19. januarja 1868 je umrl Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in svetniški kandidat

Kamra.si, 19. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. januarja 1868 (Marquette, Michigan, Združene države Amerike) je umrl Friderik Baraga, krščen kot Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika. Rodil se je 28. junija 1797 v Knežji vasi (Grad Mala vas).  Baraga se je rodil v gradiču Mala vas pri Dobrniču. Krščen je bil še isti dan v dobrniški župnijski cerkvi svetega Jurija z imenoma Irenej Friderik, vendar prvega imena ni nikoli uporabljal, le drugega. Njegova starša - oče Janez Nepomuk Baraga in mati Marija Katarina Jožefa (rojena Jenčič) - sta imela pet otrok, izmed katerih je bil Friderik četrti. Oče ni bil bogat, a mati je po smrti svojega očeta podedovala posestvo Mala vas poleg še drugega obsežnega imetja. Bila sta bogaboječa in pobožna ter prizadevna pri preživljanju otrok, da bi jim omogočila dobro izobrazbo. Leta 1799 so grad Mala vas prodali stavbeniku Santu Treu starejšemu in se preselili na Grad Trebnje. Mati je umrla leta 1808, oče pa leta 1812, tako je Friderik odraščal v hiši doktorja Jurija Dolinarja, laičnega profesorja v škofijskem semenišču v Ljubljani. Poletja je preživljal pri stricu Ignaciju na gradu Belnek pri Moravčah.

19. januarja 1876 se je v Premu pri Ilirski Bistrici rodil Dragotin Kette, slovenski pesnik

Kamra.si, 19. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. januarja 1876 se je v Premu pri Ilirski Bistrici rodil Dragotin Kette, slovenski pesnik. Umrl je 26. aprila 1899 v Ljubljani.  Ko je bil star dve leti, se je družina preselila na Col pri Vipavi, dve leti kasneje pa v Zagorje na Pivki, kjer mu je za posledicami tuberkuloze umrla mati. V Zagorju je obiskoval prve štiri razrede ljudske šole v enorazrednici. Peti razred je obiskoval v Ljubljani. Pri petnajstih letih je izgubil še očeta,zato je skrb zanj prevzel materin stric Janez Valenčič. Leta 1888 se je vpisal na gimnazijo, jo po drugem letu zapustil in se jeseni vpisal na očetovo željo na učiteljišče. Stric ga je prenehal denarno podpirati in sledilo je obdobje pomanjkanja.

19. januar 2006 - vpis Cerkniškega jezera med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče)

Kamra.si, 19. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. januar 2006 - vpis Cerkniškega jezera med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče) Presihajoče Cerkniško jezero je, skupaj s slikovito udorno dolinico Rakov Škocjan in podzemskim kraškim biserom Križno jamo, od leta 2006 vpisano med Mednarodno pomembna mokrišča kot eno od treh Ramsarskih območij v Sloveniji.  

18. januarja 2005 je v Ljubljani umrla Marjana Deržaj, pevka zabavne glasbe

Kamra.si, 18. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. januarja 2005 je v Ljubljani umrla Marjana Deržaj, pevka zabavne glasbe. Rodila se je 25. maja 1936  v Ljubljani.  Pevsko pot je začela v mladih letih po ljubljanskih klubih. Že pri desetih je zapela v opernem zboru pri predstavi Carmen. Pozneje je veliko nastopala tako na televiziji kot na radiu. Pela je na festivalih Slovenske popevke in v narodnozabavni skupini Dobri znanci. Prvič je na festivalu nastopila v Beogradu leta 1957. 1958 je na opatijskem festivalu zabavna glasbe zmagala s pesmijo Vozi me vlak v daljave (pela jo je v alternaciji z Beti Jurković), 1960 pa je pela na prvem festivalu jazza na Bledu. Leta 1964 je na Bledu zmagala s pesmijo Poletna noč, ki jo je uglasbil Mojmir Sepe, besedilo pa napisala Elza Budau, 1966. je na istem festivalu zmagala s pesmijo Ples oblakov, leta 1975 pa je prejela nagrado občinstva za pesem Mi smo taki, ki jo je prepevala skupaj z Bracem Korenom.

Predstavitev knjige Čar vina

Kamra.si, 17. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 24. januarja 2019, ob 17. uri vabi na predstavitev knjige Jožeta Rozmana Čar Vina. Čar vina (Beletrina, 2018) je pripoved o osebnem odnosu avtorja do vina, o estetskih, filozofskih in socioloških dimenzijah vina, ki zmorejo vsakomur približati to civilizacijsko dobrino, brez katere si današnjega sveta in življenja ne moremo zamišljati. Jože Rozman je vinski publicist, pisec o vinu in kulinariki. Je tudi vinogradnik in somelje druge stopnje, degustator z opravljenim izpitom na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, WSET III (Wine & Spirit Education Trust, London). Dolga leta je urejal tednik Kmečki glas, leta 2003 je ustanovil revijo Vino in bil sedem let njen urednik. Zdaj piše tudi za druge medije. Svoje znanje in izkušnje je strnil v več televizijskih scenarijih, delavnicah in knjigah: Podarite si penino (2002), Rdeče, ki te ljubim rdeče (2003), Zlato iz belega (2005), Vipavska: barve, vonji, okusi (2011) ... O njegovi najnovejši knjigi Čar vina se bo z gostom pogovarjal vinski poznavalec Samo Simonič. Lepo vabljeni!

16. januarja 1888 je v Celovcu umrl Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist

Kamra.si, 16. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. januarja 1888 je v Celovcu umrl Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist. Rodil se je 13. novembra 1813 v Svečah pri Bistrici v Rožu.  Bil je med prvimi voditelji slovenskega narodnostnega gibanja v 19. stoletju. Imenovali so ga tudi »oče koroških Slovencev«. Einspieler je bil rojen v vasi Sveče blizu Bistrice v Rožu na Koroškem. Gimnazijo in kasneje teološke šole je obiskoval v Celovcu. Kot duhovnik je deloval na tistih delih Koroške, kjer je bilo prebivalstvo po večini slovensko. V času tako imenovane »pomladi narodov« leta 1848 je sodeloval z duhovnikom in prav tako koroškim Slovencem Matijo Majarjem. Postal je goreč zagovornik političnega programa Zedinjene Slovenije. Leta 1851 je skupaj z Antonom Janežičem in Antonom Martinom Slomškom ustanovil Družbo sv. Mohorja, najstarejšo slovensko založbo. Zaradi Einspielerjeve živahne kulturne in publicistične aktivnosti je Celovec v 50. letih 19. stoletja postal center slovenskega narodnega prebujanje. Z začetkom konstitucionalnega obdobja v avstrijskem cesarstvu leta 1860 je Einspieler počasi opuščal prepričanje, da ideal združene Slovenije ni uresničljiv. V nemščini je napisal številne članke, v katerih je pozival k sodelovanju med slovenskimi in nemškimi predstavniki na Koroškem. Leta 1865 je bil pobudnik Mariborskega programa, v katerem je skupina staroslovencev pozvala k ponovnem oblikovanju »Notranje Avstrije«. To bi bila pretežno avtonomna in federativna politična enota v okviru avstrijskega cesarstva, v katero bi vključili Koroško, Štajersko, Kranjsko in avstrijsko Primorje. Ustanovil je časopis Glas notranje Avstrije, pisan večinoma v nemškem jeziku. S časopisom je želel prepričati nemško govoreče občinstvo, da bi sprejelo idejo »Notranje Avstrije«. A program so zavrnili tako slovenski kot nemški prebivalci. Na začetku 70. let 19. stoletja je bil potisnjen na rob slovenske politike, a je nadaljeval s političnim delovanjem. Leta 1876 je bil izvoljen v

Javno vodenje po občasni razstavi znamk

Kamra.si, 15. januar ― Vabjeni v sredo, 16. januarja 2019, ob 17. uri na javno vodenje po filatelistični razstavi na temo miti in legende na znamkah. Po razstavi bo vodil Tone Petek, zbiratelj znamk in avtor razstave. Predstavljena bo tudi znamka in poštni žig ob preteklem Napotnikovem letu 2018 v občini Šoštanj. Vstop je prost. Vljudno vabljeni.

Grajski ključ

Kamra.si, 15. januar ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi na Muzejski vikend, ki bo v soboto, 19. januarja 2019, od 10.–13. ure na ptujskem gradu.  Prireditev je namenjena družinam z otroki od petega leta starosti dalje in je brezplačna. Udeleženci si bodo najprej pogledali, kakšni ključi odpirajo težka grajska vrata, nato pa izdelali volneni obesek za ključe.  Vljudno vabljeni!

15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj

Kamra.si, 15. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška).  Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

14. januarja 1963 je v Ljubljani umrl Julij Betetto, pevec (basist - »basso cantate«), skladatelj in pedagog

Kamra.si, 14. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1963 je v Ljubljani umrl Julij Betetto, pevec (basist - »basso cantate«), skladatelj in pedagog. Rodil se je 27. avgusta 1885 v Ljubljani.  Kot otrok je izgubil starša, zato je 1897–1901 živel pri skrbniku Andreju Reichlu. Njegovo muzikalnost in lep deški sopran je opazil pater Angelik Hribar; pri dvanajstih letih ga je vključil v frančiškanski cerkveni pevski zbor in ga poučeval glasbeno teorijo z osnovami harmonije. S šestnajstimi leti je začel peti v zboru pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki ga je 1899–1910 vodil takratni ravnatelj in učitelj na šoli Glasbene matice (GM), operni pevec in skladatelj Fran Gerbič. Kot pevski pedagog je Gerbič kmalu opazil razsežnosti njegovega nizkega glasu ter ga 1902 vpisal v šolo GM. 1903 je maturiral na ljubljanski realki, decembra istega leta pa pristopil k ljubljanskemu Dramatičnemu društvu in se vpisal v operni zbor. Kot predpevec v zboru je na odru ljubljanske Opere 1903 debitiral v operi Petra Iljiča Čajkovskega Jevgenij Onjegin, kot solist pa se je prvič predstavil kasneje istega leta v vlogi Mihe v operi Prodana nevesta Bedřicha Smetane. V štirih letih, ki jih je preživel v ljubljanskem opernem gledališču, je odpel dvaintrideset opernih in šest operetnih vlog. Bil je mdr. Don Basilio (Gioacchino Rossini: Seviljski brivec), Beneš (Bedřich Smetana: Dalibor), Kecal (Bedřich Smetana: Prodana nevesta), Ramfis (Giuseppe Verdi: Aida) in Mefisto (Charles Gounod: Faust), prav tako pa je v tem obdobju odigral tudi petinštirideset dramskih vlog, mdr. vlogo kovača Sajetovega Jureta (Fran Saleški Finžgar: Divji lovec), čevljarja Bojca (Josip Jurčič: Deseti brat), občinskega svetnika Klandra (Ivan Cankar: Za narodov blagor). Redno je koncertiral v Trstu, Zagrebu, na Reki in drugod.

14. januarja 1963 je v Ljubljani umrl Julij Betetto, pevec (basist - »basso cantate«), skladatelj in pedagog

Kamra.si, 14. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1963 je v Ljubljani umrl Julij Betetto, pevec (basist - »basso cantate«), skladatelj in pedagog. Rodil se je 27. avgusta 1885 v Ljubljani.  Kot otrok je izgubil starša, zato je 1897–1901 živel pri skrbniku Andreju Reichlu. Njegovo muzikalnost in lep deški sopran je opazil pater Angelik Hribar; pri dvanajstih letih ga je vključil v frančiškanski cerkveni pevski zbor in ga poučeval glasbeno teorijo z osnovami harmonije. S šestnajstimi leti je začel peti v zboru pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki ga je 1899–1910 vodil takratni ravnatelj in učitelj na šoli Glasbene matice (GM), operni pevec in skladatelj Fran Gerbič. Kot pevski pedagog je Gerbič kmalu opazil razsežnosti njegovega nizkega glasu ter ga 1902 vpisal v šolo GM. 1903 je maturiral na ljubljanski realki, decembra istega leta pa pristopil k ljubljanskemu Dramatičnemu društvu in se vpisal v operni zbor. Kot predpevec v zboru je na odru ljubljanske Opere 1903 debitiral v operi Petra Iljiča Čajkovskega Jevgenij Onjegin, kot solist pa se je prvič predstavil kasneje istega leta v vlogi Mihe v operi Prodana nevesta Bedřicha Smetane. V štirih letih, ki jih je preživel v ljubljanskem opernem gledališču, je odpel dvaintrideset opernih in šest operetnih vlog. Bil je mdr. Don Basilio (Gioacchino Rossini: Seviljski brivec), Beneš (Bedřich Smetana: Dalibor), Kecal (Bedřich Smetana: Prodana nevesta), Ramfis (Giuseppe Verdi: Aida) in Mefisto (Charles Gounod: Faust), prav tako pa je v tem obdobju odigral tudi petinštirideset dramskih vlog, mdr. vlogo kovača Sajetovega Jureta (Fran Saleški Finžgar: Divji lovec), čevljarja Bojca (Josip Jurčič: Deseti brat), občinskega svetnika Klandra (Ivan Cankar: Za narodov blagor). Redno je koncertiral v Trstu, Zagrebu, na Reki in drugod.

14. januarja 1898 se je v Kranju rodil Fran Roš, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik

Kamra.si, 14. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1898 se je v Kranju rodil  Fran Roš, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik. Umrl je 22. avgusta 1976 v Celju.  Po končani osnovni šoli ter gimnaziji v Celju je najprej vpisal pravo v Zagrebu, po dveh semestrih pa se je preusmeril v učiteljski poklic in leta 1919 v Ljubljani opravil dopolnilno učiteljsko maturo. Kot učitelj je delal v Preboldu (1919/25) in Celju (1925/41), med vojno je bil izseljen v Srbijo, po vojni pa se je spet za stalno vrnil v Celje. Literarno pot je začel kot član krožka Kondor, ki je v letih 1913/14 pod vodstvom generala Maistra združeval narodno radikalne celjske gimnazijce. Zaradi ostrih protiavstrijskih stališč (ciklostirani list Savinja) si je kmalu nakopal težave z oblastmi, zaradi nespornega literarnega talenta pa je kmalu začel objavljati tudi v Ljubljanskem zvonu in Slovanu, kot učitelj pa tudi v levo usmerjeni Svobodi in Domačem prijatelju.

14. januarja 1950 je v Pečovniku pri Celju umrla Alma Maximiliana Karlin, popotnica, pisateljica in zbirateljica

Kamra.si, 14. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1950 je v Pečovniku pri Celju umrla Alma Maximiliana Karlin, popotnica, pisateljica in zbirateljica. Rodila se je 12. oktobra 1889 v Celju.  Rojena je bila v Celju slovenskima staršema, oče Jakob je bil upokojeni major avstro-ogrske vojske, mati Vilibalda, rojena Miheljak, je bila učiteljica na nemški dekliški šoli v Celju. Zaradi zdravstvenih težav je neredno obiskovala osnovno šolo, zaradi mamine obsedenosti s spodobnostjo pa je morala prestati tudi naporno ortopedsko zdravljenje. Pri enajstih letih je v sebi odkrila nadarjenost za tuje jezike, pri osemnajstih je opravila državni izpit iz francoščine, leto kasneje še iz angleščine – kar ji je omogočilo samostojno poučevanje obeh jezikov. 
še novic