Predstavitev knjige dr. MIHE KOSMAČA, Etnično homogena Evropa: preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945-1948

Predstavitev knjige dr. MIHE KOSMAČA, Etnično homogena Evropa: preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945-1948

Mestni muzej Idrija, 14. februar ― Vabimo Vas na predstavitev znanstvene monografije dr. Mihe Kosmača »Etnično homogena Evropa«: preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945–1948, ki bo v torek, 19. februarja 2019, ob 19.30 uri na gradu Gewerkenegg v Idriji. Z avtorjem se bosta pogovarjala recenzenta, višji znanstveni sodelavec dr. Gorazd Bajc, ter znanstveni svetnik dr. Bojan Godeša. O monografiji: Delo na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, časopisja in tiskanih virov omogoča poglobljen vpogled v kaotičen čas po koncu druge svetovne vojne. Avtor primerja obmejna prostora Istre in Sudetov in podaja znanstveno utemeljene odgovore na številna vprašanja: kakšna je bila vloga velikih sil pri obeh procesih preseljevanja; ali je Italija spodbujala izseljevanje prebivalstva iz Istre; kako so jugoslovanske in češkoslovaške oblastne strukture gledale na ta proces; ali je prihajalo do razlik med ukazi, izdanimi na ravni centralnih oblasti in njihovim izvrševanjem na lokalnem nivoju; kakšno vlogo so pri obeh obravnavnih procesih imeli nekateri vodilni akterji – Josip Broz Tito, Vladimir Bakarić, Edvard Kardelj in Edvard Beneš. Leta 2004 je italijanska država 10. februar razglasila za »dan spomina na žrtve fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije«. S tem je bil na nacionalno raven povzdignjen mit, da so bili Italijani v drugi svetovni vojni in pred njo žrtve in nikoli povzročitelji trpljenja drugim. Aktualnost monografije dokazujejo tudi odzivi na letošnjo proslavo v Bazovici pred nekaj dnevi. O avtorju: Dr. Miha Kosmač je bil med letoma 2010 in 2016 raziskovalec na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Od leta 2018 je zaposlen v Mestnem muzeju Idrija kot kustos.  Na predstavitvi bo Znanstvena založba Annales ZRS Koper omogočila nakup knjige po promocijski ceni 14,40 €.  
V SPOMIN TOMAŽU PAVŠIČU, IDRIJSKEMU MUZEALCU

V SPOMIN TOMAŽU PAVŠIČU, IDRIJSKEMU MUZEALCU

Mestni muzej Idrija, 12. februar ― Poslovil se je naš dolgoletni sodelavec in prijatelj, muzealec, kulturni in politični delavec, profesor in publicist Tomaž Pavšič. Tomaž je bil doma iz Otaleža, skromne domačije ob glavni cesti Idrija–Tolmin, v neposredni bližini nekdanje rapalske meje. V času trpkih preizkušenj za slovenski narod je v njem vzniknila ljubezen do domače zemlje, predvsem pa do slovenskega jezika. Po študiju slavistike na Filozofski fakulteti in odsluženi vojaščini je bil profesor na idrijski gimnaziji. Od tam ga je pot vodila v kulturne vode. Postal je tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v idrijski občini. V začetku 70. let 20. stoletja se je pridružil goriškim muzealcem na gradu Kromberk. Krajši čas je vodil tudi Tolminski muzej, takrat še enoto Goriškega muzeja. Leta 1980 je pomembno okrepil idrijske muzejske vrste. Bil je prvi redno zaposleni kustos in kot kustos dokumentalist ostal med nami do leta 1993. Zadnja aktivna leta pred upokojitvijo je deloval kot konzul v Trstu. Kot se je sam rad spominjal, so bila to njegova najlepša in ustvarjalna leta. Čeprav se je muzejska ekipa od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja že dodobra spremenila, je Tomaževa muzejska zapuščina med nami še vedno živa: v dokumentaciji, na razstavah, v spominih na naša srečanja in sodelovanja ob različnih priložnostih ter v anekdotah, ki Tomaža rišejo kot umirjenega, a tudi hudomušnega človeka. Znana je Tomaževa navezanost na slovenski zamejski prostor, kjer je imel številne prijatelje. Tudi muzealci smo pod njegovim vodstvom odkrivali sledi narodnega buditelja Ivana Trinka in drugih zavednih Slovencev na oni strani meje, spoznavali lepote Benečije in Rezije, klenost in vztrajnost tamkajšnjih prebivalcev ter bogastvo kulturne dediščine zamejskega prostora. V muzejski dokumentaciji je zapisan kot avtor razstave o življenju in delu pisatelja Franceta Bevka, ki je bila odprta ob 100-letnici pisateljevega rojstva leta 1990 in je še vedno na ogled na Bevkovi domačiji v Zakojci. Tomaž
8. februar v Mestnem muzeju Idrija

8. februar v Mestnem muzeju Idrija

Mestni muzej Idrija, 4. februar ― Mestni muzej Idrija, Gostišče Gačnk V Logu in Turistično društvo Novaki vas vabimo na prireditev v okviru projekta Franja nas povezuje, znotraj Lokalne akcijske skupine LAS s ciljem. Tako kot je bilo med 2. svetovno vojno, v času delovanja bolnice Franja, izjemno pomembno medsebojno sodelovanje osebja bolnišnice z domačini, nas danes povezuje želja po ohranjanju dediščine in prenosu sporočilnosti Franje našim zanamcem. V dogodku bomo združili predavanje Ivane Leskovec in Milojke Magajne o medvojni prehrani s pokušino, vse pa povezali v spomin na povojna srečanja Franjevcev v nekdanji javki V Logu. Lepo vabljeni v našo družbo v Gostišče Gačnk V Logu na kulturni praznik, v petek, 8. februarja ob 16. uri!

Muzejski večeri: Gorazd Trušnovec, Ilustrirana zgodovina urbanega čebelarstva

Mestni muzej Idrija, 30. januar ― Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje iz cikla Muzejski večeri. Tokratni gost bo arhitekt in publicist Gorazd Trušnovec. Na predavanju z naslovom Ilustrirana zgodovina urbanega čebelarstva bo spregovoril o čebelarjenju v urbanem okolju, ki v zadnjih desetletjih postaja v svetu vse bolj priljubljena dejavnost, a jo lahko sledimo že od predantičnih časov dalje. Predstavil bo razvoj te prakse v tujini in pri nas z različnih vidikov, od bioloških do antropoloških, ter nas seznanil z različnimi možnostmi v prihodnje. Vljudno vabljeni na predavanje v torek, 5. februarja 2019, ob 18. uri v predavalnico Osnovne šole Idrija!  
Muzejski večeri: Gorazd Trušnovec, Ilustrirana zgodovina urbanega čebelarstva

Muzejski večeri: Gorazd Trušnovec, Ilustrirana zgodovina urbanega čebelarstva

Mestni muzej Idrija, 30. januar ― Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje iz cikla Muzejski večeri. Tokratni gost bo arhitekt in publicist Gorazd Trušnovec. Na predavanju z naslovom ILUSTRIRANA ZGODOVINA URBANEGA ČEBELARSTVA bo spregovoril o čebelarjenju v urbanem okolju, ki v zadnjih desetletjih postaja v svetu vse bolj priljubljena dejavnost, a jo lahko sledimo že od predantičnih časov dalje. Predstavil bo razvoj te prakse v tujini in pri nas z različnih vidikov, od bioloških do antropoloških, ter nas seznanil z različnimi možnostmi v prihodnje. Vljudno vabljeni na predavanje v torek, 5. februarja 2019, ob 18. uri v predavalnico Osnovne šole Idrija!    
Predavanje in likovna razstava Danila Cedilnika - Dena

Predavanje in likovna razstava Danila Cedilnika - Dena

Mestni muzej Idrija, 25. januar ― Planinsko društvo Cerkno vabi na predavanje in odprtje likovne razstave Danila Cedilnika Dena STRMIM V SVET STRMIN v petek, 1. februarja 2019 ob 18. uri v dvorano Podružnične glasbene šole Cerkno in v Cerkljanski muzej. Znani slovenski alpinist Danilo Cedilnik - Den je konec 60. in v 70. letih največ plezal s Borom Krivicem, Stanetom Belakom, Mitjem Koširjem, Marjanom Manfredo in Vikijem Grošljem. Bil je član odprav v Hindukuš leta 1970, na Makalu leta 1972, Kangbačen 1974, zopet Makalu 1975 in Hindukuš 1979. Z Nejcem Zaplotnikom, Jožetom Andlovicem in Alešem Kunaverjem so bili prvi inštruktorji za nepalske gorske vodnike v Manangu. Danilo Cedilnik je bil rojen leta 1947 v Ljubljani. Po končani šoli za oblikovanje je nadaljeval študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Od leta 1987 je član DSLU. Ukvarja se z oljnim in akvarelnim slikarstvom, grafiko in knjižno ilustracijo. V svojih delih največ upodablja gorski svet (od domačih Alp pa do Himalaje, ki jo kot član večih alpinističnih odprav pozna na svojstven način). Je avtor in soavtor več knjig, gorski reševalec in gorski vodnik. Za seboj ima več kot 35 samostojnih in skupinskih razstav. Poleg predavanja bo v Cerkljanskem muzeju na ogled tudi razstava njegovih likovnih del, ki bo na ogled do konca februarja 2019.
Odprtje razstave Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941 - 1945

Odprtje razstave Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941 - 1945

Mestni muzej Idrija, 18. januar ― Vabimo vas na odprtje razstave Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941–1945 na grad Gewerkenegg v četrtek 24. januarja 2019, ob 18. uri. Prostor med Idrijo in Žirmi je že po prvi svetovni vojni dobil značaj obmejnega območja, s podpisom Rapalske pogodbe pa sta naselji tudi uradno pripadli dvema različnima državama – Idrija Kraljevini Italiji, Žiri pa Kraljevini SHS (pozneje Jugoslaviji). Aprila leta 1941 je nacistična Nemčija s svojimi zaveznicami po kratkotrajni vojni razkosala Jugoslavijo. Slovensko ozemlje je bilo v kratkem ponovno razdeljeno, tokrat med nemško, italijansko, madžarsko in hrvaško okupacijsko oblast. Ločnice med posameznimi okupiranimi območji so postale težko prehodne, zamejene z bodečo žico, minskimi polji in stražnimi stolpi.   Obravnavano območje je postalo stičišče starih ozemelj Kraljevine Italije, na novo zasedene Ljubljanske pokrajine in nemškega okupacijskega območja na Gorenjskem. Na razstavi bodo s pomočjo fotografij, arhivskih dokumentov, kartografskega gradiva in preko pričevanj posameznikov, ki so vojno še doživeli, predstavljena vojna leta na mejnem območju med Idrijo in Žirmi.   Razstava je del raziskovalnega projekta Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva.   Razstavo bo odprl vodja raziskovalnega projekta, red. prof. dr. Božo Repe.   Več o projektu: https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/   Javno vodstvo po razstavi: četrtek, 21. februar 2019, ob 17.00 Razstava bo na ogled do 28. februarja 2019.
Muzejski večeri: dr. Uroš Lipušček, PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA 1919: IZVOR VEČINE DANAŠNJIH KRIZ

Muzejski večeri: dr. Uroš Lipušček, PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA 1919: IZVOR VEČINE DANAŠNJIH KRIZ

Mestni muzej Idrija, 17. januar ― Vabimo Vas na predavanje iz cikla Muzejski večeri:  PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA 1919: IZVOR VEČINE DANAŠNJIH KRIZ v torek, 22. januarja 2018, ob 18. uri v Osnovni šoli Idrija. Predaval bo politolog dr. Uroš Lipušček. Pariška mirovna konferenca 1919, ki je potekala po koncu prve svetovne vojne, ko so propadli štirje veliki imperiji, je bila eden od osrednjih političnih dogodkov 20. stoletja. Njene posledice so vidne še danes. Slovenci smo se na konferenci prvikrat v zgodovini pojavili v okviru delegacije Kraljevine Srbije (kasneje Kraljevine SHS) kot zgodovinski narod. Kljub pravici do samoodločbe, ki jo je razglašal ameriški predsednik Woodrow Wilson, je na konferenci zmagala tako imenovana stara diplomacija. Ta je pred in med vojno sklepala številne tajne sporazume. Dejstvo, da omenjenih sporazumov na konferenci niso razveljavili, je Italiji omogočilo prilastitev velikega dela zahodne Slovenije, vključno s Trstom in Gorico. Zaradi Wilsonove nedoslednosti smo na plebiscitu leta 1920 izgubili tudi Koroško. Če Maribora ne bi zasedel general Maister s svojimi prostovoljci, bi verjetno izgubili tudi štajersko prestolnico. Edina pridobitev je bila priključitev Prekmurja (brez Porabja) k matični domovini. Pariška konferenca je s svojo nedoslednostjo in pritiskom na Nemčijo med drugim povzročila tudi vzpon fašizma in nacizma ter številne krize na območju Bližnjega vzhoda, kjer so nastale številne umetne državne tvorbe. Sedanje napetosti in vojne na Bližnjem vzhodu so neposredna posledica odločitev, sprejetih na pariški mirovni konferenci. Zmagovalci so Rusijo oziroma Sovjetsko zvezo izključili iz mednarodnega sistema, ki so ga izoblikovali na pariški mirovni konferenci, kar je usodno vplivalo na tok zgodovine. Če bi jo povabili in integrirali v povojni sistem, bi se morda evropska zgodovina pisala drugače. dr. Uroš Lipušček
Nov cenik vstopnin Mestnega muzeja Idrija

Nov cenik vstopnin Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija, 17. december 2018 ― Obveščamo vas, da bo 1. 1. 2019 stopil v veljavo nov cenik vstopnin na vseh osmih objektih Mestnega muzeja Idrija. Cenik si lahko ogledate v priponki. Opozarjamo vas na dve novosti: 10 % popust za vse upokojence (posameznike in skupine)  družinska vstopnica (poleg brezplačnih vstopnic za vse predšolske otroke v družini vključuje eno (1) brezplačno vstopnico za šolarja ali dijaka)
Muzejska praznična ustvarjalnica

Muzejska praznična ustvarjalnica

Mestni muzej Idrija, 7. december 2018 ― Otroci starejši od 5 let ste vabljeni na Muzejsko praznično ustvarjalnico. Družili se bomo kar dvakrat, v sredo 12. decembra 2018, ob 16. uri v Cerkljanskem muzeju v Cerknem in v torek, 18. decembra 2018, ob 17. uri na gradu Gewerkenegg v Idriji. Starši lahko ta čas izkoristite za ogled občasne razstave Na obrobju pekla, Idrijsko in Cerkljansko 1914 - 1919. Vstop na delavnico je prost, lepo vabljeni.
Koncert Lare Jankovič: Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?

Koncert Lare Jankovič: Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?

Mestni muzej Idrija, 7. december 2018 ― Mestni muzej Idrija Vas vabi na koncert Lare Jankovič z naslovom KAKO DIŠI SVOBODA, KAKŠNE BARVE JE MIR? v nedeljo, 23. decembra 2018, ob 18. uri v Cerkljanski muzej. Koncert pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraštva, pesmi o miru, svobodi, sožitju, ljubezni in….strpnosti je posvečen 75-letnici ustanovitve Partizanske bolnice Franja. Kitarista: Ravi Shresta in Tilen Stepišnik Koncert je zasnovan v dveh delih. V prvi del so uvrščene naše in tuje pesmi iz vojnega časa, v drugem delu bodo zvenele pesmi, ki so nastale po vojni. Kot odgovor. Pesmi, ki niso slovenske, bodo pol odpete v originalnih jezikih, pol pa v slovenščini, ker bi jih rada še bolj približala poslušalcem. Slišali boste lahko med drugim Počiva jezero v tihoti, Lipa zelenela je, Lili Marlen, Katjuša, Bella ciao, Konjuh planinom, Dime donde vas morena ali Na oknu glej obrazek bled, Libertad, Če utišate pevca, utihne življenje, Imagine, Where have all the flowers gone. Na koncertu, ki traja 1 uro 25 minut, se sočasno odvija tematska projekcija. Velikokrat razmišljam o svobodi in miru. V svetu v katerem živimo, spoznavam, da sta svoboda in mir pravzaprav privilegij, za kar se imamo zahvaliti našim prednikom, ki so nam svobodo in mir priborili. Morda se ne zavedamo, kako velik privilegij je biti rojen in živeti v miru in svobodi ? Lara Jankovič Vstopnice bodo na voljo na recepciji Cerkljanskega muzeja uro pred koncertom, cena 5,00 EUR.    
Katalog razstave NA OBROBJU PEKLA: IDRIJSKO IN CERKLJANSKO 1914–1919

Katalog razstave NA OBROBJU PEKLA: IDRIJSKO IN CERKLJANSKO 1914–1919

Mestni muzej Idrija, 4. december 2018 ― Ob razstavi Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919 je Mestni muzej Idrija izdal tudi obsežno publikacijo z enakim naslovom. V njej so zbrani prispevki enajstih različnih avtorjev, ki govorijo o življenju na Idrijskem in Cerkljanskem v času prve svetovne vojne. Temeljijo na primarnih arhivskih, časopisnih in drugih virih. Upravičeno lahko trdimo, da presegajo dosedanje izsledke o tej temi na obravnavanem prostoru. V publikaciji lahko preberemo: 1.     Upravna razdelitev Idrijskega in Cerkljanskega v letih 1914–1918        (Sandro Oblak), 2.     Politično nasilje v Idriji: prevratniški dijaki, odstavljeni župan in cenzura        (Matevž Šlabnik), 3.     Feldban – vojaška ozkotirna železnica Logatec–Godovič–Dolenja Trebuša in          Godovič–Zadlog (Anton Zelenc; Grega Žorž), 4.     V službi vojne: vsakdanje življenje v času vélike vojne (Marija Terpin Mlinar), 5.     Mesto in vloga žensk med vojno (Mirjam Gnezda Bogataj), 6.     O beguncih v naših krajih (Milojka Magajne), 7.     Tranzicija oblasti po zaključku vojne in njeno oblikovanje v         času zgodnje italijanske zasedbe (Miha Kosmač), 8.     Ostaline, spomeniki in obeležja prve vojne na naših tleh         (Marija Terpin Mlinar), 9.     Ubesedena vojna – zapisi in spomini (Mirjam Gnezda Bogataj), 10.  Žrtve prve svetovne vojne (Sandro Oblak) 11.  Seznam 867 žrtev vojne z Idrijskega in Cerkljanskega (Sandro Oblak). Uvodni razmišljanji sta prispevali še Petra Svoljšak, ki govori o mestu in vlogi prve svetovne vojne pri oblikovanju slovenske spominske krajine ter bistvenih elementov, ki so jo oblikovali ter Damjana Fortunat Černilogar, ki osvetli pomen soške fronte in njen vpliv na dogajanje in življenje na Idrijskem in Cerkljanskem. V Predgovoru pa direktorica Mestnega muzeja Idrija predstavi prispevek Mestnega muzeja Idrija k obeleževanju 100-letnice prve svetovne vojne, ki je potekalo v letih 2014 do 2018.   Knjiga obsega 216 strani, opr
Kekljanje čipk v Sloveniji vpisano na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Kekljanje čipk v Sloveniji vpisano na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Mestni muzej Idrija, 30. november 2018 ― Klekljanje čipk v Sloveniji je uradno vpisano na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. S tem je dano dolgo pričakovano priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije od otrok do starih staršev; gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se neprestano izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselji in pokrajin. Nominacija Klekljanje čipk v Sloveniji je temeljila na dveh enotah žive dediščine, vpisanih v slovenski register nesnovne dediščine in razglašenih za živo mojstrovino državnega pomena: Klekljanje idrijske čipke in Klekljanje slovenske čipke. Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke – kleklje. Postopek klekljanja sledi vzorcu – risbi na papirnati predlogi, pritrjeni na valjasto blazino vstavljeno v pleteno košarico ali lesen podstavek. Klekljarica potrebuje še bucike, kvačko, škarjice in pripomoček za navijanje sukanca na kleklje. Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev, ki jih pogosto zaznamujejo ljudska poimenovanja (križčevke, srčkovke, pogačke, močeradovke…), klekljarice izdelujejo čipke metrskih ali zaključenih oblik. S čipkami se krasijo oblačila, cerkveni in hišni tekstil, reprezentativni prostori, iz njih se izdeluje nakit in hišno okrasje. Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, s katero se ukvarjajo največ upokojene ženske, otroci in mladina, redkeje moški, ki sodelujejo predvsem kot izdelovalci klekljarskih pripomočkov. Danes imajo čipke tudi druge družbene vloge. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih
še novic