30. oktobra 1994 je v Preboldu umrl Drago Kumer, pisatelj in učitelj

Kamra.si, 30. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. oktobra 1994 je v Preboldu umrl Drago Kumer, pisatelj in učitelj. Rodil se je 31. oktobra 1926 v Braslovčah. V Braslovčah je končal nižjo srednjo šolo. Zaradi težkih socialnih razmer, v katerih je odraščal, je moral že kmalu oditi od doma in se osamosvojiti. Ko je bil star 18 let, so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko. Kmalu je dezertiral, pobegnil in se spomladi, nekaj dni po osvoboditvi leta 1945, vrnil domov. Takoj po vojni je opravil izpite za pridobitev izobrazbe razrednega učitelja. Vmes je delal v tekstilni tovarni v Preboldu. Z januarjem 1947 je začel poučevati. Najprej v Gornjem Gradu, Solčavi, Grižah in v Preboldu. Vmes se je poročil in dobil dva sinova. Leta 1961 se je zaposlil na podružnični osnovni šoli v Gotovljah, kjer je ravnateljeval in poučeval 23 let, do upokojitve. Ob delu v šoli je vedno našel tudi čas za pisanje. Kljub temu, da so Karlekove prigode njegova edina izdana knjiga, je napisal veliko črtic, povesti, zgodb in drugih literarnih del, ki so v teh letih bogatila strani skoraj vseh slovenskih časopisov, revij in raznih monografij. Veliko njegovih zgodb, povesti, satiričnih in zbadljivih tekstov je bilo objavljenih na radiu Celje in Ljubljana (oddaja Še pomnite tovariši). Poleg pisanja se je ukvarjal tudi z igro in režijo.  Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/kumer-drago/450/ Prispevala: Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 

29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 29. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Rodil se je 1. maja 1931 v Ajdovščini.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.

29. oktobra 1910 je v Žalcu umrl Simon Kukec, slovenski podjetnik, pivovar in hmeljar

Kamra.si, 29. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 1910 je v Žalcu umrl Simon Kukec, slovenski podjetnik, pivovar in hmeljar. Rodil se je 20. oktobra 1838 v Povirju pri Sežani. Po končani osnovni šoli se je zaposlil na železnici. Aktivno vojsko je služil 12 let in dosegel čin narednika. Leta 1869 se je v Trstu poročil z Ano Smolka, s katero sta imela osem otrok. V Trbovljah, kamor so se preselili leta 1880, so vzeli v zakup rudniško restavracijo. Z restavracijo sta Simon in Ana toliko zaslužila, da so se že leta 1887 preselili v Žalec. Nasproti železniške postaje je zgradil hišo, ki je dane poznana kot Kolodvorska restavracija. V Žalcu je Simon Kukec nakupil toliko nasadov hmelja, da je postal veleposestnik. Od vdove Franca Žuža je kupil bivšo pivovarno, ki jo je v letih 1891/92 povečal in povsem moderniziral ter ji dodal lastno sladarno. Avgusta leta 1889 je na dražbi kupil še pivovarno v Laškem. Obe pivovarni je združil in ju imenoval Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v Žalcu je vodil sam, v Laškem pa njegov sin Edvard. Simon Kukec je tudi laško pivovarno posodobil, jo povečal in opremil z boljšimi stroji in opremo. Uvedel je strogo delitev dela po oddelkih. V Žalcu je bila pivovarna v tem času edino podjetje, v Laškem pa je bil med več nemškimi podjetniki edini Slovenec. Zaposloval je samo slovenske delavce in nameščence. Kukčevo pivo je bilo znano na Štajerskem, Kranjskem, Hrvaškem, Goriškem, v Istri, Trstu in še kje. Uveljavil je novo vrsto piva - termalno pivo. Za svoje delo je prejel kar nekaj priznanj, in sicer na Obrtni razstavi v Trbovljah leta 1887, na Spodnje-štajerski razstavi v Celju leta 1888 ter na Svetovni razstavi v Parizu leta 1900, kjer mu je priznanje podelila francoska vlada.

Petstoletnica Adama Bohoriča - zbornik povzetkov znanstvenega simpozija

Kamra.si, 28. oktober ― Le nekaj dni pred državnim praznikom Dan reformacije, ki ga praznujemo 31. oktobra od leta 1992, je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija kot organizator skupaj s soorganizatorji v poklon prvemu slovenskemu slovničarju in protestantskemu učitelju Adamu Bohoriču (1520-1598) v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota načrtovala znanstveni simpozij Petstoletnica Adama Bohoriča.

28. oktobra 1928 je Radio Ljubljana začel redni program

Kamra.si, 28. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. oktobra 1928 je Radio Ljubljana začel  redni program. Radio Ljubljana je pričel oddajati program 28. 10. 1928, radijska postaja pa je začela delovati že 1. 9. 1928. To je bila tedaj druga radijska postaja v Kraljevini SHS (od 1929 Jugoslaviji) in podlaga za razvoj radia v Sloveniji. Največ zaslug za slovenski radio ima inženir Marij Osana (1880 - 1958), ki je gradil radijsko postajo in jo pomagal opremiti s potrebnimi aparaturami. Oddajnik, ki je bil državna last, so postavili v Domžalah. Tedaj je radio oddajal v hiši na Bleiweisovi cesti. Studio je zgradila in opremila Prosvetna zveza, ki je od Ministrstva za promet, pošto in telegraf za dobo 15 let dobila licenco za oddajanje. Gospodarske naloge je vodil radijski odsek pri Prosvetni zvezi, za program pa je skrbel programski odbor. Odprtje in začetek programa radijske postaje sta se ujemala z desetletnico razpada Avstro-Ogrske in desetletnico ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani. Vodja programa in radijske uprave je bil tedaj France Koblar. Znak ljubljanskega radia je postal glas kukavice. Začetni program je imel tri vsebinske sestavine: narodno-domovinsko, ljudskoprosvetno (izobraževalno) ter umetnostno. Med 1929 in 1941 je izhajal tudi tednik Radio Ljubljana, namenjen širjenju zanimanja za medij in radiofonijo. V času italijanske okupacije je italijanska radijska družba preselila radijski studio na Cankarjevo ulico, nad restavracijo Daj-dam. Domžalski oddajnik je bil uničen. Narodno domovinsko izročilo Radia Ljubljana in svobodoljubno usmeritev sta prevzeli in uveljavljali radijski postaji Kričač in Radio Osvobodilne fronte. Po prihodu partizanskih enot v Ljubljano 9. 5. 1945 se je z rednimi oddajami začel oglašati Radio svobodna Ljubljana  in jih nadaljeval kot Radio Ljubljana kot en program v trajanju do 13 ur. Med tem časom, vse od 1939 do 1952 so na Tavčarjevi 17 (Kolodvorski 1) postopno gradili novo radijsko hišo po načrtih Otona Gasparija in Tomaža Štruklja.  V

24. oktobra 1992 je v Novem mestu umrl Severin Šali, pesnik in prevajalec

Kamra.si, 24. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. oktobra 1992 je v Novem mestu umrl Severin Šali, pesnik in prevajalec. Rodil se je 22. oktobra 1911 v Podlisecu pri Dobrniču.   Osnovno šolo je obiskoval v Nemški vasi pri Trebnjem, gimnazijo pa v Varaždinu. Nato je sprva živel in delal na Hrvaškem, odločilno zanj pa je bilo, da je leta 1938 dobil službo v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, kjer je od prodajalca v knjigarni napredoval v lektorja, knjižnega svetovalca in urednika. Že v času vojne je razvil izredno uredniško dejavnost, s katero se je ukvarjal vse življenje : leta 1943 je izbral in uredil izbor slovenskih ljudskih pesmi Peli so jih mati moja, bil je urednik znane zbirke Slovenčeva knjižnica, knjižne serije Naša knjiga, leta 1959 je prevzel vodstvo Dolenjske založbe v Novem mestu, od leta 1972 do upokojitve leta 1984 pa je bil zaposlen pri Mladinski knjigi v Ljubljani, kjer je bil eden glavnih urednikov (npr. knjižne zbirke Levstikov hram). Izbral in uredil je tudi Liriko slovenskih pesnic (1985).

23. oktobra 2018 je v Topolšici umrl Alojz Rebula, pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec

Kamra.si, 23. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. oktobra 2018 je v Topolšici umrl Alojz Rebula, pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec. Rodil se je 21. julija 1924.   Alojz Rebula, rojen, 21. julija 1924, v Šempolaju pri Trstu, sodi med tiste, danes že redke predstavnike slovenske književnosti v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje. Rebula je med 1936 in 1940 obiskoval italijansko klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Stanoval je na Opčinah, zadnja leta pa je večinoma prebival v Loki pri Zidanem Mostu. Poročen je bil s pisateljico Zoro Tavčar. Umrl je 23. oktobra 2018  v Topolšici. 

Akademija 2020: Digitalizirajmo gradiva kulturne dediščine Novega mesta

Kamra.si, 22. oktober ― V Sloveniji spoznavamo naraščajoče potrebe po povezovanju naslednjih tem: aktivno staranje, ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, izkoriščanje interneta, trajnostni razvoj turizma, medgeneracijsko sodelovanje. Te teme so sestavni del programa Akademije 2020: Digitalizirajmo gradiva kulturne dediščine Novega mesta. V čezmejnem okolju lahko izmenjujemo ideje in akcije. E-sodelovanje lahko prispeva k povečanju učinkovitosti in uspešnosti naših prizadevanj. Doslej so bile izvedene tri Akademije: 08.09.2017 Od gimnazije Marije Terezije leta 1746 do Akademske pobude leta 2017. 25.05.2018 Akademija Novo mesto ob evropskem letu kulturne dediščine. 22.05.2019 Akademija 2019 – E-promocija kulturne dediščine v porečju Krke in Kolpe / Kupe. Akademija 2020 je bila izvedena brez osebnega stika udeležencev zaradi omejitev, ki so posledica virusa Covid-19. Na spletni strani Akademije so objavljeni pisni prispevki udeležencev v programu. Prispevek je objavljen ob imenu avtorja kot priponka.

22. oktobra 1906 se je na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil Drago Ulaga, slovenski športni pedagog in publicist

Kamra.si, 22. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1906 se je na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil Drago Ulaga, slovenski športni pedagog in publicist. Umrl je 9. oktobra 2000 v Ljubljani.  Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju (1918-1922), nato učiteljišče v Mariboru (1922-1926) ter Visoko šolo za telesno vzgojo (Hochschule für Leibesübungen) v Berlinu (1926-1930), jer je 1930 tudi diplomiral in postal prvi Slovenec z visokošolsko izobrazo na področju športa. Služboval je kot plavalni in atletski trener športnega kluba Ilirija v Ljubljani (1930-1934), bil pripravnik na klasični gimnaziji v Splitu (1934-1936), strokovni sodelavec v Ministrstvu za ljudsko telesno vzgojo v Beogradu (1936-1941). V času Cvetkovićeve vlade je bil načelnik kabineta ministra za telesno vzgojo naroda Đure Čejovića.[1] Občasno je poučeval na srednjih šolah v Ljubljani (1941-1945), postal profesor na kadrovski šoli Zavoda za fizkulturo v Ljubljani (1946), ki se je razvila iz srednje šole za telesno vzgojo v višjo in v Visoko šolo za telesno kulturo ter Fakulteto za šport na kateri je bil Ulaga od 1960 dalje redni profesor. V letih 1966−1968 je bil njen direktor, 1968–70 pa predsednik njenega sveta. Bil je član: Smučarske zveze Slovenije (1946–1968 njenega izvršnega odbora), od 1947 dalje Zveze pedagogov telesne kulture (1971–1973 njen predsednik), Jugoslovanske komisije za terminologijo telesne kulture v Beogradu (1968-1972); od 1960 je sodeloval pri terminološki komisiji Inštituta za slovenski jezik pri SAZU; in bil sekretar delovne skupine za šport in prosti čas v okviru organizacije ICSPE (Internat. Council of Sports and Physical Education). Ulaga se je že na učiteljišču intenzivno ukvarjal s telovadbo, zlasti z vajami na orodju in se v vrsti telovadnega društva Orel udeležil raznih tekmovanj, mdr. tudi mednarodnega tekmovanja v Kölnu (1927; zasedel 5. mesto) in v Pragi (1929; 2. mesto). S področja telesne kulture je napisal več knjig: Talna telovadba (1929); Gimnastika (1930); Knjiga o

22. oktobra 1906 se je v Vižmarjih pri Ljubljani rodil Bogo(mir) Pregelj, slovenski publicist, bibliotekar in prevajalec

Kamra.si, 22. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1906 se je v Vižmarjih pri Ljubljani rodil Bogo(mir) Pregelj, slovenski publicist, bibliotekar in prevajalec. Umrl je 22. aprila 1970 v Ljubljani. Bil je prvi sin pisatelja Ivana Preglja. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1928 diplomiral germanistiko, komparativno literaturo in komparativno gramatiko. Po specializaciji v Leipzigu in služenju vojaškega roka v Sarajevu se je zaposlil kot knjižničar, v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze v Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila v knjižnici, ki ji je do konca aktivnega udejstvovanja posvetil veliko pozornosti. Službena pot ga je potem vodila v Smederevo, in Bački Petrovac, septembra 1937 pa je bil premeščen na I. državno realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je poučeval jezike do 1945. Med vojno je aktivno sodeloval v OF. Januarja 1945 je bil aretiran in zaprt, nato pa napoten v internacijo. Ker je bil prehod čez Jezersko že zaprt, se je vrnil v Ljubljano. Po vojni je delal najprej kot tajnik komisije za vojno škodo na kulturnih spomenikih. Leta 1946 se je posvetil problematiki tedanjih ljudskih in znanstvenih knjižnic in je nato vse življenje ostal povezan s knjižničarstvom. Od 1952 je honorarno poučeval nemško književnost na Višji pedagoški šoli v Ljubljani - kasneje Pedagoški akademiji. Leta 1959 se je tu zaposlil kot redni profesor za nemški jezik, nemško književnost, fonetiko in metodiko nemškega jezika. V slovenski kulturni prostor je posegel s prevajanjem iz nemščine in angleščine tako mladinskih del kot leposlovja za odrasle ter s publiciranjem v mladinskih in kulturniških revijah. Bil je sodelavec lista Gradimo in urednik njegove filmske in radijske rubrike. Sledi njegovega dela in aktivnega življenja pa najdemo še na mnogih področjih: Od leta 1956 do 1960 predsednik prvega Društva diabetikov, Generalni tajnik [[Der internationale Deutschlehrerverband (Mednarodno društvo učiteljev nemškega jezika), kjer

20. oktobra 2015 je umrl France Bučar, pravnik in politik

Kamra.si, 20. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. oktobra 2015 je umrl  France Bučar, pravnik in politik.  Rodil se je 2. februarja 1923. Kot dijak se je med drugo svetovno vojno pridružil NOB, zaradi česar ga je aretirala italijanska okupacijska oblast in poslala v taborišče Gonars. Po več selitvah so ga poslali v Tretji rajh, vendar je med prevozom pobegnil, se vrnil v Slovenijo in vstopil v Kokrški odred OF. Takoj po vojni je deloval v KNOJ in Ozni, nato je petnajst let služboval v državnih uradih in po tistem kot akademik na ljubljanski Pravni fakulteti. V 1970. letih je razburil oblast s kritičnimi članki, zato je bil odstranjen z univerze in imel naslednje desetletje sloves oporečnika. Leta 1989 je soustanovil Slovensko demokratično zvezo in z njo kot del koalicije DEMOS zmagal na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Bil je predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990–1992 in tako ena vodilnih osebnosti procesa osamosvojitve Slovenije. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles: Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (predsednik),Odbor za mednarodne odnose inOdbor za obrambo.

Ko zgodbo o knjigah in knjižnicah pišejo arhivi

Kamra.si, 19. oktober 16. oktobra 2020 je v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi potekal 7. Glazerjev posvet o zasebnih knjižnicah, s poudarkom na osebnih in župnijskih knjižnicah na območju Maribora, Ruš, Dravske doline, Slovenske Bistrice in Slovenskih goric. Posvet je spremljala razstava Ko zgodbo o knjigah in knjižnicah pišejo arhivi avtorice mag. Lilijane Urlep, zgodovinarke in arhivistke v Nadškofijskem arhivu Maribor, ki odslikava zgodovino župnijskih knjižnic skozi gradivo mariborskega nadškofijskega arhiva. Razstava je od 16. do 31. oktobra 2020 na ogled v Knjižnici Janka Glazerja v Rušah, na Kamri pa se lahko skoznjo sprehodite digitalno. Vabljeni k ogledu!

KAMRA - predstavitev elektronskega vira

Kamra.si, 19. oktober ― V Knjižnici Domžale imamo urejen dostop do elektronskih virov za vse člane knjižnice. Nekateri portali pa so dostopni vsem. Eden takih je spletni portal Kamra. Če se vam v zvezi s Kamro porajajo vprašanja, če vas karkoli zanima, vas vabimo, da pokličete in nas o tem povprašate. Za vas bomo dosegljivi na telefonski številki 031/ 712491 (Kristina Galun) v torek, 20. oktobra, med 17.00 in 19.00 uro. Vabljeni, da nas pokličete tudi vsi, ki doma v predalih hranite stare fotografije, razglednice in druge dokumente, iz katerih bi lahko ustvarili novo zgodbo. 

19. oktobra 1948 je umrl Rudolf Andrejka, pravnik, pisatelj, statistik, zgodovinar ter propagator planinstva in turizma.

Kamra.si, 19. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. oktobra 1948 je v Ljubljani umrl Rudolf Andrejka, pravnik, pisatelj, statistik, zgodovinar ter propagator planinstva in turizma. Rodil se je 22. julija 1880 v Ljubljani.  Dr. Rudolf Andrejka je študiral  pravo na Dunaju in ga zaključil z doktoratom leta 1903. Znani dunajski predavatelji pravne stroke so mu dali osnovo, iz katere se je razvil v odličnega poznavalca upravnega prava. Že pred zaključkom študija (1902) se je zaposlil pri deželni vladi v Ljubljani in se kmalu uveljavil kot eden naših najbolj plodovitih pravnih pisateljev. Njegov interes je pogosto posegal tudi na področja zgodovine in planinstva, vseskozi pa je ohranjal tudi stik s slovensko literaturo in jezikom. Leta 1926 je postal predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti in to delo kot redno ali honorarno s prekinitvami opravljal skoraj do smrti.
še novic