8. avgusta 1933 se je v Anhovem rodil Pavel Medvešček, slovenski pisatelj, publicist, grafik in slikar

Kamra.si, 8. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. avgusta 1933 se je v Anhovem rodil Pavel Medvešček, slovenski pisatelj, publicist, grafik in slikar  Do leta 1941 je živel v Mariboru. Po končani osnovni šoli v domačem kraju in nižji gimnaziji v Šempetru pri Gorici se je leta 1949 vpisal na Šolo za umetno obrt, Oddelek za uporabno grafiko v Ljubljani, kjer je leta 1955 tudi diplomiral. Kot pedagog je bil strokovni učitelj risanja na osemletkah v Vipavi, v Kojskem in na osnovni šoli v Desklah. V letih 1960-1961 je obiskoval dva semestra Pedagoške akademije v Ljubljani. Istega leta se je kot konservator za ljudsko dediščino zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica. Od leta 1967 dalje je svoboden umetnik, ki se tudi aktivno ukvarja z uporabno grafiko (knjižna oprema, plakati, prospekti itd.) in slikarstvom. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, med katerimi je najpomembnejša Bevkova nagrada, ki mu jo je za življenjsko delo leta 1988 podelila skupščina občine Nova Gorica.

8. avgusta 2008 je v Žalcu umrl Dane Debič, slovenski pisatelj in in knjižničar

Kamra.si, 8. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. avgusta 2008 je v Žalcu umrl Dane Debič, slovenski pisatelj in in knjižničar. Rodil se je 9. junija 1927 v Vrbju pri Žalcu.  Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju in Sremskih Karlovcih. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem boju. Zaradi sodelovanja s partizani so mu Nemci med vojno požgali dom in ubili mater, oče je umrl v Dachauu. Po vojni je končal srednjo gradbeno-tehniško šolo v Ljubljani in študij na prvi stopnji Tehniške fakultete v Mariboru. Bil je tudi absolvent politologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) v Ljubljani. Nekaj časa je bil upravnik stanovanjskega sklada v Žalcu, leta 1980  je postal ravnatelj celjske knjižnice. Bil je tudi urednik revije Obrazi. Svoj prvi članek je objavil leta 1954 v Naši sodobnosti. Sodeloval je tudi pri Besedi, Ljubljanskem dnevniku, Tedenski tribuni, Problemih in Obzorniku. 

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Vegi kuhinja s pridihom zelišč in začimbnic

Kamra.si, 7. avgust ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 7. avgusta 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Vegi kuhinja s pridihom zelišč in začimbnic, sedmo prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Vsi, ki želite svoje jedilnike popestriti z nemesnimi jedmi, z enostavnimi in lahkimi recepti, primernimi za vroče dni, vabljeni na kuharsko delavnico. Z nami bo Aleš Žganjar iz Zavoda za gostinstvo in turizem NA. Vabljeni!

Ob svetovnem dnevu piva

Kamra.si, 7. avgust ― Iz domoznanske Kamre ... ob svetovnem dnevu piva  Od leta 2007 se po svetu vsak prvi petek v avgustu praznuje svetovni dan piva, dan, ki je posvečen vsem ljubiteljem piva, pivovarjem, hmeljarjem in lastnikom pivnic. Svetovni dan piva so začeli praznovati v kalifornijskem mestu Santa Cruz v Združenih državah. Od tam se je praznovanje v nekaj letih hitro razširilo po vsem svetu in vsako leto sodeluje pri praznovanju tega dne čedalje več držav. Svetovni dan piva se tako danes praznuje na 6 celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 svetovnih mestih. Tudi v Sloveniji praznujemo ta dan. Načrtno in organizirano pa smo ga začeli praznovati lani. Vir. http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6739 Priporočamo Kamrine objave povezane s hmeljarstom in pivovarstvom v Sloveniji. Povezava do izbranih objav: https://www.kamra.si/iskanje.html?appid=all&orderby=_itemhits&orderdir=desc&searchword=pivo%20hmelj&author_id=0

7. avgust - svetovni dan svetilnikov

Kamra.si, 7. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. avgust  - svetovni dan svetilnikovLeta 1989 je kongres WLS določil, da vsako leto 7. avgusta obeležujemo Svetovni dan svetilnikov (National Lighthouses Day) in s tem priznavamo poseben pomen arhitekture in svetilnikarske službe za pomorstvo in varnost na morju. Dotaknili se bomo  "novejše" zgodovine se segli v konec 17. stol. Takrat je Henry Winstanley v letih 1696-1698 postavil prvih 12 svetilnikov v Angleškem kanalu in označil plovno pot med Eddystone Rocks, ki je do tedaj veljala za pravi hazard med plovbo skozi kanal. Svetilniki so bili grajeni okoli železnega stebra v lesu, imeli so štirikotno obliko. USA Today je prav danes objavil lestvico 10-ih posebnih svetilnikov na svetu. Na seznamu je tudi hrvaška kamnita zidana lanterna na otočku Porer (1833). Kamniti zidani svetilniki na Jadranu so še zmeraj v funkciji. Od izliva Timave v morje v Italiji do izliva Bojane v Črni gori jih je na vzhodni jadranski obali ohranjenih še 54. Več o svetilnikih na Jadranu si lahko preberete v časopisu eMORJE na priloženi povezavi:https://emorje.com/category/pomorska-dediscina/svetilniki/ Vir: https://www.facebook.com/eMORJEcom

6. avgusta 1905 je v Münchnu umrl Anton Ažbe, slovenski slikar

Kamra.si, 6. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. avgusta 1905 je v Münchnu umrl Anton Ažbe, slovenski slikar. Rodil se je 30. maja 1862 v Dolenčici pri Javorjah pri Škofji Loki.   Anton Ažbe se je rodil v kmečki družini, večino svojih ustvarjalnih let pa je preživel v Münchnu. Mladi Anton ni bil primeren za delo na kmetiji, imel je težave s hrbtenico, bil je manjše rasti, težje je hodil, zato so ga poslali na uk v špecerijsko trgovino v Celovec. V tem času se je naučil tudi igranja na citre, kar mu je prišlo kasneje prav, ker se je v času študija tudi preživljal s poučevanjem igranja na ta instrument. Čeprav ga je družina sprva želela izučiti za trgovca, si je sam izbral umetniško pot. Danes je Ažbe v svetu še vedno naša najznamenitejša zgodovinska likovna osebnost, saj je v tujini deloval ne le kot umetnik, temveč tudi kot likovni pedagog. Ažbe se je učil v ljubljanski delavnici slikarja in freskarja Janeza Wolfa, sicer rojenega v Leskovcu pri Krškem, pri njem pa sta slikarske osnove dobila tudi Janez in Jurij Šubic iz Poljan. Ker je Wolf hitro opazil Ažbetovo nadarjenost, ga je jeseni leta 1882 s priporočilom poslal na dunajsko Akademijo za upodabljajočo umetnost. Konvencionalni način študija je Ažbeta razočaral, zapustil je Dunaj in se leta 1884 vpisal na akademijo v Münchnu, znano po sodobnih študijskih metodah. Ažbetov slikarski napredek je bil izjemen, šolanje pa je uspešno zaključil leta 1891. Na nasvet prijateljev Riharda Jakopiča in Ferda Vesela je v Münchnu že istega leta odprl lastno risarsko – slikarsko šolo. Od začetnih 20 učencev je zanimanje zanjo hitro naraslo na več kot sto. Študentje z akademije, nezadovoljni s konservativnim gledanjem in metodami uradne visoke slikarske institucije, so rajši zahajali v "svobodnejšo" šolo mojstra Ažbeta, kjer so bolj sproščeno prenašali na platno svoje zamisli. Zaradi Ažbetove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in dobrote (najrevnejše učence je šolal brezplačno) je kmalu postala zelo uspešna. Na njej so se šola

5. avgust - praznik sv. Marije Snežne

Kamra.si, 5. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. avgust - praznik sv. Marije Snežne. Na ta dan je bila posvečena največja Marijina cerkev na svetu, bazilika Marije Velike v Rimu. Ime Marija Snežna ali latinsko Sancta Maria ad Nives pa naj bi dobila po legendi: »Pod papežem Liberijem, ki je Cerkev vodil od leta 352 do leta 366, je rimski patricij Janez s privoljenjem svoje žene sklenil, da Gospodovo mater Marijo napravi za dedinjo svojega velikega premoženja, ker sama nista imela otrok. Prosila sta jo, naj jima razodene, za katero delo oz. namene naj bi obrnila svoje imetje. V noči med 4. in 5. avgustom, ko je v Rimu navadno največja vročina, se je zakoncema v sanjah prikazala Marija in velela pozidati cerkev na kraju, kjer bo naslednje jutro ležal sneg. Enake sanje je imel tudi papež Liberij, ki je zgodaj zjutraj šel v spremstvu duhovščine in ljudstva na grič Eskvilin, pokrit s snegom, in tam označil prostor za zidanje Marijine cerkve. Bleščeče beli sneg sredi poletja je v legendi simbol Marijine brezmadežne čistosti.« V Sloveniji najdemo kar nekaj cerkva posvečenih Mariji Snežni. Najvišje ležeča je kapela na Kredarici (2.515 m nad morjem), ki jo je dal postaviti župnik Jakob Aljaž leta 1896. Razen te kapele na Kredarici so v našem gorskem svetu Mariji Snežni posvečene še kapele na Krvavcu in v Martuljku in na Veliki planini. Mariji Snežni so posvečene naslednje cerkve: Marija Snežna v Slovenskih goricah, na Svetini, Solčavi ter Trnovo nad Gorico.  Vir: - https://www.facebook.com/PokrajinskiMuzejCelje/?epa=SEARCH_BOX - https://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-snezne  

5. avgusta 2004 je v Celju umrl Jure Krašovec, novinar

Kamra.si, 5. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. avgusta 2004 je v Celju umrl Jure Krašovec, novinar. Rodil se je 22. aprila 1928 v Gabrnem nad Laškim.  Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, meščansko v Celju, naprej pa se je šolal ob delu. Med vojno je bil v partizanih. Z novinarstvom se je začel ukvarjati spontano. Njegove prve objave so bile pesmi v Našem rodu in Mladinski reviji. Po vojni je bil aktiven v delovnih brigadah in tam je začel s poročanjem. Po novinarskem tečaju je dobil službo pri Slovenskem poročevalcu. Novinarski študij je opravil kasneje. Leta 1948 je prišel v Celje k Novemu tedniku, kjer je ostal do upokojitve leta 1981 in bil v različnih obdobjih tudi odgovorni urednik. Poleg tega je delal še za radio, saj sta ti dve hiši delovali skupaj, vendar mu je bilo pisanje vedno ljubše. Kot novinar majhne časopisne hiše je pisal prispevke z različnih področij, samo s športom se ni nikoli ukvarjal. Sicer izstopa pri njem kulturna problematika, npr. prispevki o gledališču, Likovnem salonu, zapisi o amaterski kulturi, predstavitve raznih osebnosti, potopisne reportaže, spomini iz partizanščine in predvsem oživljanje etnološke dediščine. Med slednje sodijo pisanja Coprništvo na Celjskem, ki je izšlo v tridesetih nadaljevanjih, Stare šege in navade ter Slovenci na Dunaju.  

4. avgusta 1933 je v Gradcu umrla Ana Wambrechtsamer (tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer), nemško-slovenska pisateljica

Kamra.si, 4. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. avgusta 1933 je v Gradcu umrla Ana Wambrechtsamer (tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer), nemško-slovenska pisateljica. Rodila se je 4. julija 1897 na Planini pri Sevnici. Ana se je rodila kot drugi otrok trgovcu in posestniku Friedrichu Wambrechtsamerju, ki je izviral iz stare celjske meščanske družine, in Mariji, rojeni Rožanc, hčerki bančnega uradnika iz okolice Celja. V zgodnjih otroških letih se je srečevala z nemščino in pretežno tudi s slovenščino, ki so jo govorili hlapci na domačen posestvu oz. širša kmečka okolica. Leta 1903 je začela obiskovati šolo na Planini, v letu 1908 pa je odšla v meščansko šolo v Celje, kjer je spoznala nacionalne napetosti med nemško in slovensko govorečimi prebivalci mesta in okolice. Naslednje leto je družina prodala posest na Planini in se preselila v Studence pri Mariboru. Leta 1913 je zbolela za hudo obliko pljučnice in opustila šolanje na učiteljišču v Mariboru. V letu 1914 ji je umrl oče. Mati je bila upravnica pošte v Studencih in tudi Ana je leta 1915 začela obiskovati tečaj za poštno uslužbenko. Kot pripravnica je bila dodeljena materi in tu delala do leta 1919. Po propadu monarhije sta Wambrechtsamerjevi nadaljevali službeno pot v St. Lambrechtu (Zg. Štajerska), po materini upokojitvi je Ana vodila tamkajšnjo pošto. S pomočjo knjig iz bližnjega samostana si je ustvarila obsežno znanje ter pridobila mnogo inspiracij za svoja literarna in zgodovinska dela. Leta 1920 jo je pot prvič zanesla na Dunaj, ki jo je tako prevzel, da je začela razmišljati o opustitvi starega poklica. Najprej je bila premeščena v Frauental pri Lassnitzu, nato pa v Liebenau pri Gradcu. 1922 se je poročila z dvajset let starejšim višjim poštnim uradnikom Hansom Sigmundtom. Zakon je razpadel že po dveh letih in Ana ga je v pismih označila kot svojevrstno napako. Po ločitvi se je povsem posvetila pisanju vse do zgodnje smrti. Pokopana je v rojstnem kraju.

2. avgusta 1859 (Sighișoara - Romunija) se je rodil Fritz Friedriger, arhitekt nemškega rodu

Kamra.si, 2. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. avgusta 1859  (Sighișoara - Romunija) se je rodil Fritz Friedriger, arhitekt nemškega rodu. Umrl je 3. februarja 1922 (Gradec - Avstrija). V Transilvaniji rojen arhitekt nemškega rodu je bil eden izmed najpomembnejših arhitektov, ki so v Mariboru delovali konec 19. in v začetku 20. stoletja.  V rodnem mestu se je izučil za gradbenega mojstra in kasneje diplomiral na dunajski akademiji pri profesorju Theophilu von Hansenu, enem izmed najpomembnejših arhitektov slovitega dunajskega Ringa. Svojo kariero je pričel v Budimpešti, kjer je, po priporočilu svojega profesorja, sodeloval pri izgradnji mesta. Od tam se je leta 1894 kot prvi akademsko izobražen arhitekt preselil v Maribor, še istega leta v sodelovanju z arhitektom Robertom Schmidtom ustanovil stavbno podjetje in tri leta kasneje pridobil koncesijo za opravljanje stavbne obrti.Deloval je v enem izmed gradbeno najpomembnejših obdobji Maribora, v obdobju, v katerem je prihod južne železnice povzročil izjemen razmah gradbene dejavnosti v takrat provincialnem avstro-ogrskem mestu.  Mestu je zapustil precejšen in kvaliteten fond stavb. Prevladujejo stanovanjske hiše za meščane srednjega sloja in enodružinske vile, ki so jih pri Friedrigerju naročali najbogatejši meščani. Zaradi slabih odnosov z gradbenim uradom pa v mestu ni pridobil nobenih javnih naročil.Sprva je pod vplivom dunajske šole ustvarjal v strogem historističnem slogu, po prelomu stoletja pa je v svoje projekte uvedel elemente secesije. Bil je prvi in skoraj edini arhitekt, ki se je v Mariboru spoprijel s tedaj sodobnim arhitekturnim oblikovanjem - secesijo. Vpliv novega arhitekturnega sloga, ki je leta 1900 prišel iz Dunaja in Gradca v Friedrigerjevem arhitekturnem izrazu ni trajal dolgo. Okoli leta 1910 je začel uporabljati mansardne strehe in razvil dokaj samosvoj arhitekturni jezik. V arhitekturni zapuščini, ki jo je zapustil mestu ob Dravi, še posebej izstopata Baroničina hiša, najčistejša še ohranjena seces

1. avgust 1928 - akadem. prof. dr. Srečko Brodar je odkril Potočko zijalko

Kamra.si, 1. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. avgusta 1928 je akadem. pof. dr. Srečko Brodar,  takrat še učitelj na celjski gimnaziji, ob spustu z gore Olševe (1929 m) prvič stopil v jamo Potočka zijalka, ter jo še istega leta začel sistematično raziskovati. Raziskave pod njegovim vodstvom so potekale do leta 1935. Potočka zijalka leži na nadmorski višini 1675 m, na J pobočju Olševe. V dolžino meri 115 m, široka je med 20 in 40 m, visoka pa od 4 do 10 m. Je prvo odkrito najdišče na slovenskih tleh z nedvomnimi dokazi o tem, da so v njem pustili sledi naši kamenodobni predniki. Gre za eno pomembnejših slovenskih arheoloških najdišč, z bogatimi najdbami, ki so vplivale na poznavanje paleolitika tudi drugje po Evropi in svetu.

31. julija 2012 je v Celju umrl Matej Rode, slovenski slavist, rusist, bolgarist in prevajalec

Kamra.si, 31. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. julija 2012 je v Celju umrl Matej Rode, slovenski slavist, rusist, bolgarist in prevajalec. Rodil se je 6. junija 1930 v vasi Meljine (Kraljevina Jugoslavija, sedaj Črna gora).  Matej Rode se je rodil materi Rozaliji Rode (rojeni Baloh) in očetu Mateju Rodetu v kraju Meljine v Boki Kotorski. Njegov oče je bil mornariški intendant in zato se je družina pogosto selila. Del časa je preživel tudi pri sorodnikih v Tuhinjski dolini in v okolici Kamnika. Začetek 2. svetovne vojne je družina pričakala v Zemunu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1942 mu je umrl oče, mati pa je Mateja in njegovega leto mlajšega brata Božidarja dala v internat. Nižjo gimnazijo je končal v Zagrebu in višjo gimnazijo v Ljubljani, kjer se je 1950 vpisal na študij slavistike na Filozofski fakulteti. Med študijem je prijateljeval s skupino, iz katere so izšli pomembni pesniki Ivan Minatti, Tone Pavček in Ciril Zlobec. Kot profesor slovenščine in ruščine je nato služboval v Celju, večino časa na celjski gimnaziji in kasneje na celjski Srednji zdravstveni šoli. Leta 1976 je za nekaj let prevzel funkcijo predsednika Slavističnega društva Celje. Bil je tudi predavatelj ruskega jezika na Visoki komercialni šoli in Pedagoški akademiji v Mariboru ter sodni tolmač za ruski in bolgarski jezik. Ves čas je prevajal, zlasti iz ruščine, bolgarščine in srbohrvaščine, ter pisal o teoriji prevajanja. Poročen je bil s Franko Rode (rojeno Negri) in imel dva sinova.

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Psihično ravnovesje v negotovih časih

Kamra.si, 29. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 6. avgusta 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Psihično ravnovesje v negotovih časih, šesto prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Življenje se spreminja in pogosto se soočamo z različnimi izzivi, težavami in s stresi, a izkušnja s situacijo Covid-19 je bila prav posebna. O njenih vplivih na duševno zdravje in počutje bo spregovoril strokovnjak psihiatrije. Kako različne okoliščine vplivajo na duševno zdravje, medsebojne odnose, zadovoljstvo z življenjem? Kako se soočati s težavami,  strahovi, z izzivi in negotovostjo? Kaj terjajo od nas spremembe, novosti?  Kako negovati in krepiti zdrave odnose?  Kako poskrbeti za svojo čustveno in psihološko stabilnost, duševno zdravje? To je le nekaj vprašanj, na katera bomo iskali odgovore. Vabljeni!

29. julija 1974 v Münchenu umrl Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist

Kamra.si, 29. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. julija 1974 v Münchenu umrl Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist. Rodil se je 23. februarja 1899 v Dresdenu.  Kästner spada med najbolj brane mladinske pisatelje. Po tem, ko je v Nemčiji pred drugo svetovno vojno prišla na oblast Hitlerjeva NSDAP, Kästner zaradi svojega socialnega in kritičnega realizma, ni smel več objavljati, njegove knjige pa so celo zažigali. Po vojni je začel spet pisati in se ukvarjati tudi s pisanjem filmskih scenarijev. Med letoma 1957 in 1962 je bil predsednik nemškega PEN kluba. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Erich_K%C3%A4stner  

28. julija 1913 se je v Krškem rodil Ljubo Humek, slovenski urbanist in arhitekt

Kamra.si, 28. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. julija 1913 se je v Krškem rodil Ljubo Humek, slovenski urbanist in arhitekt. Umrl je 5. marca 1988 v Mariboru.  Ljubo Humek je bil eden izmed arhitektov, ki so po drugi svetovni vojni nosili težo obnove porušenega Maribora. Osnovo za vse gradnje po vojni je predstavljal vodilni regulacijski načrt mesta, ki ga je Ljubo Humek začrtal leta 1949. Bil je prvi arhitekt, ki se je načrtno posvetil glavnim mariborskim urbanističnim vprašanjem. Tako je bil Maribor prvo slovensko mesto, ki je po vojni začelo načrtno urejati svoj urbanizem. V času, ko je bil načrt že končan, Jugoslavija namreč še ni imela zakonsko urejenega urbanističnega načrtovanja.Humkov urbanistični načrt, ki predstavlja temelj mariborskega urbanističnega sistema, ni bil v celoti realiziran. Nerealiziran je ostal prenos avtobusnega in železniškega terminala na desni breg Drave, izgradnja novega mestnega središča na Taboru in preselitev kaznilnic ter bolnišničnega kompleksa.
še novic