleževanje različnih praznikov je narekovalo tudi prehranjevalne navade. Za veliko noč ni smel manjkati velikonočni kruh ali pogača, žetvi je obvezno sledil likof, največ porok pa je bilo v kulinarično bogatem pustnem času. Če želite z nami deliti fotografije, dokumente, predmete ali spomine v povezavi s šegami in navadami vašega kraja, kot so pustovanje, poroke, rojstvo, krst, jurjevanje, martinovanje, setev, koline, ličkanje koruze, mlatev ipd., vas vabimo k sodelovanju. Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo šeg in navad bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica, Knjižnici Pavla Golie Trebnje in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

14. aprila 1988 je v Ljubljani umrl Fran Zwitter, slovenski zgodovinar

Kamra.si, 14. april ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. aprila 1988 je v Ljubljani umrl Fran Zwitter, slovenski zgodovinar. Rodil se je 24. oktobra 1905 v Beli Cerkvi pri Novem mestu. Rodil se je v družini sodnika Davorina Zwittra, koroškega Slovenca. Po maturi na klasični gimnaziji v Novem mestu (1924) je v letih 1924-26 študiral zgodovino in geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 1926-28 pa na dunajski univerzi. Leta 1928 je diplomiral v Ljubljani in leta 1929 tudi doktoriral. V letih 1930-32 je bil s podporo francoske državne štipendije in štipendije sklada Pavla Turnerja na izpopolnjevanju v Parizu, kjer je med drugim študiral pri zamenitem proučevalcu francoske revolucije Albertu Mathiezu.  V letih 1933-1938 je učil na ljubljanski klasični gimaziji, hkrati pa je bil od leta 1937 privatni docent za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti. Leta 1938 je bil kot prvi stalno zaposleni predavatelj obče zgodovine novega veka na ljubljanski Filozofski fakulteti imenovan za rednega docenta. V obdobju med obema vojnama je bil dejaven tudi kot kritični publicist. Kot levi liberalec je tik pred napadom na Jugoslavijo sodeloval pri ustanovitvi Društva prijateljev Sovjetske zveze, pozneje pa se je priključil Osvobodilni fronti. Po začetku italijanske okupacije je bil maja 1941 kratko aretiran, marca 1942 pa poslan v konfinacijo v Aprico, majhen kraj ob italijansko-švicarski meji. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je sam z vlakom in peš prebil do Slovenije, kjer se je pridružil slovenskim partizanom. Od januarja 1944 do marca 1945 je v Kočevskem Rogu vodil partizanski Znanstveni inštitut IOOF, edinstveno inštitucijo v zasedeni Evropi. Kot predednik komisije za mejna vprašanja pri IO OF je pripravljal gradiva za novo povojno določitev jugoslovanskih oziroma slovenskih mej. V letu 1945 je odšel v Beograd, kjer je do leta 1947 delal kot tajnik na Inštitutu za preučevanje mednarodnih vprašanj pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu. Na Inštitutu je nad

Predstavitev knjige Alje Furlan Ptica resnica

Kamra.si, 13. april ― V četrtek, 15. aprila 2021, ob 18. uri Goriška knjižnica vabi k spremljanju pogovora z avtorico Aljo Furlan in predstavitve njene knjige Ptica resnica. Z avtorico se bo o njenem ustvarjalnem opusu ter o knjigi pogovarjala Polona Abram. Knjiga je izšla pri Zavodu Margarana v letu 2019, ilustrirala in oblikovala jo je Polonca Leban Grmek. Povezava na platformo Zoom (TUKAJ) bo aktivna v četrtek, 15. aprila 2021, v času med 17.50 in 19.15.

Judje v Mariboru v času dogajanja romana Marpurgi

Kamra.si, 13. april ― Maribor je bil že v času srednjega veka strpno in napredno mesto. Judovska skupnost v Mariboru je bila največja srednjeveška skupnost na ozemlju današnje Slovenije in središče judovstva ne samo Štajerske, pač pa tudi sosednjih dežel. Prav to je bil motiv Zlati Vokač Medic, da je napisala roman Marpurgi, ki je v lanskem letu doživel četrti ponatis pri založbi Beletrina. Prav tako je bila lansko leto v SNG Maribor premierno uprizorjena opera Marpurgi, katere libreto je nastal na osnovi romana Vokačeve. Istega leta sta Mariborska knjižnica in Sinagoga Maribor pripravili razstavo in katalog Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo. Zato je več kot dovolj razlogov, da nam Maribor in Jude tistega časa predstavi Boris Hajdinjak, zgodovinar, soavtor razstave Marpurgi, direktor Sinagoge Maribor ter poznavalec srednjega veka in zgodovine Judov na Slovenskem. Predavanje se bo odvijalo na spletu v torek, 13. aprila 2021, ob 17. uri preko Zoom aplikacije. Povezava na dogodek:Join Zoom Meetinghttps://arnes-si.zoom.us/j/99695151231?pwd=czZxOWpnWkZFcHpmNnJWM1N2K1k4dz09 Meeting ID: 996 9515 1231Passcode: 030473 Prijetno virtualno zgodovinsko druženje!

13. aprila 1900 je v Mariboru umrl Ignacij Orožen, duhovnik in zgodovinar

Kamra.si, 13. april ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. aprila 1900 je v Mariboru umrl Ignacij Orožen, duhovnik in zgodovinar. Rodil se je 30. januarja 1819 v Laškem.  Zgodovinar, stolni prošt in apostolski protonotar Ignacij Orožen je bil sin laškega tržana in trgovca Ignacija Orožna in Marije roj. Ramšak. Po gimnaziji v Celju je študiral filozofijo v Gradcu, teologijo v Celovcu in bil l. 1842 posvečen. Bil je kaplan v Žalcu in v Celju, župnik v Mozirju, nadžupnik pri sv. Križu v Rogaški Slatini, v Mariboru pa stolni kanonik, stolni dekan in stolni prošt. Bil je škofijski šolski nadzornik, ravnatelj semenišča, predaval je na bogoslovnem učiteljišču o cerkveni umetnosti. Bil je član štajerskega deželnega šolskega sveta in ravnatelj ordinariatske pisarne. Leta 1891 ga je papež imenoval za apostolskega protonotarja. 
še novic