Borštnikovo srečanje, 4. december ― Dramska igralka Jana Zupančič, članica Mestnega gledališča ljubljanskega, je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za vloge v zadnjih treh letih. Kot je v obrazložitvi komisije zapisal Jernej Lorenci je "v zadnjih letih posegla po samem vrhu igralske umetnosti: pa ne zgolj po vrhu svoje lastne umetniške poti, temveč po vrhu slovenskega gledališča nasploh," pri tem je izpostavil vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa (za katero je dobila tudi Borštnikovo nagrado za igro), Mile v Usedlinah Katarine Morano, Helene v Slamniku Eugena Labicha in Veronique v uprizoritvi Bog masakra Yasmine Reza. "Jana Zupančič z enako ustvarjalno silo ustvarja v različnih igralskih legah in znotraj raznorodnih režijskih konceptov ter poetik. Z isto gibkostjo, zavzetostjo in odrsko prepričljivostjo ustvarja izrazito raznovrstne človeške "obraze". Vse pa brez dvoma druži "popoln posluh za drugega", kar je redka lastnost današnjih časov," je še zapisal. "Za Jano Zupančič bi lahko rekli, da vloge gradi iz jedra in od znotraj. Vse, kar je zunanjega, je organska posledica globokega notranjega uvida v življenje njenih protagonistk. Sredstva njenega igralskega delovanja so umerjena, reducirana na bistveno." Doslej je prejela vse najpomembnejše nagrade na gledališkem področju: akademijsko Prešernovo nagrado, Dnevnikovo nagrado, nagrado Sklada Staneta Severja, nagrado Vesna (za stransko in tudi najboljšo vlogo na Festivalu slovenskega filma), nagrado Duše Počkaj (ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije) in Borštnikovo nagrado. Prešernova nagrajenca za leto 2024 sta sicer pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada pa poleg Zupančičeve, prejmejo še pesnica Miljana Cunta, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir. Nagrade bodo podelili na državni proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem. Koncept in režij

Borštnikovo srečanje, 10. november ― Nagrada Borštnikov prstan je najvišje priznanje za igralsko ustvarjalnost v Republiki Sloveniji. Festival Borštnikovo srečanje prstan podeli vsako leto, in sicer izmenično igralki in igralcu, na sklepni prireditvi ob zaključku festivala. Prihodnje leto bo prejemnik igralec, letos ga je prejela Nataša Matjašec Rošker. Nominacijo za Borštnikov prstan 2024 lahko podajo posamezniki in pravne osebe s področja uprizoritvenih umetnosti in s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji ter SSG Trst, prav tako jo lahko na podlagi lastne presoje podajo člani vsakokratne žirije za podelitev Borštnikovega prstana.  Nominacija mora vsebovati:  •  podatke o kandidatu: ime in priimek, rojstni datum, naslov, telefon in e-naslov;  •  podatke o pobudniku nominacije: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, kontaktno osebo, naslov, telefon in e-naslov;  •  strokovno utemeljitev nominacije (z morebitnimi prilogami, kot so seznam vlog, kritike, dodatna strokovna mnenja ipd).     Nominacije za Borštnikov prstan za leto 2024 nam pošljite do vključno 15. januarja 2024 v zaprti ovojnici s pripisom "Nominacije za Borštnikov prstan 2024 – ne odpiraj!" na naslov:  SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje, Slovenska 27, 2000 Maribor. Za pravilno oddano bo štela tudi nominacija posredovana na e-naslov: info@borstnikovo.si. Aleš Novak, umetniški direktor FBS Maribor, 10. november 2023    

Borštnikovo srečanje, 19. oktober ― Slovenski gledališki inštitut vsako leto jeseni pripravi pogovor s prejemnikom ali prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo pri nas je letos prejela vrhunska igralka Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor.  "Esenca njene igre je neulovljiva, izmika se kategoriziranju, saj se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva. Slednjega se ne poslužuje zaradi drugačnosti per se, pač pa z iskanjem nekonvencionalnih rešitev prodira globlje v uprizoritev, igralsko kreacijo, vlogo, odnose, stanja … Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj. In čeprav je večji del svoje kariere posvetila najrazličnejšim zvrstem znotraj dramskega gledališča, so ji blizu eksperimentalne in laboratorijske forme, tudi lutkovno gledališče in film," je zapisala dramaturginja Maja Borin v utemeljitvi nominacije za Borštnikov prstan.   Pogovor z letošnjo prejemnico Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker bo, v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta, naslednji četrtek, 26. oktobra 2023, ob 18. uri vodila teatrologinja Ana Perne.   Vljudno vabljeni!

Borštnikovo srečanje, 25. september ― Minuli konec tedna smo na Komornem odru SNG Maribor izvedli avdicijo za predstavo Aktivistke, ki nastaja v okviru projekta Sence pandemije: skriti glasovi. K sodelovanju smo povabili delavke s področja kulture, ki jih zanimajo izkušnje drugih v tem segmentu ter želijo deliti tudi svoje lastne izkušnje in poglede ter ozaveščati o problematiki ne glede na to, kaj so oziroma počnejo v kulturnem sektorju (računovodkinja, igralka, garderoberka, režiserka, poslovna sekretarka, producentka, prevajalka, čistilka, strokovnjakinja za odnose z javnostmi, dramaturginja, kostumografinja, avtorica, fotografinja, rekviziterka, biljeterka, inspicientka, oblikovalka, koreografinja ...). V dveh dneh se je avdicije z režiserko predstave Selmo Spahić, dramaturginjo projekta Ivano Vuković in avtorico izbranega slovenskega besedila Aktivistke Katjo Gorečan udeležilo 15 kandidatk, še nekaj se jih bo v prihodnjih dneh srečalo z ustvarjalno ekipo preko virtualnih platform. Vzdušje na avdicijah je bilo sproščeno in motivirano ter s ciljem najti različne profile delavk, ki bi ustrezali konceptu predstave. O izboru bomo udeleženke obvestili do konca oktobra, delo z umetniško ekipo pa bo v Mariboru potekalo predvidoma februarja 2024. Nastajajoča predstava je del omnibusa, ki bo sestavljen iz treh delov/predstav in bo odigran v Mariboru, Zagrebu, Beogradu in v še dveh tujih državah. Več o projektu. Projekt prek Ustvarjalne Evrope sofinancira Evropska komisija.

Borštnikovo srečanje, 19. september ― Nagrada julija igralcu Aljoši Ternovšku Nagrado julija, ki jo Prešernovo gledališče Kranj podeljuje članu igralskega ansambla, ki je v minuli gledališki sezoni 2022/2023 s svojo stvaritvijo najbolj prepričal gledalce in žirijo, letos prejme igralec Aljoša Ternovšek za vlogo v Deževnem dnevu v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića in v režiji Sebastijana Horvata. Žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Vilma Štritof kot predsednica, novinar Gorenjskega glasu Igor Kavčič ter predstavnica gledalcev Barbara Logar, je v utemeljitvi zapisala, da ima Ternovškova "igra moč, da nas, gledalce, s svojo intenzivnostjo privede v situacijo, ko tudi sami ugledamo svoje in skupno temno brezno". "Aljoša Ternovšek vlogo Petra začenja v suvereni poziciji, družbeno utrjeni po vseh malomeščanskih pravilih. Zanimanje za begunsko krizo je pri njem zgolj akademska téma in nič, razen potlačene bolečine ob tem, da z ženo ne moreta imeti otrok, je ne more omajati. Ležerno in neobremenjujoče dogajanje zamaje in pretrga odločitev, da najde na neznan način odtujeno družinsko dragocenost, verižico. Igralec takrat izstopi iz sveta udobja in se obsesivno zažene v njeno iskanje. Sprva le površinsko, lagodno igro na robu rutine odločno usmeri v izpolnitev naloge. Vendar izstop iz ugledne soseske v doslej zanj povsem neznano predmestje, v zakotni, temačni in vse bolj nevarni Gurlitsch, pomeni sestop v svet, v katerem se ne znajde. Postaja vse bolj negotov, misija se sprevrže v paranoično beganje in potapljanje vse globlje ne le v svet Gurlitscha, ampak v svoje še do pred kratkim skrbno prikrito nezavedno, polno frustracij in travm. V uprizoritvi s statičnim začetnim pogledom se vizura s filmsko hitrostjo vse intenzivneje menjava, Peter pa pada vse globlje, dokler domnevno ne ubije človeka. Vendar ni nič gotovo: morda je Gurlitsch le v njem in v resnici ne obstaja. Aljoša Ternovšek je nosilno vlogo Petra do potankosti razvil od samozavestnega intelektualca do človeka, ki mu je vse ušlo iz rok, saj p