Evalvacija znaka evropske dediščine

Evalvacija znaka evropske dediščine

Mestni muzej Idrija, 20. april ― Evropska komisija vabi k oceni znaka evropske dediščine. Znak evropske dediščine (ZED) je od leta 2011 ukrep Evropske unije, ki temelji na medvladni pobudi iz leta 2006. Uveden je bil s Sklepom št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta. Namenjen je krepitvi občutka pripadnosti evropskih državljanov, zlasti mladih, Evropski uniji na podlagi skupnih vrednot, elementov evropske zgodovine in kulturne dediščine ter spoštovanju nacionalne in regionalne različnosti in krepitvi medkulturnega dialoga. V ta namen znak poudarja simbolno vrednost in veča prepoznavnost spomeniških območij, ki so imela pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in/ali pri oblikovanju Evropske unije. V Slovenija nosita znak Partizanska bolnica Franja in Spominska cerkev sv. duha na Javorci.Prosimo vas, da sodelujete v anketi, ki je dostopna tukaj.S tem boste pomagali oblikovati prihodnjo podobo tega ukrepa.
Muzejski večer: dr. Boštjan Laharnar, O železni dobi in antiki na Idrijskem in Cerkljanskem

Muzejski večer: dr. Boštjan Laharnar, O železni dobi in antiki na Idrijskem in Cerkljanskem

Mestni muzej Idrija, 16. marec ― Vabimo Vas na predavanje iz cikla Muzejski večeri, ki bo v torek, 20. marca 2018, ob 18. uri v predavalnici Osnovne šole Idrija. Arheolog dr. Boštjan Laharnar bo spregovoril O ŽELEZNI DOBI IN ANTIKI NA IDRIJSKEM IN CERKLJANSKEM. Železna doba na prostoru današnje Slovenije oziroma na širšem območju med severnim Jadranom, jugovzhodnimi Alpami in obrobjem Panonske nižine zajema glavnino 1. tisočletja pred našim štetjem, medtem ko antiko opredeljuje čas od izteka zadnjega stoletja pred našim štetjem do naselitve Slovanov v 6. stoletju. Stanje raziskav na Idrijskem in Cerkljanskem še ne omogoča celovite sinteze življenja tukajšnjih prebivalcev v tem, skoraj poldrugo tisočletje dolgem obdobju, toda arheologija je v zadnjih desetletjih uspela izluščiti nekatere pomembne podatke, iz katerih razberemo zanimive zgodbe. O tistih iz železne dobe pripovedujejo odkritja na Jelenšku nad Godovičem, o zgodbah iz konca železne in rimske dobe pa odkritja med Reko in okolico Cerknega.  Dr. Boštjan Laharnar       
Delavnica "MOJ PUSL JE TA LEUS"

Delavnica "MOJ PUSL JE TA LEUS"

Mestni muzej Idrija, 14. marec ― Otroke, starše in stare starše vabimo na delavnico izdelave cvetnonedeljskih butar z naslovom "MOJ PUSL JE TA LEUS", ki bo v sredo, 21. marca ob 16. uri v Cerkljanskem muzeju. Delavnico bodo vodili člani Društva Baška dediščina, ki že enajst let organizirajo delavnice izdelave butar, kot so jih nekoč izdelovali v Podbrdu, na Petrovem Brdu, na Bači pri Podbrdu, na Kalu, v Trtniku, Kuku, Stržiščah, Poreznu in Rutu. Pravijo jim »pusl«, »pušl« ali »pusu«. Za izdelavo pušla potrebujemo: 1. tri mlade leskove šibe (vsaka s tremi popki, če je mogoče, približno 50 cm dolge); 2. vejice pušpana (do 30 cm dolge),3. vejice bršljana (če je le mogoče s črnimi jagodami, do 30 cm dolge)4. oljko 5. žico za povezavo sestavin6. rumeno vrbo za povezavo ročaja Potreben material boste dobili na delavnici, če pa imate možnost, ga prinesite s sabo. Še zlasti bo dobrodošel pušpan, saj je pušpanove grme v Baški grapi pa tudi širše večinoma uničila bolezen. Člani društva bodo predstavili pomen in simboliko posameznih sestavin ter vodili izdelavo. Skupaj boste naredili »pusle«, ki jih boste na cvetno nedeljo nesli k blagoslovu. OBVEZNO pa prinesite s seboj škarje za trto ali živo mejo. Prispevek na udeleženca znaša 3,00 €. Izdelovanje cvetnonedeljskih puslov (butar) je bilo v letu 2013 vpisano v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. V letu 2017 pa je bil v register dodan tudi film o izdelavi »pusla«, avtorice Nadje Valentinčič Furlan, ki je bil posnet na delavnici v Podbrdu leta 2014. Filmček si lahko ogledate na http://www.nesnovnadediscina.si/sl/izdelovanje-cvetnonedeljskih-butar
Projekt za mlade - išče se udeležence

Projekt za mlade - išče se udeležence

Mestni muzej Idrija, 27. februar ― Münster in Osnabrück sta mesti miru v Nemčiji, kjer je bil leta 1648 sklenjen vestfalski mir. Nosijo znak evropske dediščine, zato so v Evropskem letu kulturne dediščine pripravili zanimiv projekt za mlade. K sodelovanju vabijo mlade od 18 do 25 let z območij v Evropi, ki se prav tako ponašajo z znakom evropske dediščine kot naši Partizanska bolnica Franja in spominska cerkev sv. duha na Javorci. Projekt bo potekal od 16. do 26. avgusta 2018 v mestu Osnabrück v Nemčiji, in sicer v obliki delavnic z 8–15 udeleženci. Iščejo mlade glasbenike, vizualne umetnike, mlade, ki jih zanimajo zgodovina, digitalni mediji in video igre. Udeleženci se bodo na posameznih delavnicah na različne načine ukvarjali z zgodovino, sedanjostjo in prihodnostjo Evrope. Komunikacija po potekala v angleščini. Stroške potovanja in namestitve bo pokril organizator, posamezen udeleženec prispeva le 100 €. Vašo prijavo z življenjepisom in motivacijskim pismom pričakujejo do 15. aprila 2018 na naslovu: lab.europe@osnabrueck.deVabljeni! Več o vsebini in pogojih za udeležence delavnic si lahko pogledate v priponkah:  
Muzejski večeri: Kavčič, Peljhan, Uporaba amalgamov in spojin z živim srebrom

Muzejski večeri: Kavčič, Peljhan, Uporaba amalgamov in spojin z živim srebrom

Mestni muzej Idrija, 20. februar ― Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje iz cikla Muzejski večeri v torek, 27. februarja 2018, ob 18.00 uri v predavalnico Osnovne šole Idrija! Predavanje z naslovom UPORABA AMALGAMOV IN SPOJIN Z ŽIVIM SREBROM sta pripravili Ivica Kavčič, univ. dipl. inž. kemije in Martina Peljhan, univ. dipl. inž. geologije. Na predavanju bomo spregovorili o vlogi živega srebra pri razvoju znanosti in tehnike. Z njegovo pomočjo so znanstveniki skozi stoletja odkrivali sestavo in lastnosti snovi in s tem prispevali k razvoju naravoslovja in civilizacije. V nekaterihzgodovinskih obdobjih je bila večina živega srebra porabljenega v obliki amalgamov (zlitin) s srebrom, zlatom, kositrom in natrijem ter spojin z žveplom, klorom, kisikom in organskimi radikali. Od ekološke katastrofe v japonskem zalivu Minamata v 50. letih 20. stoletja so začeli živo srebro zaradi strupenosti postopno izločati iz uporabe. Kljub temu ga predvsem v nerazvitem svetu še vedno porabijo približno 3000 ton na leto, največ v rudnikih na Kitajskem, v Mehiki in Indoneziji. 16. junija 2017 je tudi Slovenija sprejela zakon o ratifikaciji Minamata konvencije, katere cilj je varstvo zdravja ljudi in globalnega okolja pred škodljivimi učinki živega srebra.   Ivica Kavčič, univ. dipl. inž. kemije Martina Peljhan, univ. dipl. inž. geologije
Odprtje razstave Pogled od zgoraj 2017

Odprtje razstave Pogled od zgoraj 2017

Mestni muzej Idrija, 20. februar ― Mestni muzej Idrija vas vabi na odprtje razstave POGLED OD ZGORAJ 2017 v četrtek, 1. marca, ob 18. uri v Razstavišče Nikolaja Pirnata na idrijski grad Gewerkenegg. Jubilejni 25. mednarodni likovni simpozij Slovenija odprta za umetnost je lani na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino združil 19 likovnih ustvarjalcev iz 11 držav. Nastala dela motivno povezujeta figura in krajina. Na razstavi bo spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstava bo na ogled do 31. marca, vsak dan od 9. do 18. ure.25. mednarodni likovni simpozij »Slovenija, odprta za umetnost«Četrt stoletja Mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost« ne predstavlja le petindvajset let obstoja projekta, ki povezuje likovne umetnike pri skupnem ustvarjanju na Sinji gori. Predstavlja začetek svojevrstnega likovnega dogajanja, njegov razvoj in razcvet, vztrajanje, nadgrajevanje in širjenje v razstavne dimenzije.  Je tradicija, ki se vsako leto znova utrjuje, svežino pa ji dajejo vedno novi in novi selektivno izbrani ustvarjalci iz mednarodnega likovnega prostora. Na jubilejnem simpoziju je sodelovalo 19 likovnih ustvarjalcev, 10 iz tujine, 9 pa iz slovenskega prostora. Med njimi sta dve kiparki, ostali avtorji pa so zapisani slikarskemu mediju. Čeprav se na likovnem področju pogosto srečujemo s spoznanjem, da vizualne konvencije, ki so bile značilne še v času modernizma, danes vse bolj izginjajo, pa je sinjevrška produkcija potrdila, da imajo vendarle tudi klasične oblike umetniške prakse svoje mesto na sodobni sceni. Dejstvo sovpada tudi z razmišljanjem Roberta Lozarja, predavatelja simpozija, ki je dejal: »Vsaj zaenkrat zato kaže, da bo slika preživela tudi 21. stoletje. Če ga bomo seveda preživeli tudi mi sami.« Motivni repertoar nastalih del predstavljata predvsem figura in krajina, interpretativni lok pa se razpenja od zavezujočega odnosa z realnostjo do abstraktno zasnovanih slikarskih kompozicij, predvsem pa štejejo avtorsko intimni načini izra
Nova številka Idrijskih razgledov

Nova številka Idrijskih razgledov

Mestni muzej Idrija, 13. februar ― Idrijski razgledi so domoznanska revija, ki jo izdaja Mestni muzej Idrija od leta 1956 in se ponaša s tradicijo najdaljšega izhajanja med primorskimi revijami. Idrijski razgledi ohranjajo zvestobo idrijsko-cerkljanskemu območju, hkrati pa ostajajo odprti v širši slovenski prostor. V njih so objavljeni strokovni prispevki, poročila, predstavitve, zapisi, spomini in recenzije knjižnih izdaj, ki posegajo na področje zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, sociologije, geografije, geologije in naravoslovja. Literarna in likovna priloga sta največkrat prispevek domačih kulturnih ustvarjalcev. Nova številka Idrijskih razgledov (2/2017) je izšla sredi meseca januarja. Prinaša bogato bero branja: 119 strani, 22 avtorjev in 15 prispevkov. V tej številki preberite: UVODNIK Branko Marušič PISMO BEVKU: OB 70-LETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI  ŽIVO SREBRO  Ivica Kavčič, Martina Peljhan ZDRAVLJENJE Z ŽIVIM SREBROM SKOZI STOLETJA  Mihael Brenčič ALKEMIJA BARBARE CELJSKE  Stanislav Južnič POT NAVZGOR IDRIJSKEGA DIREKTORJA STEINBERGA Z RAHLO KOBENCLOVO POMOČJO   TEHNIŠKA DEDIŠČINA   Iztok Hvala REVITALIZACIJA KOT GONILO NAPREDKA SKOZI PROJEKT IDEJNE ZASNOVE REVITALIZACIJE OBMOČJA JAŠKA FRANČIŠKE   LIKOVNA PRILOGA Cveto Koder S POTI (ARHITEKTURNE SKICE)   LITERATURA   Tilen Klinc, Tara Rupnik Caruso, Teodor Pagon, Manja Kolenc, Lara Rojc, Neža Bogataj LITERARNO USTVARJANJE NA GIMNAZIJI JURIJA VEGE IDRIJA   ETNOLOGIJA   Rosita D'Ercoli ČIPKARSKA ŠOLA VELIKI DOL IN NJEN ODNOS DO DRUGIH ŠOL V REGIJI   ZGODOVINA Peter Primožič PRIKLJUČITEV IDRIJE LJUBLJANSKI POKRAJINI   Ivan Lapajne ČAS PRELOMA (V IDRIJI OD 1941 DO 1948)   Davorin Lenko IZ FOTOTEKE MESTNEGA MUZEJA IDRIJA   PREDSTAVITVE   Milanka Trušnovec TRPKO-HUMORNI OBRAČUN PRI O.K. KUMBORJU   Andrej Lutman USTEKLENIČENA SVOBODA   Karmen Simonič Mervic SKRIVNA BOLNIŠNICA   Afrodita Hebar Kljun SVETOVNI ČIPKARSKI KONGRES V SLOVENIJI     Bralcem so na voljo tudi nekateri izvodi starejših letnikov. Cena: 11,
Muzejski večer: mag. Rafael Podobnik, SVETOK IN DRUGA KULTNA MESTA V SOTESKAH DOBLARCE IN LEPENKE

Muzejski večer: mag. Rafael Podobnik, SVETOK IN DRUGA KULTNA MESTA V SOTESKAH DOBLARCE IN LEPENKE

Mestni muzej Idrija, 25. januar ― Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje iz cikla Muzejski večeri. Na tokratnem predavanju se bo mag. Rafael Podobnik posvetil rodni veri, rodnovercem in kultnim mestom, ki jih raziskuje že preko 20 let. Med njimi so tudi kultna mesta v soteskah Doblarce in Lepenke. Lepo vabljeni v torek, 30. januarja 2018 ob 18. uri v predavalnico Osnovne šole Idrija! Nekatere svete kraje v grapah Doblarce in Lepenke opisuje Pavel Medvešček v knjigi Iz nevidne strani neba, večino pa jih je avtor odkril sam. Med njimi tudi iz štirih svetov sestavljen Svetok, ki ga rodnoverci niso nikomur razkrili. Avtor nasprotuje mešanju ali enačenju domače vere z mlajšimi staroslovanskimi verovanji. Imenoval jo je rodna vera, njene vernike pa rodnoverci. Preseneča ga velika gostota kultnih mest in velika prisotnost sedanjega češčenja. Ker to ni razložljivo z asimilacijo ali odmevom spomina, je prepričan, da smo Slovenci staroselci. Temu pritrjuje razkošje slovenskih rodnoverskih izrazov, ki sta jih zapisala Boris Čok in Pavel Medvešček. Tudi megaliti kažejo na prazgodovinsko starost dotičnih kultnih mest. Mag. Rafael Podobnik
Muzejski večer: mag. Rafael Podobnik, SVETOK IN DRUGA KULTNA MESTA V SOTESKAH DOBLARCE IN LEPENKE

Muzejski večer: mag. Rafael Podobnik, SVETOK IN DRUGA KULTNA MESTA V SOTESKAH DOBLARCE IN LEPENKE

Mestni muzej Idrija, 25. januar ― Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje iz cikla Muzejski večeri. Na tokratnem predavanju se bo mag. Rafael Podobnik posvetil rodni veri, rodnovercem in kultnim mestom, ki jih raziskuje že preko 20 let. Med njimi so tudi kultna mesta v soteskah Doblarce in Lepenke. Lepo vabljeni v torek, 30. januarja 2018 ob 18. uri v predavalnico Osnovne šole Idrija! Nekatere svete kraje v grapah Doblarce in Lepenke opisuje Pavel Medvešček v knjigi Iz nevidne strani neba, večino pa jih je avtor odkril sam. Med njimi tudi iz štirih svetov sestavljen Svetok, ki ga rodnoverci niso nikomur razkrili. Avtor nasprotuje mešanju ali enačenju domače vere z mlajšimi staroslovanskimi verovanji. Imenoval jo je rodna vera, njene vernike pa rodnoverci. Preseneča ga velika gostota kultnih mest in velika prisotnost sedanjega češčenja. Ker to ni razložljivo z asimilacijo ali odmevom spomina, je prepričan, da smo Slovenci staroselci. Temu pritrjuje razkošje slovenskih rodnoverskih izrazov, ki sta jih zapisala Boris Čok in Pavel Medvešček. Tudi megaliti kažejo na prazgodovinsko starost dotičnih kultnih mest. Mag. Rafael Podobnik
Odprtje razstave slik Andreja Mivška

Odprtje razstave slik Andreja Mivška

Mestni muzej Idrija, 18. januar ― Mestni muzej Idrija vas vabi na odprtje razstave slik Andreja Mivška. Profesor likovne umetnosti in slikar Mivšek navdih in motiv za ustvarjanje išče v kroženju letnih časov narave. V tokratno razstavo NEBO V VODI nas bo popeljala likovna kritičarka Nataša Kovšca. Lepo vabljeni v Razstavišče Nikolaja Pirnata v četrtek, 25. januarja ob 18. uri. Krajina, tako naravna kot urbana, je dandanes ponovno zelo aktualen motiv v slovenskem slikarstvu, ki ga še posebej pogosto zasledimo v delih umetnikov mlajše generacije. Nekateri avtorji se v svojih delih kritično odzivajo na spremembe v okolju, ki jih je povzročila globalizacija in agresivni, ireverzibilni človekovi posegi v naravno krajino. Drugi ustvarjalci v svojih delih izpostavljajo lepoto in neminljivo moč narave, ki si jo človek sicer poskuša, a nikakor ne more podrediti. Med slednje sodi tudi slikar in likovni pedagog Andrej Mivšek, ki v svojih delih prikazuje podobe neokrnjene, divje narave na izjemno subtilen način. Andrej Mivšek je profesor likovne umetnosti in slikar. Diplomiral je iz slikarstva pri prof. Zdenku Huzjanu na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Kot likovni pedagog je zaposlen na OŠ Žiri. Je tudi član Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Večkrat se je že predstavil na skupinskih in samostojnih razstavah ter javnih prireditvah doma in v tujini. Navdih ter motiv za ustvarjanje vedno znova najde v kroženju letnih časov narave. Oddaljene podobe spomina ali neposredne motive v prostoru narave premišljeno preoblikuje v ponotranjene, duhovne prostore, ki se nagibajo tako k abstraktnim zasnovam kot tudi k bolj asociativnim ali neposrednim likovnim rešitvam.Razstava bo na ogled do 25. februarja, vsak dan od 9. do 18. ure.
Likovna razstava Podobe kmečkega življenja

Likovna razstava Podobe kmečkega življenja

Mestni muzej Idrija, 10. januar ― Cerkljanski muzej in člani likovne sekcije Drušva upokojencev Cerkno vabijo na odprtje likovne razstave PODOBE KMEČKEGA ŽIVLJENJA, ki bo v petek, 12. 1. 2018, ob 17. uri v prostorih muzeja. Rdeča nit razstave je kmečko življenje nekoč, avtorji so upodobili različno orodje in pripomočke ter opravila, ki so danes več ali manj že pozabljena. Razstava bo na ogled do 4. 2. 2018. Vabljeni!
še novic