16. novembra 1945 je v Celju umrl Matija Benčan, športni učitelj

Kamra.si, 16. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. novembra 1945 je v Celju umrl Matija Benčan, športni učitelj. Rodil se je  2. marca 1866 v Ljubljani.  Že v realki je kazal svoje vrhunske sposobnosti za šport. Leta 1884 je postal član Ljubljanskega sokola in kmalu vaditelj društvenih telovadcev. Svoje delo je opravljal po čeških zgledih, saj se je udeležil več vsesokolskih zletov (Praga) in tam sam in s svojimi telovadci doživljal velike uspehe; še posebej na II. vsesokolskem zletu leta 1891, ko je kot edini Slovenec med več sto tekmovalci zmagal v rokoborbi, bil v atletskem peteroboju (tek na 200 m, skok v daljino in višino, met 15 kg težkega kamna, plezanje po vrvi) četrti, v telovadbi na orodjih pa osmi.Odličnega telovadca in trenerja so vabili na več krajev, vendar se je odločil za Celje in leta 1893 postal duša celjskega mladega sokolskega društva. Njegovo navdušenje nad »kraljico športov« – atletiko, saj je med vaje svojih gojencev vpletal atletske prvine (met diska in kopja, skok ob palici, troskok, tek), je pomembno vplivalo na začetke celjske atletike. Benčanov vpliv in zlasti njegovi športni uspehi so gotovo pripomogli k temu, da se je v okviru Celjskega sokola kmalu ustanovil poseben atletski klub. K športni vadbi je pritegnil tudi najmlajše. Pri svojem vaditeljskem delu je bil izredno uspešen, saj je Celjski sokol na II. vseslovenskem zletu v Ljubljani leta 1904 dosegel prvo mesto.

16. novembra 1905 se je rodil Mile Klopčič, slovenski pesnik in prevajalec

Kamra.si, 16. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. novembra 1905 se je rodil Mile Klopčič, slovenski pesnik in prevajalec. Umrl je  19. mareca 1984 v Ljubljani.  Rodil se je v Franciji, v Zagorje pa se je družina priselila, ko je bil star štiri leta.  V Zagorju je preživel svoje otroštvo, nato je obiskoval učiteljišče v Ljubljani, ki ga ni dokončal. Od leta 1920 je bil član Društva študentov-komunistov in bil zaradi svoje komunistične dejavnosti pogosto v preiskovalnem zaporu. Zaradi sodelovanja v Knjigi drugova, antologiji južnoslovanske družbeno angažirane lirike (1929), je bil leta 1930 obtožen in potem oproščen na procesu v Kikindi. Leta 1943 je odšel v partizane, bil je načelnik oddelka za kulturo v SNOS (1944-45). 

16. novembra 1887 je v Ljubljani umrl Fran Levstik, pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec

Kamra.si, 16. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. novembra 1887 je v Ljubljani umrl Fran Levstik, pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec. Rodil se je 28. septembra 1831 v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah.    Obiskoval je ljubljansko normalko in gimnazijo, a mature zaradi sporov s šolskimi oblastmi in katehetom Antonom Globočnikom ni opravil. Leta 1854 je bil kot štipendist nemškega viteškega reda sprejet v semenišče v Oloumucu na Moravskem. Študij bogoslovja je moral naslednje leto pustiti zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke, ki je izšla leta 1854 v Ljubljani. Prek Dunaja, kjer je poslušal predavanja Frana Miklošiča in se seznanil z Vukom Karadžićem, se je vrnil v domovino. Preživljal se je kot domači učitelj, najprej pri grofu Paceju na gradu Turnu pri Moravčah, nato pri pesniku Miroslavu Vilharju na Kalcu pri Senožečah. Pozneje je služboval kot tajnik in urednik. Od leta 1861 je bil tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu, leta 1863 je postal urednik Vilharjevega političnega časnika Naprej. Po letu dni je bilo izhajanje časnika zaradi Levstikove kritike političnih razmer ustavljeno, Vilhar pa je bil obsojen na krajšo zaporno kazen. Leta 1864 je postal tajnik Slovenske matice v Ljubljani, zatem urednik Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. V letih 1868–69 je občasno sodeloval pri Slovenskem narodu. Leta 1869 je na Dunaju začel izdajati »zabavljivo-šaljiv list« Pavliha. Okoli 1870 je bil Levstik obtožen narodnega izdajstva, češ da za satirični časopis Pavliha prejema državno podporo. S sedmo številko je moral ustaviti izhajanje časopisa, saj so se mu izneverili skoraj vsi naročniki. Zatem je pomagal Stritarju pri urejanju Ljubljanskega zvona, preživljal pa se je s službo kontrolnega urednika pri slovenskem prevodu državnega zakonika. Leta 1872 je s pomočjo vodje licejske knjižnice Gottfrieda Muysa in Frana Miklošiča dobil mesto skriptorja v ljubljanski licejski knjižnici. Tu je služboval do smrti. Po vrnitvi v Ljubljano se je popolnoma umaknil iz javneg

Razstava Nakit - statusni simbol ali izziv

Kamra.si, 15. november ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na odprtje mednarodne in medinstitucionalne razstave SVET KRAŠENJA, NAKIT – STATUSNI SIMBOL ALI IZZIV, ki bo v četrtek, 22. novembra 2018, ob 18. uri na Ptujskem gradu.   Na letošnji osrednji muzejski razstavi ob 125. obletnici muzeja predstavljajo okraševanje telesa in oblačil s poudarkom na nakitu. Prikazana je uporaba različnih materialov v nakitnih predmetih, ki predstavljajo okras v vseh človekovih življenjskih obdobjih, od antike do 21. stoletja. Na ogled je izbor osebnega, oblačilnega, spominskega, reprezentativnega, položajnega, sodobnega in okrasnega nakita iz muzejskih depojev in zasebnih zbirk. Vljudno vabljeni!

Razstava Pripovedovalke

Kamra.si, 15. november ― Center za socialno delo Ptuj, Društvo Ars Vitae in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabijo na otvoritev razstave Pripovedovalke, pripravljene ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami. Srečali se bomo v petek, 23. novembra 2018, ob 11. uri pred Študijskim oddelkom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Veselimo se srečanja z vami!

15. novembra 1857 se je v Stari Loki rodil Andrej Karlin, katoliški duhovnik in škof

Kamra.si, 15. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. novembra 1857 se je v Stari Loki rodil Andrej Karlin, katoliški duhovnik in škof. Umrl je  5. aprila 1933 v Mariboru.  Po maturi na ljubljanski gimnaziji leta 1876, se je vpisal na bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval v Smledniku (1880–1883) in do 1885 pri sv. Juriju (Šenčurju) pri Kranju. Oktobra 1885 je postal mestni kaplan in katehet pri sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1890 je odšel na rimsko vseučilišče sv. Apolinara študirat pravo. V Rimu je obenem opravljal delo kaplana pri cerkvi S. Maria dell' Anima. Doktorat na področju civilnega in cerkvenega prava je zagovarjal leta 1892. Po vrnitvi je postal profesor verouka na II. državni gimnaziji v Ljubljani in prefekt v dijaškem semenišču - Alojzijevišču. 22. januarja 1900 je postal stolni kanonik ljubljanske škofije ter nadzornik verouka na ljudskih in meščanskih šolah in učiteljiščih. V obdobju 1905 – 1910 je bil ravnatelj Alojzijevišča v Ljubljani.

15. november 1898 - Anton Codelli pripelje prvi avtomobil v Ljubljano

Kamra.si, 15. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. november 1898 - Anton Codelli pripelje prvi avtomobil v Ljubljano Izumitelj, baron Anton Codelli si je prvi nabavil avtomobil na Dunaju in z njim 15. 11. 1898 strašil ljubljanske meščane. Kupil je Benzov dvosed, podoben parizlju, s štirilitrsko bencinsko posodo ob motorju, postavljenem med zadnja kolesa. Vir: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-70DSFSRC/1a494b0b-30bc-4b2e-90fb-fe660aad8326/PDF Izumiteljevo polno ime je Anton III. Codelli. Rodil se je leta 1875 v Neaplju, kjer sta bila starša, oče Karel in mama Rozalija, na klimatskem okrevanju. Gimnazijo je obiskoval na Dunaju v Terezianumu, zavodu za plemiške otroke, kjer je spoznal grofico Ano Krane, ki ga je navdušila za mecenstvo. Po srednješolski maturi je po vzoru očeta stopil v vojno mornarico. Veliko je potoval (Indija, Japonska, Kitajska) in se naučil nekaj tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in pričel študirati pravo, a ga je kmalu opustil. Iz zanimanja in vedoželjnosti se je kot samouk raje posvetil študiju elektrotehnike in strojništva. Od svojega starega očeta Karla I. je podedoval graščino Turn. Leta 1906 je opravil šestmesečni strokovni tečaj pri elektropodjetju Telefunken v Berlinu.

14. november 1615 – škof Tomaž Hren je posvetil kapucinsko cerkev v Celju

Kamra.si, 14. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. november 1615 – škof Tomaž Hren je posvetil kapucinsko cerkev v Celju Po zmagi nad protestantizmom na prehodu v 17. stoletje je katolicizem začel z notranjo obnovo. Najprej so katoliški škofje v deželo poklicali jezuite, ki so v naslednjih dveh stoletjih igrali pomembno vlogo pri izobraževalni dejavnosti. Jezuitom pa so kmalu sledili še kapucini, ki so skrbeli predvsem za obnovo dušno pastirske dejavnosti, ki so jo tako močno upoštevali protestanti in ki jo je že tridentinski koncil iz srede 16. stoletja označil kot temelj katoliške prenove. Zgodovinski viri govorijo, da segajo začetki kapucinskega reda na Slovenskem še v čas, ko so jih škofje povabili, "da bi se krivoverci po njihovih pridigah povrnili k resnici prave katoliške vere", vendar so se kapucini pri nas samo še bežno srečali z ostanki protestantizma.  

14. novembra 1907 se je rodila Astrid Anna Emilia Lindgren, švedska mladinska pisateljica

Kamra.si, 14. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1907 se je rodila Astrid Anna Emilia Lindgren, švedska mladinska pisateljica. Umrla je 28. januarja 2002. Njene knjige prevedene v več kot petdeset jezikov in njeno razposajeno Piko Nogavičko poznajo otroci na vseh celinah. Tudi njene kasneje napisane povesti so zelo priljubljene, na primer knjiga o Bratih Levjesrčnih, ki je bolj podobna pravljici v klasičnem smislu s fantastičnimi, grozljivimi in romantičnimi prvinami in s poudarkom na boju med dobrim in zlom. Nekaj teh prvin je tudi v Ronji, razbojniški hči, čeprav so človeški liki v njej bolj sodobno psihološko niansirani. Njene knjige so prevedene v več kot 70 jezikov v več kot 100 državah.

14. novembra 1981 je v Ljubljani umrl Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist

Kamra.si, 14. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1981 je v Ljubljani umrl Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist. Rodil se je 13. junija 1898 na Grmu pri Novem mestu. Anton Podbevšek velja za prvega slovenskega avantgardnega književnika, vzornika Srečka Kosovela in kasneje slovenskih modernistov. Po maturi na novomeški gimnaziji leta 1917 je odšel na italijansko fronto, po vojni pa je nadaljeval šolanje na Filozofski fakulteti v Zagrebu in v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko. 

14. novembra 1898 se je rodil Franc Sušnik, slovenski literat, knjižničar, pedagog, zgodovinar in publicist

Kamra.si, 14. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1898 se je rodil Franc Sušnik, slovenski literat, knjižničar, pedagog, zgodovinar in publicist. Umrl je 21. februarja 1980 v Slovenj Gradcu. Bil je ugleden profesor, literat, zgodovinar, publicist, odličen govornik in knjižničar. Rodil se je v delavsko družino in kot prvorojencu so mu sledile še štiri sestre. Prvih šest razredov ljudske šole je obiskoval na Prevaljah od 1904-1910. Nato se je vpisal na gimnazijo v Celovcu, vmes pa je bil vpoklican v vojsko, tako da je maturitetno spričevalo dobil 28. junija 1918. Leta 1919 je bil med Maistrovimi borci za severno mejo in osvoboditelji Maribora. V Ljubljani in Zagrebu je študiral germanistiko in jugoslovansko književnost ter študij zaključil z disertacijo leta 1924.

14. novembra 1980 je v Ljubljani umrl Maksim Gaspari, slovenski slikar

Kamra.si, 14. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1980 je v Ljubljani umrl Maksim Gaspari, slovenski slikar. Rodil se je 26. januarja 1883 v Selščeku nad Cerknico.  Gaspari je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju pri profesorju Rudolfu Bacherju. Za svoje delo je leta 1953 prejel Prešernovo nagrado. Ilustriral je knjigo Slovenske narodne pravljice. Od leta 1972 je bil stalni član SAZU. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Maksim_Gaspari Maksim Gaspari je od vseh naših likovnih umetnikov že za življenja najbolj prodrl v najširšo, zlasti narodno pripadno kulturno zavest. Poznavalci ga v nasprotju s sočasnimi impresionisti sicer niso šteli v slikarsko ustvarjalno elito, vendar je v svojo umetnost vsrkal toliko našega ljudskega izročila in se tako približal bogastvu slovenske kmečke starožitnosti, da so se z njegovo predstavo o slovenski umetnosti najširši sloji Slovencev že kar množično identificirali in v njegovem delu razpoznavali sodobno ponarodelo umetnost. Z ilustracijami in razglednicami je prvi vzbudil zanimanje za likovno umetnost tudi pri številnih poznejših likovnih ustvarjalcih. Njegov zgodovinski pomen pa se je še potrdil, ko se je povečalo raziskovalno zanimanje za knjižno ilustracijo in grafično oblikovanje, saj se je Gaspari prav na teh področjih izkazal kot eden izmed njunih najvidnejših pionirjev, in zato je bil kot »ljudski umetnik« v svojih že zelo poznih letih, ko je obveljal za nepogrešljivo nacionalno legendo, sprejet tudi med elitno ustvarjalno družbo v SAZU.

13. novembra 1813 se je v Svečah pri Bistrici v Rožu rodil Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist

Kamra.si, 13. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. novembra 1813 se je v Svečah pri Bistrici v Rožu rodil Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist. Umrl je 16. januarja 1888 v Celovcu. Bil je med prvimi voditelji slovenskega narodnostnega gibanja v 19. stoletju. Imenovali so ga tudi »oče koroških Slovencev«. Einspieler je bil rojen v vasi Sveče blizu Bistrice v Rožu na Koroškem. Gimnazijo in kasneje teološke šole je obiskoval v Celovcu. Kot duhovnik je deloval na tistih delih Koroške, kjer je bilo prebivalstvo po večini slovensko. V času tako imenovane »pomladi narodov« leta 1848 je sodeloval z duhovnikom in prav tako koroškim Slovencem Matijo Majarjem. Postal je goreč zagovornik političnega programa Zedinjene Slovenije. Leta 1851 je skupaj z Antonom Janežičem in Antonom Martinom Slomškom ustanovil Družbo sv. Mohorja, najstarejšo slovensko založbo. Zaradi Einspielerjeve živahne kulturne in publicistične aktivnosti je Celovec v 50. letih 19. stoletja postal center slovenskega narodnega prebujanje. Z začetkom konstitucionalnega obdobja v avstrijskem cesarstvu leta 1860 je Einspieler počasi opuščal prepričanje, da ideal združene Slovenije ni uresničljiv. V nemščini je napisal številne članke, v katerih je pozival k sodelovanju med slovenskimi in nemškimi predstavniki na Koroškem. Leta 1865 je bil pobudnik Mariborskega programa, v katerem je skupina staroslovencev pozvala k ponovnem oblikovanju »Notranje Avstrije«. To bi bila pretežno avtonomna in federativna politična enota v okviru avstrijskega cesarstva, v katero bi vključili Koroško, Štajersko, Kranjsko in avstrijsko Primorje. Ustanovil je časopis Glas notranje Avstrije, pisan večinoma v nemškem jeziku. S časopisom je želel prepričati nemško govoreče občinstvo, da bi sprejelo idejo »Notranje Avstrije«. A program so zavrnili tako slovenski kot nemški prebivalci. Na začetku 70. let 19. stoletja je bil potisnjen na rob slovenske politike, a je nadaljeval s političnim delovanjem. Leta 1876 je bil izvoljen v

13. novembra 1940 se je v Ljubljani rodil Stane Belak-Šrauf, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec

Kamra.si, 13. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. novembra 1940 se je v Ljubljani rodil Stane Belak-Šrauf, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec. Umrl je 24. decembra 1995 v plazu pod Malo Mojstrovko. Opravil je prek tisoč alpinističnih tur, prek 60 prvenstvenih, vrhunski vzponi v vseh letnih časih, v domačih in tujih gorah. Uspešno se je ukvarjal tudi z gorskim vodništvom. Je prvi jugoslovanski gorski vodnik, ki je vodil kako res veliko turo na tujem - s klientom sta 1985 preplezala severno steno Eigerja.  Nepozabne bodo ostale njegove prve zimske ponovitve Rdeče zajede v Rakovi špici, Krušičeve smeri v Špiku, Šinkove v Frdamanih policah in Raza Sfinge. Njegov najpomembnejši zimski vzpon je zagotovo prva zimska ponovitev Čopovega stebra, katerega je s soplezalci preplezal v osmih dneh v izredno slabih razmerah.

13. novembra 1843 se je v Kleniku pri Vačah rodil Fran Celestin, slovenski pisatelj, literarni kritik in literarni zgodovinar

Kamra.si, 13. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. novembra 1843 se je v Kleniku pri Vačah rodil Fran Celestin, slovenski pisatelj, literarni kritik in literarni zgodovinar. Umrl je 30. oktobra 1895 v Zagrebu.  Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in Ljubljani, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Po končanem študiju slavistike in klasične filologije na Dunaju je 1869 odšel v Rusijo, v Petrograd in Moskvo, kjer je opravil profesorski izpit iz latinščine, grščine in ruščine ter ruske zgodovine in zemljepisa, nato pa postal gimnazijski profesor v Vadimirju in Harkovu v Rusiji (1870—1872), Dunaju (1873—1876) in Zagrebu (do 1890). V Zagrebu je vse do smrti poučeval slovenski jezik na univerzi.  

„Slovenci in Pulj v času habsburške monarhije"

Kamra.si, 13. november ― Osrednja knjižnica Celje, Gradska knjižnica i čitaonica Pula, Slovensko kulturno društvo Istra Pulj in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu vabijo na sklop dogodkov, ki jih pripravljajo v počastitev 100-letnice konca prve svetovne vojne. Program: Petek, 16. 11. 2018                - ob 15. uri Mornarsko pokopališče, Stoja 14Polaganje venca v spomin padlim Slovencem – avstro-ogrskim vojakom.- dr. Smiljana Knez, veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem- Boris Miletić, župan mesta PuljSodeluje: Mešani pevski zbor Encijan                - ob 16. uri Galerija Slovenskega kulturnega društva Istra Pulj, Hermana Dalmatina 4  Odprtje razstav: Pulj pred prvo svetovno vojno", avtorica Nadia Bužleta (Gradska knjižnica i čitaonica Pula);Celjski 87. pehotni polk, avtorja Janja Jedlovčnik, Srečko Maček (Osrednja knjižnica Celje)Sodeluje: Mešani pevski zbor Encijan       - ob 18. uri Gradska knjižnica i čitaonica Pula, Kandlerova 39 Predavanje: Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik in profesor: Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije v Kopru, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: " Življenjska pot kontraadmirala Alojza alias Vjekoslava Šusteršiča: prispevek k proučevanju pomorske tradicije na stičišču Sredozemlja in Srednje Evrope"

Muzejski vikend na Ptuju

Kamra.si, 13. november ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na novembrski Muzejski vikend »ALI JE KAJ TRDEN GRAD?«, ki bo v soboto, 17. novembra 2018, od 10. do 16. ure na ptujskem gradu. Mogočen ptujski grad že stoletja kraljuje nad mestom in reko. Ker je stare zidove utrdbe načel zob časa, delavci te dni pridno popravljajo del obzidja na južni strani grajskega pobočja. Na novembrskem Muzejskem vikendu si boste ogledali razstavo PTUJSKI GRAD SKOZI STOLETJA, izvedeli, kakšen je bil grad nekoč in kdo so bili njegovi lastniki, nato pa izdelali papirnati grad in grajske prebivalce. Muzejski vikend je brezplačen. Namenjen družinam z otroki od četrtega leta dalje.

Iz vojne v novo državo

Kamra.si, 13. november ― Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Iz vojne v novo državo, ki bo v četrtek, 15. novembra 2018, ob 18. uri v Stari grofiji na Muzejskem trgu 1 v Celju. Pred stoletjem je s koncem Prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske je nastala nova južnoslovanska država. Celje je stopilo na pot velikih družbeno-političnih, gospodarskih in kulturnih sprememb.  Vabljeni!

Noč in dan s Cankarjem: 24-urno branje del Ivana Cankarja

Kamra.si, 13. november ― Letos mineva 100 let od smrti enega največjih slovenskih pisateljev in dramatikov Ivana Cankarja. V Slovanski knjižnici bomo 16. in 17. novembra obletnico počastili s 24-urnim javnim branjem pisateljevih del. Iz obširnega pisateljevega opusa smo izbrali krajša besedila in na njihovo javno branje povabili čez sto pisateljev, pesnikov, profesorjev, igralcev, umetnikov, prevajalcev, knjižničarjev in drugih ljubiteljev pisateljeve besede. Na ta način želimo opozoriti na izreden pomen, lepoto in aktualnost Cankarjevih literarnih del. Slavnostna akademija ob začetku branja bo potekala v petek, 16. novembra, ob 18.30 v veliki čitalnici Slovanske knjižnice. Na dogodku, ki ga bo povezovala Carmen L. Oven, bodo prisotne nagovorile mag. Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo MOL, mag. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana in ddr. Irena Avsenik Nabergoj. MPZ Anton Foerster bo izvedel dve uglasbitvi Cankarjevih besedil, pisateljevo besedo pa bo interpretiral pesnik Tone Kuntner.V času branja bo v mali čitalnici na ogled projekcija dveh filmov: kratki dokumentarni film Ivan Cankar, filmski biografski esej (1949), režiserja in scenarista Borisa Režka in kratki igrani film Podobe iz sanj (1966), scenarista in režiserja Vojka Duletiča.
še novic