Muzejska praznična ustvarjalnica

Muzejska praznična ustvarjalnica

Mestni muzej Idrija, 7. december ― Otroci starejši od 5 let ste vabljeni na Muzejsko praznično ustvarjalnico. Družili se bomo kar dvakrat, v sredo 12. decembra 2018, ob 16. uri v Cerkljanskem muzeju v Cerknem in v torek, 18. decembra 2018, na gradu Gewerkenegg v Idriji. Starši lahko ta čas izkoristite za ogled občasne razstave Na obrobju pekla, Idrijsko in Cerkljansko 1914 - 1919. Vstop je prost, lepo vabljeni.
Koncert Lare Jankovič: Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?

Koncert Lare Jankovič: Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?

Mestni muzej Idrija, 7. december ― Mestni muzej Idrija Vas vabi na koncert Lare Jankovič z naslovom KAKO DIŠI SVOBODA, KAKŠNE BARVE JE MIR? v nedeljo, 23. decembra 2018, ob 18. uri v Cerkljanski muzej. Koncert pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraštva, pesmi o miru, svobodi, sožitju, ljubezni in….strpnosti je posvečen 75-letnici ustanovitve Partizanske bolnice Franja. Kitarista: Ravi Shresta in Tilen Stepišnik Koncert je zasnovan v dveh delih. V prvi del so uvrščene naše in tuje pesmi iz vojnega časa, v drugem delu bodo zvenele pesmi, ki so nastale po vojni. Kot odgovor. Pesmi, ki niso slovenske, bodo pol odpete v originalnih jezikih, pol pa v slovenščini, ker bi jih rada še bolj približala poslušalcem. Slišali boste lahko med drugim Počiva jezero v tihoti, Lipa zelenela je, Lili Marlen, Katjuša, Bella ciao, Konjuh planinom, Dime donde vas morena ali Na oknu glej obrazek bled, Libertad, Če utišate pevca, utihne življenje, Imagine, Where have all the flowers gone. Na koncertu, ki traja 1 uro 25 minut, se sočasno odvija tematska projekcija. Velikokrat razmišljam o svobodi in miru. V svetu v katerem živimo, spoznavam, da sta svoboda in mir pravzaprav privilegij, za kar se imamo zahvaliti našim prednikom, ki so nam svobodo in mir priborili. Morda se ne zavedamo, kako velik privilegij je biti rojen in živeti v miru in svobodi ? Lara Jankovič Vstopnice bodo na voljo na recepciji Cerkljanskega muzeja uro pred koncertom, cena 5,00 EUR.    
Katalog razstave NA OBROBJU PEKLA: IDRIJSKO IN CERKLJANSKO 1914–1919

Katalog razstave NA OBROBJU PEKLA: IDRIJSKO IN CERKLJANSKO 1914–1919

Mestni muzej Idrija, 4. december ― Ob razstavi Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919 je Mestni muzej Idrija izdal tudi obsežno publikacijo z enakim naslovom. V njej so zbrani prispevki enajstih različnih avtorjev, ki govorijo o življenju na Idrijskem in Cerkljanskem v času prve svetovne vojne. Temeljijo na primarnih arhivskih, časopisnih in drugih virih. Upravičeno lahko trdimo, da presegajo dosedanje izsledke o tej temi na obravnavanem prostoru. V publikaciji lahko preberemo: 1.     Upravna razdelitev Idrijskega in Cerkljanskega v letih 1914–1918        (Sandro Oblak), 2.     Politično nasilje v Idriji: prevratniški dijaki, odstavljeni župan in cenzura        (Matevž Šlabnik), 3.     Feldban – vojaška ozkotirna železnica Logatec–Godovič–Dolenja Trebuša in          Godovič–Zadlog (Anton Zelenc; Grega Žorž), 4.     V službi vojne: vsakdanje življenje v času vélike vojne (Marija Terpin Mlinar), 5.     Mesto in vloga žensk med vojno (Mirjam Gnezda Bogataj), 6.     O beguncih v naših krajih (Milojka Magajne), 7.     Tranzicija oblasti po zaključku vojne in njeno oblikovanje v         času zgodnje italijanske zasedbe (Miha Kosmač), 8.     Ostaline, spomeniki in obeležja prve vojne na naših tleh         (Marija Terpin Mlinar), 9.     Ubesedena vojna – zapisi in spomini (Mirjam Gnezda Bogataj), 10.  Žrtve prve svetovne vojne (Sandro Oblak) 11.  Seznam 867 žrtev vojne z Idrijskega in Cerkljanskega (Sandro Oblak). Uvodni razmišljanji sta prispevali še Petra Svoljšak, ki govori o mestu in vlogi prve svetovne vojne pri oblikovanju slovenske spominske krajine ter bistvenih elementov, ki so jo oblikovali ter Damjana Fortunat Černilogar, ki osvetli pomen soške fronte in njen vpliv na dogajanje in življenje na Idrijskem in Cerkljanskem. V Predgovoru pa direktorica Mestnega muzeja Idrija predstavi prispevek Mestnega muzeja Idrija k obeleževanju 100-letnice prve svetovne vojne, ki je potekalo v letih 2014 do 2018.   Knjiga obsega 216 strani, opr
Kekljanje čipk v Sloveniji vpisano na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Kekljanje čipk v Sloveniji vpisano na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Mestni muzej Idrija, 30. november ― Klekljanje čipk v Sloveniji je uradno vpisano na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. S tem je dano dolgo pričakovano priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije od otrok do starih staršev; gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se neprestano izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselji in pokrajin. Nominacija Klekljanje čipk v Sloveniji je temeljila na dveh enotah žive dediščine, vpisanih v slovenski register nesnovne dediščine in razglašenih za živo mojstrovino državnega pomena: Klekljanje idrijske čipke in Klekljanje slovenske čipke. Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke – kleklje. Postopek klekljanja sledi vzorcu – risbi na papirnati predlogi, pritrjeni na valjasto blazino vstavljeno v pleteno košarico ali lesen podstavek. Klekljarica potrebuje še bucike, kvačko, škarjice in pripomoček za navijanje sukanca na kleklje. Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev, ki jih pogosto zaznamujejo ljudska poimenovanja (križčevke, srčkovke, pogačke, močeradovke…), klekljarice izdelujejo čipke metrskih ali zaključenih oblik. S čipkami se krasijo oblačila, cerkveni in hišni tekstil, reprezentativni prostori, iz njih se izdeluje nakit in hišno okrasje. Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, s katero se ukvarjajo največ upokojene ženske, otroci in mladina, redkeje moški, ki sodelujejo predvsem kot izdelovalci klekljarskih pripomočkov. Danes imajo čipke tudi druge družbene vloge. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih
Spominski večer ob stoletnici Ivana Cankarja

Spominski večer ob stoletnici Ivana Cankarja

Mestni muzej Idrija, 23. november ― Muzejsko društvo Idrija, Mestni muzej Idrija in Osnovna šola Idrija vas vabijo na SPOMINSKI VEČER OB STOLETNICI SMRTI IVANA CANKARJA v četrtek, 6. decembra, ob 17. uri na idrijski grad Gewerkenegg! Scenarij je oblikovala Maruška Trušnovec, pri izvedbi programa pa bodo sodelovali učenci Osnovne šole Idrija pod mentorstvom profesorice Jožice Zupančič. Lepo vabljeni!
3. december: Dan odprtih vrat in predstavitev kataloga razstave Na obrobju pekla

3. december: Dan odprtih vrat in predstavitev kataloga razstave Na obrobju pekla

Mestni muzej Idrija, 23. november ― Mestni muzej Idrija vas 3. decembra 2018 na »Ta veseli dan kulture« ob 17.00 uri vabi na grad Gewerkenegg na predstavitev kataloga »Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919«.   Katalog spremlja istoimensko razstavo postavljeno v cerkljanskem in idrijskem muzeju. Avtorji razstave so tudi avtorji prispevkov v katalogu in bodo svoje videnje prve svetovne vojne na naših tleh predstavili v pogovoru z urednico Ivano Leskovec. Večer bomo zaključili v predprazničnem vzdušju.   Prisrčno vabljeni!   Muzej na gradu Gewerkenegg tega dne tudi na stežaj odpira svoja vrata in vas vabi na brezplačen ogled stalnih razstav od 9.00 do 18.00 ure.  
Muzejski večeri: prof. ddr. Igor Grdina, Ivan Cankar, naš sodobnik

Muzejski večeri: prof. ddr. Igor Grdina, Ivan Cankar, naš sodobnik

Mestni muzej Idrija, 21. november ― Vabimo Vas na predavanje iz cikla Muzejski večeri: IVAN CANKAR, NAŠ SODOBNIK v torek, 27. novembra 2018, ob 18. uri v Osnovni šoli Idrija. Predaval bo profesor ddr. Igor Grdina, zgodovinar, znanstveni svetnik. Osvetljene bodo tiste plati Cankarjevega dela, ki pisatelja delajo za večnega sopotnika. Posebej pomembna se v tej perspektivi kažejo njegova razumevanja odnosov med ljudmi. Cankarjev opus je utemeljen na avtobiografski izkušnji; zato je mogoče domnevati, da je prve predstave o medčloveških odnosih dobil v družini. Izpostavljeno mesto matere v pisateljevih pripovedih močno utrjuje misel o tem. Hkrati pa so v Cankarjevem opusu psihološko pomembni tudi drugi njegovi najbližji sorodniki; njim sicer ni postavljal besednega spomenika, kakor materi, je pa o njih na vznemirljiv način pripovedoval.   Prof. ddr. Igor Grdina  
S kustosi po razstavi Na obrobju pekla, Idrijsko in Cerkljansko 1914-1919

S kustosi po razstavi Na obrobju pekla, Idrijsko in Cerkljansko 1914-1919

Mestni muzej Idrija, 19. november ― Vas zanima, kako je bilo pred stotimi leti na Idrijskem in Cerkljanskem? Mestni muzej Idrija vas vabi na razstavo Na obrobju pekla, ki obuja spomin na čas prve svetovne vojne. Vse o življenje vojaštva v zaledju soške fronte boste izvedeli na javnem vodstvu na cerkljanskem delu razstave.Po razstavi bodo vodili avtorji: Milojka Magajne, Sandro Oblak in Anton Zelenc. Lepo vabljeni v petek, 23. novembra 2018 ob 17. uri v Cerkljanski muzej!
Muzejski večeri: Gorazd Humar, POT ŽIVEGA SREBRA OD IDRIJE DO TRSTA V ČASU NAPOLEONA

Muzejski večeri: Gorazd Humar, POT ŽIVEGA SREBRA OD IDRIJE DO TRSTA V ČASU NAPOLEONA

Mestni muzej Idrija, 2. november ― Vabimo Vas na predavanje iz cikla Muzejski večeri: POT ŽIVEGA SREBRA OD IDRIJE DO TRSTA V ČASU NAPOLEONA v torek, 6. novembra 2018, ob 18. uri v Osnovni šoli Idrija. Predaval bo gradbenik Gorazd Humar. Predavatelj in pisec številnih knjig o mostovih nas bo popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla, ko je bil Rudnik živega srebra v Idriji vedno v središču pozornosti Napoleonove vojske. Seznanil nas bo o tem, kakšna je bila usoda zaplenjenega živega srebra, komu je bilo namenjeno in komu je šel dobiček od prodaje. Ali je na to imela vpliv tudi Napoleonova ljubica in rojena Idrijčanka Eva Kraus? Po kateri poti je živo srebro potovalo v Trst in čemu so služili novo zgrajeni mostovi v Vipavski dolini, katerih nastanek je še danes ne povsem razjasnjen. Ali so služili varnemu in hitremu transportu dragocene tekoče kovine v Trst? Kakšna je bila vloga misteriozne francoske vojaške ladje z imenom Mercure (živo srebro v francoščini), ki je bila nedaleč od Pirana leta 1812 potopljena od angleške fregate?                                                     Gorazd Humar
Muzejski večeri: Joe Valenčič, DOSEŽKI AMERIŠKIH SLOVENCEV

Muzejski večeri: Joe Valenčič, DOSEŽKI AMERIŠKIH SLOVENCEV

Mestni muzej Idrija, 16. oktober ― Vabimo Vas na predavanje iz cikla Muzejski večeri: DOSEŽKI AMERIŠKIH SLOVENCEV v sredo, 17. oktobra 2018, ob 18. uri v Osnovni šoli Idrija. Predaval bo Joe Valenčič, predavatelj, raziskovalec, zgodovinar in producent dokumentarnih filmov. Slovenci so morda res majhna skupnost znotraj severnoameriškega talilnika, njihovi ustvarjalni dosežki pa so veliki. Slovenci v ZDA so se uveljavili v gospodarstvu, politiki, znanosti in dosegli priznanje na vseh področjih kulture, od književnosti, drame in filma do glasbe, plesa, športa in vizualne umetnosti. Mnogi posamezniki so spodbujali ustvarjalnost v svojih skupnostih v mestih in naseljih, kjer so rasle slovenske kulturne skupine. Drugi so se uveljavili na svojih področjih znotraj večinske kulture in dosegli nacionalno priznanje. Slovenci so izkoristili priložnost, vire in tehnologijo, ki so jim bili dosegljivi v Novem svetu. Ustvarjalni zagon slovenskih migrantov se je razmahnil po drugi svetovni vojni, ko so si njihovi angleško govoreči in visoko izobraženi otroci ustvarjali kariere in se uveljavljali s svojim delom. Čeprav je morda le malo resnično slovenskega v njihovi ustvarjalnosti, so še vedno v navdih in ponos Slovencem vsepovsod.      Joe Valenčič
Odprtje razstave NA OBROBJU PEKLA, Idrijsko in Cerkljansko 1914–1918

Odprtje razstave NA OBROBJU PEKLA, Idrijsko in Cerkljansko 1914–1918

Mestni muzej Idrija, 16. oktober ― Mestni muzej Idrija Vas vljudno vabi na odprtje občasne razstave ob 100-letnici konca prve svetovne vojne NA OBROBJU PEKLA, Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919. Odprtje bo v petek, 26. oktobra 2018, ob 18. uri v Cerkljanskem muzeju in ob 20. uri na gradu Gewerkenegg v Idriji. Razstavo bo odprla dr. Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.  »Z vso zaskrbljenostjo so ljudje zrli v neizprosne črke, ki so zbujale strah in nemir, kaj bo prinesel jutrišnji dan; neme črke so rezale v oči vsem, ki so doumeli, kaj je vojna.« (Franc Hvala, Bukovo)V letošnjem letu obeležujemo stoletnico konca prve svetovne vojne. Terjala je okoli 20 milijonov vojaških in civilnih žrtev in bila v marsičem prelomnica v sodobni človeški zgodovini. V Mestnem muzeju Idrija smo zato leta 2015 zastavili raziskovalni projekt, katerega končna cilja sta bila postavitev občasne razstave in izdaja vsebinskega kataloga v letu 2018. Od vsega začetka smo načrtovali postavitev razstave na dveh lokacijah: na gradu Gewerkenegg v Idriji in v Cerkljanskem muzeju v Cerknem. V Idriji predstavljamo, kako so vojno doživljali prebivalci naših krajev, v Cerknem pa življenje vojaštva v zaledju soške fronte. Šele z ogledom obeh delov razstave si boste lahko ustvarili celovito sliko medvojnega dogajanja na našem območju. Vsebine se ne podvajajo, z izjemo uvodne predstavitve in seznama žrtev, na katerem je 867 imen padlih, umrlih in pogrešanih vojakov iz Idrijskega in Cerkljanskega.Začetek vojne je zaznamovala splošna mobilizacija oziroma odhod fantov in mož na fronto. Civilna uprava na našem območju se je morala podrediti vojaškemu nadzoru. Življenje prebivalcev v mestu je bilo še težje kakor na podeželju. Ob vsesplošnem pomanjkanju in draginji je bila organizirana aprovizacija – preskrba z življenjskimi potrebščinami. Idrijski rudnik živega srebra je bil militariziran takoj po začetku vojne, saj je bil ključnega pomena za orožarsko industrijo centralnih sil. Idrija pa tudi drugi
KO DEDIŠČINA OŽIVI

KO DEDIŠČINA OŽIVI

Mestni muzej Idrija, 24. september ― Mestni muzej Idrija vas v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine vabi na prireditev Ko dediščina oživi. V goste smo povabili zbiratelja Silva Čemažarja iz Gorenjih Novakov pri Cerknem, ki bo predstavil bencinske in dizelske motorje iz svoje zbirke. Vabljeni v četrtek, 27. septembra 2018, ob 17. uri pred Idrijsko kamšt! V primeru dežja prireditev odpade.  Prva srečanja s pogonskimi motorji so takrat vojaki, pozneje pa gospodarji na kmetijah, doživeli v času prve svetovne vojne. Vojska je motorje uporabljala za pogon transportnih in drugih naprav. Razvoj motorjev bo prikazan s posameznimi modeli od leta 1915 pa do leta 1970, ko so jih nadomestili elektromotorji. V tem obdobju se je masa določenega motorja zmanjšala tudi do desetkrat, prav za toliko pa se je dvignilo število vrtljajev motorja. Pogonski motorji z notranjim zgorevanjem prikazujejo inovativnost naših prednikov, ki so živeli na tem geografsko zelo zahtevnem območju in si z domiselnimi izboljšavami lajšali delo pri različnih kmečkih opravilih, zlasti pri spravilu žita.          
KO DEDIŠČINA OŽIVI

KO DEDIŠČINA OŽIVI

Mestni muzej Idrija, 24. september ― Mestni muzej Idrija vas v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine vabi na prireditev Ko dediščina oživi. V goste smo povabili zbiratelja Silva Čemažarja iz Gorenjih Novakov pri Cerknem, ki bo predstavil bencinske in dizelske motorje iz svoje zbirke. Vabljeni v četrtek, 27. septembra 2018, ob 17. uri pred Idrijsko kamšt! V primeru dežja prireditev odpade.  Prva srečanja s pogonskimi motorji so takrat vojaki, pozneje pa gospodarji na kmetijah, doživeli v času prve svetovne vojne. Vojska je motorje uporabljala za pogon transportnih in drugih naprav. Razvoj motorjev bo prikazan s posameznimi modeli od leta 1915 pa do leta 1970, ko so jih nadomestili elektromotorji. V tem obdobju se je masa določenega motorja zmanjšala tudi do desetkrat, prav za toliko pa se je dvignilo število vrtljajev motorja. Pogonski motorji z notranjim zgorevanjem prikazujejo inovativnost naših prednikov, ki so živeli na tem geografsko zelo zahtevnem območju in si z domiselnimi izboljšavami lajšali delo pri različnih kmečkih opravilih, zlasti pri spravilu žita.          
še novic