Odprtje razstave Slovenci, začenjajo se novi časi

Odprtje razstave Slovenci, začenjajo se novi časi

Mestni muzej Idrija, 5. april ― Zgodovinski arhiv Ljubljana in Mestni muzej Idrija vas vljudno vabita na odprtje razstave SLOVENCI, ZAČENJAJO SE NOVI ČASI … (1918–1920). Razstavo bo odprl župan Občine Idrija Tomaž Vencelj. Pridružite se nam v torek, 9. aprila 2019, ob 18. uri na idrijskem gradu Gewerkenegg! Jesen 1918 je prinesla težko pričakovani konec vojne in rojstvo nove države južnih Slovanov, v katero so se vključili tudi Slovenci.V središču razstave je mali človek, ki je najbolj občutil posledice minule vojne in političnih sprememb, ki so odločilno krojile njegov vsakdan. Zgodovinski arhiv Ljubljana je z razstavo »Slovenci, začenjajo se novi časi… (1918–1920)« zaključil niz razstav o življenju v zaledju bojišč prve svetovne vojne, ki so nastale na podlagi bogatega arhivskega gradiva. Leta 1918 je vojsko zaradi izčrpanosti, nezadovoljstva in domotožja preplavil nemir. Začela je razpadati italijanska fronta, sledili so spontani in organizirani upori vojakov, ki so jih dosegle tudi vesti o burnem političnem življenju v zaledju. Razpad monarhije je bil neizogiben. Na pogorišču je vzniknila nova svobodna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je morala takoj spopasti s težavami vračajoče vojske, problemi na zahodni in severni meji, begunci ter boleznimi, ki so udarile z vso silo in pogubno. A kmalu se je mlada država združila s Kraljevino Srbijo in Slovenci so cesarja zamenjali za kralja in skozi stranska vrata je prihajala srbohrvaščina. Za padlimi vojaki pa je ostal le boleč spomin in opomin.
Mednarodni znanstveni simpozij

Mednarodni znanstveni simpozij

Mestni muzej Idrija, 28. marec ― Pokrajine na ozemlju med Vzhodnimi Alpami in Jadranom v dialogu z drugimi kulturnimi področji (1740-1867): izmenjava znanstvenikov in izobražencev ter spremembe epistemoloških vzorcevOrganizacijski odbor:         Marko Štuhec in Patrizia Farinelli (UL/FF) Peter Vodopivec (INZ)François Bouchard (ICD na Univerzi v Toursu)Simpozij so podprli:Filozofska Fakulteta Univerze v Ljubljani, Center za raziskovanje ICD Univerze v Toursu, Mestna občina Ljubljana in Mestni Muzej v Ljubljani, Mestni muzej Idrija, Italijanski kulturni Institut v Sloveniji in ZRC SAZUSimpozij poteka v okviru znanstvenih in študijskih dejavnosti ob 100. obletnici UL in FF.
Muzejski večeri: dr. Marko Štepec, Življenje v zaledju v letu 1918, konec vojne in razpad monarhije

Muzejski večeri: dr. Marko Štepec, Življenje v zaledju v letu 1918, konec vojne in razpad monarhije

Mestni muzej Idrija, 18. marec ― Vabimo Vas na predavanje iz cikla Muzejski večeri:  ŽIVLJENJE V ZALEDJU V LETU 1918, KONEC VOJNE IN RAZPAD MONARHIJE v torek, 19. marca 2019, ob 18. uri v Osnovni šoli Idrija. Predaval bo zgodovinar, muzejski svetnik dr. Marko Štepec. Po kratkemu trenutku sprostitve, ko se je frontna črta iz slovenskega ozemlja premaknila na reko Piavo, je v vsakdanjem življenju prebivalcev Avstro-Ogrske zavladalo pomanjkanje, splošna izčrpanost in prehranska kriza. Po dolgih letih militarizacije družbe in vojnega izčrpavanja, v katerih je vzdržljivost prebivalcev v zaledju postala enakovredna vojaški strategiji in trdoživosti vojakov na bojiščih, je pustila globoke sledi v vsakdanjem življenju. V letu 1918 je nezadovoljstvo naraščalo tako med vojaki kot med civilnimi prebivalci. Zvestoba tradicionalni monarhiji je kopnela, v mestih so se vrstili socialni nemiri in Avstro-Ogrska je konec oktobra 1918 razpadla. Množice avstro-ogrskih vojakov so se vračale domov prek slovenskega ozemlja, širile so se bolezni in propadajoče vrednote »minulega sveta« so menjale nove. Na podlagi zbranega arhivskega gradiva, drobcev iz družinskih zapuščin in izbranih osebnih zgodb bo predstavljeno vsakdanje življenje ob koncu vojne in njene posledice, ki so segale še daleč v povojni čas. Ob zbranemu fotografskemu gradivu bo predstavljen nastanek nove države in z njo povezani dogodki v letu 1918, drobne usode ljudi, njihova osebna izkušnja in spomin na čas, ko se je veselje zaradi konca vojne in pričakovanj o narodni emancipaciji mešalo s tesnobo ob številnih umrlih ter strahom pred vsakdanjimi življenjskimi stiskami.
Večer posvečen spominu naših vojakov na véliko vojno

Večer posvečen spominu naših vojakov na véliko vojno

Mestni muzej Idrija, 16. marec ― Vabimo Vas nas večer posvečen spominu naših vojakov na véliko vojno. Prireditev bo potekala v petek, 22. marca ob 18. uri v Cerkljanskem muzeju. Kulturni program bodo sooblikovali Matevž Rijavec, Božan Verbič in vokalna skupina Snežet, povezovala pa Milojka Magajne. Prireditev sodi v spremljevalni program razstave Na obrobju pekla, Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919. Razstava v Cerkljanskem muzeju govori o vojnem dogajanju na tem območju z vojaške perspektive, zato bo večer namenjen predvsem našim možem in fantom – vojakom in njihovemu doživljanju vojne. Izbor odlomkov iz dnevniških in spominskih zapisov ter časopisnih člankov bodo dopolnile pesmi Nocoj pa oh nocoj, Oblaki so rdeči in druge. Lepo vabljeni!  
Gregorjevo: Ustvarjalna delavnica za odrasle

Gregorjevo: Ustvarjalna delavnica za odrasle

Mestni muzej Idrija, 6. marec ― Mestni muzej Idrija vas na Gregorjevo vabi na ustvarjalno delavnico za odrasle. Lepo vabljeni v torek, 12. marca 2019 ob 17. uri na idrijski grad Gewerkenegg! Staro veščino izdelave papirnatih rož, ki je bila nekdaj živa tudi v naših krajih, bomo obudili skupaj z Jožico Peternelj iz Dolenjih Novakov. Najpogosteje so papirnate rože oblikovali v šopke, ki so jih na poroki nosili ženini, neveste in svatje ter vojaški naborniki. V kombinaciji z naravnim rastlinjem pa so papirnate rože vpletali v cvetnonedeljske butare.  Prispevek za delavnico znaša 3 € na osebo.
Javno vodstvo po razstavi Idrija in Žiri kot obmejno območje

Javno vodstvo po razstavi Idrija in Žiri kot obmejno območje

Mestni muzej Idrija, 19. februar ― Na idrijskem gradu Gewerkenegg je od 24. januarja 2019 na ogled razstava Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941–1945. Na njej so s fotografijami, arhivskimi dokumenti, kartografskim gradivom in preko pričevanj posameznikov predstavljena vojna leta na mejnem območju med Idrijo in Žirmi. Ne zamudite javnega vodstva s soavtorjem razstave Matevžem Šlabnikom, ki bo v četrtek, 21. februarja 2019, ob 17. uri. Vljudno vabljeni! Prostor med Idrijo in Žirmi je že po prvi svetovni vojni dobil značaj obmejnega območja, s podpisom Rapalske pogodbe pa sta naselji tudi uradno pripadli dvema različnima državama – Idrija Kraljevini Italiji, Žiri pa Kraljevini SHS (pozneje Jugoslaviji). Aprila leta 1941 je nacistična Nemčija s svojimi zaveznicami po kratkotrajni vojni razkosala Jugoslavijo. Slovensko ozemlje je bilo v kratkem ponovno razdeljeno, tokrat med nemško, italijansko, madžarsko in hrvaško okupacijsko oblast. Ločnice med posameznimi okupiranimi območji so postale težko prehodne, zamejene z bodečo žico, minskimi polji in stražnimi stolpi. Obravnavano območje je postalo stičišče starih ozemelj Kraljevine Italije, na novo zasedene Ljubljanske pokrajine in nemškega okupacijskega območja na Gorenjskem. Razstava je del projekta Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, ki je povezal raziskovalce s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Zgodovinskega društva Rapalska meja. Njeni avtorji so: Matevž Šlabnik, Maja Vehar, dr. Peter Mikša, vodja projekta dr. Božo Repe in sodelavci. Razstava na gradu Gewerkenegg bo na ogled do 28. februarja 2019, vsak dan od 9. do 18. ure.  
Predstavitev knjige dr. MIHE KOSMAČA, Etnično homogena Evropa: preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945-1948

Predstavitev knjige dr. MIHE KOSMAČA, Etnično homogena Evropa: preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945-1948

Mestni muzej Idrija, 14. februar ― Vabimo Vas na predstavitev znanstvene monografije dr. Mihe Kosmača »Etnično homogena Evropa«: preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945–1948, ki bo v torek, 19. februarja 2019, ob 19.30 uri na gradu Gewerkenegg v Idriji. Z avtorjem se bosta pogovarjala recenzenta, višji znanstveni sodelavec dr. Gorazd Bajc, ter znanstveni svetnik dr. Bojan Godeša. O monografiji: Delo na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, časopisja in tiskanih virov omogoča poglobljen vpogled v kaotičen čas po koncu druge svetovne vojne. Avtor primerja obmejna prostora Istre in Sudetov in podaja znanstveno utemeljene odgovore na številna vprašanja: kakšna je bila vloga velikih sil pri obeh procesih preseljevanja; ali je Italija spodbujala izseljevanje prebivalstva iz Istre; kako so jugoslovanske in češkoslovaške oblastne strukture gledale na ta proces; ali je prihajalo do razlik med ukazi, izdanimi na ravni centralnih oblasti in njihovim izvrševanjem na lokalnem nivoju; kakšno vlogo so pri obeh obravnavnih procesih imeli nekateri vodilni akterji – Josip Broz Tito, Vladimir Bakarić, Edvard Kardelj in Edvard Beneš. Leta 2004 je italijanska država 10. februar razglasila za »dan spomina na žrtve fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije«. S tem je bil na nacionalno raven povzdignjen mit, da so bili Italijani v drugi svetovni vojni in pred njo žrtve in nikoli povzročitelji trpljenja drugim. Aktualnost monografije dokazujejo tudi odzivi na letošnjo proslavo v Bazovici pred nekaj dnevi. O avtorju: Dr. Miha Kosmač je bil med letoma 2010 in 2016 raziskovalec na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Od leta 2018 je zaposlen v Mestnem muzeju Idrija kot kustos.  Na predstavitvi bo Znanstvena založba Annales ZRS Koper omogočila nakup knjige po promocijski ceni 14,40 €.  
V SPOMIN TOMAŽU PAVŠIČU, IDRIJSKEMU MUZEALCU

V SPOMIN TOMAŽU PAVŠIČU, IDRIJSKEMU MUZEALCU

Mestni muzej Idrija, 12. februar ― Poslovil se je naš dolgoletni sodelavec in prijatelj, muzealec, kulturni in politični delavec, profesor in publicist Tomaž Pavšič. Tomaž je bil doma iz Otaleža, skromne domačije ob glavni cesti Idrija–Tolmin, v neposredni bližini nekdanje rapalske meje. V času trpkih preizkušenj za slovenski narod je v njem vzniknila ljubezen do domače zemlje, predvsem pa do slovenskega jezika. Po študiju slavistike na Filozofski fakulteti in odsluženi vojaščini je bil profesor na idrijski gimnaziji. Od tam ga je pot vodila v kulturne vode. Postal je tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v idrijski občini. V začetku 70. let 20. stoletja se je pridružil goriškim muzealcem na gradu Kromberk. Krajši čas je vodil tudi Tolminski muzej, takrat še enoto Goriškega muzeja. Leta 1980 je pomembno okrepil idrijske muzejske vrste. Bil je prvi redno zaposleni kustos in kot kustos dokumentalist ostal med nami do leta 1993. Zadnja aktivna leta pred upokojitvijo je deloval kot konzul v Trstu. Kot se je sam rad spominjal, so bila to njegova najlepša in ustvarjalna leta. Čeprav se je muzejska ekipa od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja že dodobra spremenila, je Tomaževa muzejska zapuščina med nami še vedno živa: v dokumentaciji, na razstavah, v spominih na naša srečanja in sodelovanja ob različnih priložnostih ter v anekdotah, ki Tomaža rišejo kot umirjenega, a tudi hudomušnega človeka. Znana je Tomaževa navezanost na slovenski zamejski prostor, kjer je imel številne prijatelje. Tudi muzealci smo pod njegovim vodstvom odkrivali sledi narodnega buditelja Ivana Trinka in drugih zavednih Slovencev na oni strani meje, spoznavali lepote Benečije in Rezije, klenost in vztrajnost tamkajšnjih prebivalcev ter bogastvo kulturne dediščine zamejskega prostora. V muzejski dokumentaciji je zapisan kot avtor razstave o življenju in delu pisatelja Franceta Bevka, ki je bila odprta ob 100-letnici pisateljevega rojstva leta 1990 in je še vedno na ogled na Bevkovi domačiji v Zakojci. Tomaž
8. februar v Mestnem muzeju Idrija

8. februar v Mestnem muzeju Idrija

Mestni muzej Idrija, 4. februar ― Mestni muzej Idrija, Gostišče Gačnk V Logu in Turistično društvo Novaki vas vabimo na prireditev v okviru projekta Franja nas povezuje, znotraj Lokalne akcijske skupine LAS s ciljem. Tako kot je bilo med 2. svetovno vojno, v času delovanja bolnice Franja, izjemno pomembno medsebojno sodelovanje osebja bolnišnice z domačini, nas danes povezuje želja po ohranjanju dediščine in prenosu sporočilnosti Franje našim zanamcem. V dogodku bomo združili predavanje Ivane Leskovec in Milojke Magajne o medvojni prehrani s pokušino, vse pa povezali v spomin na povojna srečanja Franjevcev v nekdanji javki V Logu. Lepo vabljeni v našo družbo v Gostišče Gačnk V Logu na kulturni praznik, v petek, 8. februarja ob 16. uri!

Muzejski večeri: Gorazd Trušnovec, Ilustrirana zgodovina urbanega čebelarstva

Mestni muzej Idrija, 30. januar ― Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje iz cikla Muzejski večeri. Tokratni gost bo arhitekt in publicist Gorazd Trušnovec. Na predavanju z naslovom Ilustrirana zgodovina urbanega čebelarstva bo spregovoril o čebelarjenju v urbanem okolju, ki v zadnjih desetletjih postaja v svetu vse bolj priljubljena dejavnost, a jo lahko sledimo že od predantičnih časov dalje. Predstavil bo razvoj te prakse v tujini in pri nas z različnih vidikov, od bioloških do antropoloških, ter nas seznanil z različnimi možnostmi v prihodnje. Vljudno vabljeni na predavanje v torek, 5. februarja 2019, ob 18. uri v predavalnico Osnovne šole Idrija!  
Muzejski večeri: Gorazd Trušnovec, Ilustrirana zgodovina urbanega čebelarstva

Muzejski večeri: Gorazd Trušnovec, Ilustrirana zgodovina urbanega čebelarstva

Mestni muzej Idrija, 30. januar ― Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje iz cikla Muzejski večeri. Tokratni gost bo arhitekt in publicist Gorazd Trušnovec. Na predavanju z naslovom ILUSTRIRANA ZGODOVINA URBANEGA ČEBELARSTVA bo spregovoril o čebelarjenju v urbanem okolju, ki v zadnjih desetletjih postaja v svetu vse bolj priljubljena dejavnost, a jo lahko sledimo že od predantičnih časov dalje. Predstavil bo razvoj te prakse v tujini in pri nas z različnih vidikov, od bioloških do antropoloških, ter nas seznanil z različnimi možnostmi v prihodnje. Vljudno vabljeni na predavanje v torek, 5. februarja 2019, ob 18. uri v predavalnico Osnovne šole Idrija!    
še novic