6. junija 1930 se je rodil Matej Rode, slovenski slavist, rusist, bolgarist in prevajalec

Kamra.si, 6. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. junija 1930 se je v vasi Meljine (Kraljevina Jugoslavija, sedaj Črna gora) rodil Matej Rode, slovenski slavist, rusist, bolgarist in prevajalec. Umrl je 31. julija 2012 v Celju.  Matej Rode se je rodil materi Rozaliji Rode (rojeni Baloh) in očetu Mateju Rodetu v kraju Meljine v Boki Kotorski. Njegov oče je bil mornariški intendant in zato se je družina pogosto selila. Del časa je preživel tudi pri sorodnikih v Tuhinjski dolini in v okolici Kamnika. Začetek 2. svetovne vojne je družina pričakala v Zemunu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1942 mu je umrl oče, mati pa je Mateja in njegovega leto mlajšega brata Božidarja dala v internat. Nižjo gimnazijo je končal v Zagrebu in višjo gimnazijo v Ljubljani, kjer se je 1950 vpisal na študij slavistike na Filozofski fakulteti. Med študijem je prijateljeval s skupino, iz katere so izšli pomembni pesniki Ivan Minatti, Tone Pavček in Ciril Zlobec. Kot profesor slovenščine in ruščine je nato služboval v Celju, večino časa na celjski gimnaziji in kasneje na celjski Srednji zdravstveni šoli. Leta 1976 je za nekaj let prevzel funkcijo predsednika Slavističnega društva Celje. Bil je tudi predavatelj ruskega jezika na Visoki komercialni šoli in Pedagoški akademiji v Mariboru ter sodni tolmač za ruski in bolgarski jezik. Ves čas je prevajal, zlasti iz ruščine, bolgarščine in srbohrvaščine, ter pisal o teoriji prevajanja. Poročen je bil s Franko Rode (rojeno Negri) in imel dva sinova.

Bogdan Osolnik - ambasador kulture in pravičnosti

Kamra.si, 3. junij ― V sklopu jubilejnega leta novomeške pomladi je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v izložbi nekdanje čokoladnice v središču Novega mesta pripravila razstavo ob 100. obletnici rojstva novomeškega rojaka, publicista, urednika, politika in diplomata Bogdana Osolnika (1920–2019) z naslovom BOGDAN OSOLNIK – AMBASADOR KULTURE IN PRAVIČNOSTI. Vabljeni k ogledu.

3. virtualni domoznanski večer: Prekmurščina v slovarjih do leta 1919

Kamra.si, 2. junij ― V četrtek, 4. junija 2020, ob 20. uri vabi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota na 3. virtualni domoznanski večer, na katerem bo govora o slovaropisnih dosežkih v prekmurščini, ki nas spominjajo na preteklost, pri čemer hkrati spoznavamo, da nekatere besede tonejo v pozabo ali so že poniknile. Z njimi se srečamo le še ob prebiranju starejših besedil, ko se tudi zavemo, kakšno pestrost in besedno bogatost ima prekmurščina, ki se je do leta 1919 razvijala, ohranjala in negovala v okvirih svoje zaprtosti.

31. maja 1764 je v Ljubljani umrl Franc Jelovšek, slovenski slikar

Kamra.si, 31. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. maja 1764 je v Ljubljani umrl Franc Jelovšek, slovenski slikar. Rodil se je 4. oktobra 1700 v Mengšu.  Slikar sam se je dosledno podpisoval Illouscheg (Ilovšek), drugi so o njem pisali po bolj znanem priimku Jellouschegg, Jelovšek. O Jelovškovi učni dobi je bolj malo znanega, a njegova dela izpričujejo, da je imel dobro šolo; ker mu je bil slikar Janez Mihael Reinwaldt (Mihael Reinbalt) priča pri poroki, ni izključeno, da se je Ilovšek pri njem učil. Ko je v letih 1721–1723 bival Giulio Quaglio drugič v Ljubljani je s svojimi tedaj izvršenimi freskami v kapelah stolne cerkve in semeniške knjižnice močno vplival na Ilovška. Odtod tolika sorodnost med Quaglievimi in Jelovškovimi freskami, da so se freske v cerkvi sv. Petra v Ljubljani nad 150 let pomotoma pripisovale Quagliu.

Sonce Petovione - Virtualna literarna kavarna s patrom Brankom Cestnikom

Kamra.si, 27. maj ― Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo vabi v četrtek, 28. maja 2020, ob 18. uri v okviru 5. Virtualne literarne kavarne na pogovor v živo na FB kanalu s patrom Brankom Cestnikom o delu Sonce Petovione.  Branko Cestnik, ki se je s svojim romanesknim prvencem Sonce Petovione te dni uvrstil v elitno druščino petih finalistov za kresnika, in Kristian Koželj bosta osvetlila okoliščine prihoda krščanstva na naša tla, pa tudi, kako zgodovina nenehno posega v sedanjost, jo zaznamuje in celo napoveduje njen izid. Vabljeni na poznopomladno literarno druženje, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in v sklopu 25. Slovenskih dnevov knjige. Vir: https://www.facebook.com/events/4486313818075831/

Polona Lovšin - Ilustracije

Kamra.si, 27. maj ― Medobčinski muzej Kamnik vabi na sočasni ogled razstave ilustracij Polone Lovšin od 28. maja 2020 na dveh lokacijah: v Centru Ivana Hribarja v Trzinu, Ljubljanska c. 12f, Trzin, do 22. junija 2020 v galeriji Pogled, Glavni trg 2, v Kamniku, do 13. avgusta 2020 Več: https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/polona-lovsin-ilustracije/  

25. maj 1537 - nadvojvoda Ferdinand je teharskim plemičem znova obnovil in potrdil svoboščine

Kamra.si, 25. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. maj 1537 - nadvojvoda Ferdinand je teharskim plemičem znova obnovil in potrdil svoboščine Teharje imajo bogato zgodovino. V pisnih virih se prvič posredno omenjajo že v 12.stoletju. Krajevna zgodovina je tesno povezana s Celjskimi grofi, saj so si Teharčani pridobili poplemenitenje. Po legendi naj bi Celjski grof Ulrik II. rad zahajal k teharskim dekletom. Pri enem takšnem nočnem pohodu so ga teharski fantje ujeli in pridržali. Grof je v želji, da bi si prihranil sramoto, Teharčanom ponudil odkupnino, vendar je fantje niso sprejeli. Grofa so spustili šele, ko jim je obljubil, da jih bo poplemenitil in jim iz svojega grba podelil dve zvezdi. To legendo sta uporabila tudi Benjamin Ipavec za prvo slovensko opero Teharski plemiči in Ferdo Kočevar za pripovedko Mlinarjev Janez.   Po izumrtju Celjskih grofov je nadvojvoda Ferdinand 25. maja 1537 teharskim plemičem znova obnovil in potrdil svoboščine. Na ta dan KS Teharje tudi praznuje svoj krajevni praznik.    Vir: https://moc.celje.si/krajevne-skupnosti-in-mestne-cetrti-3/8-staticne-strani/1001-ks-teharje

25. maja 1915 se je v Novem mestu rodil Bogo Komelj, slovenski bibliotekar

Kamra.si, 25. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. maja 1915 se je v Novem mestu rodil Bogo Komelj, slovenski bibliotekar. Umrl 18. septembra 1981 v Novem mestu. Bogo Komelj se je rodil 25. maja 1915 v Novem mestu v družini branjevcev. Poleg njega je bilo še troje otrok, med njimi Ivan, kasnejši umetnostni zgodovinar. Čeprav so bili starši preprosti ljudje, so veliko brali, posebno mati, ki je verjetno najbolj vplivala, da se je v sinovih tako zgodaj zbudila ljubezen do knjige.

Odnos človeka do živali - 1. virtualna in 11., medgeneracijska likovna razstava na OŠ Lava

Kamra.si, 21. maj ― Povabljeni na ogled 1. virtualne in 11. medgeneracijske likovne razstave na OŠ Lava Likovne skupine Prijatelji in učencev OŠ Lava – tokrat v virtualni galeriji na povezavah: https://www.artsteps.com/view/5eb99ca971eafd42b6672a82 (Likovna skupina Prijatelji) https://www.artsteps.com/view/5ec246af127c0f67f1e5e4b1(učenci OŠ Lava)

Nastja Vidmar in Andrej Detela

Kamra.si, 19. maj ― Vabimo vas na prvi pogovorni večer iz cikla Novomeška poDmlad, ki ga uvajamo ob tematskem letu 100 let novomeške pomladi. Gre za cikel pogovornih večerov, na katerih bomo skupaj z že uveljavljenimi posamezniki predstavljali domače mlade nadarjene in drzne ustvarjalce z različnih področij ustvarjanja. Tokratna gosta prihajata s področja literature. Nastja Vidmar je predstavnica mlajše generacije novomeških pesnikov in je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Kontemplacije. Nastji, ki se sicer ukvarja tudi s slikanjem, fotografijo in glasbo, se bo v pogovoru s Carmen L. Oven pridružil pisec spremne besede k njeni pesniški zbirki pesnik, pisatelj, fizik in izumitelj Andrej Detela.

Virtualni domoznanski večer: O bralni kulturi in bralni pismenosti pred 200 in več leti na območju današnjega Prekmurja

Kamra.si, 19. maj ― V četrtek, 21. maja 2020, ob 20. uri Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota vabi na domoznanski večer v virtualni obliki, dostopen na spletni strani in Facebook strani knjižnice. Vrnili se bomo v čas, ko je bila knjiga v maternem jeziku na ozemlju današnjega Prekmurja redkost, a kljub temu skrb za razvoj in dvig bralne kulture ter pismenosti zelo močna.   
še novic