Prulček, 8. februar ― Na ta veseli dan kulture se oglašamo v imenu slovenske kulture in vsega, kar je kulturno. Ker kultura predstavlja tisto kvaliteto življenja, ki je pozitiven pogoj za razvoj družbe kot celote, nam ni vseeno, kaj je v zadnjem času zaznamovalo našo skupnost. Nedolgo nazaj smo se v odprtem pismu na MK spraševali, kam hudiča izginja slovenska kultura, pa smo spet pri istem vprašanju. Kultura nas spet zapušča, še tam, kjer je do nedavnega bila doma. V Rogu. A to danes mestna oblast ruši kar z bagri in kladivom. In se pri tem sladko smeji.Če je bil Rog še do včeraj oaza kulturnim ustvarjalcem, ki so tam prebivali in imeli svoje umetniške delavnice, je danes to bedno prizorišče porušenih prostorov in domov nasilno izseljenih umetnikov, čigar umetnost je predstavljala dušo Ljubljane. Obžalujemo in ostro obtožujemo mestne oblasti, da sta takšna (totalitarna) krutost in nasilje zopet prevladala zaradi čistega uresničevanja sle po kapitalu in vladanju, četudi to gladko zanikajo. In nismo edini, ki se sprašujemo, kdo je za takšno samovoljno dejanje odgovoren in kdo (če sploh) bo za to kazensko odgovarjal (samovoljnost je namreč po KZ RS določena kot kaznivo dejanje). Kajti mi ne verjamemo, da lahko z nasiljem rešimo svet ali na tak način izboljšamo kulturo!Obžalujemo, da predstavniki Roga niso bili dobro organizirani in se niso uspeli uspešno dogovoriti z mestno oblastjo za izvedbo bolj človeškega ukrepa, ki bi dišal po demokraciji. Denimo, morda za postopno ustvarjanje boljših pogojev in razmer v Rogu ali vsaj za zagotovitev nadomestnih prostorov za ustvarjanje. Žal nam je, da rogovci ne premorejo emotivnega liderja in učinkovitega predstavnika za odnose z javnostmi, ki bi bila vredna zaupanja in bi znala voditi in predstavljati ljudi v imenu njihove kulture. To isto velja tudi za mestno in državno oblast. Naše mesto in država rabita vodjo, ki se bo znal žrtvovati za ljudi. Od incidenta v Rogu je namreč minilo že dva tedna, zadeva je v obravnavi v DZ, a varuh človekovih pravi

Prulček, 3. februar ― Primite za fotografski objektiv (če ste fotko že ujeli, pa toliko bolje) in pošljite svoje fotografije na odprt fotografski natečaj, ki ga pripravljata Prulček in Kulturni zavod Prule pod nazivom Ustvarjalke foto: Mik Kovačič Tema natečaja je ženska umetnica, ki (pre)oblikuje, spreminja življenje. Cilj razstave je proslaviti širok spekter ženskih talentov v sodobnem svetu.V okvir teme natečaja sodijo posnetki z ženskami v procesu (umetniškega) ustvarjanja, ki izzivajo našo predstavo o ženski perspektivi, saj ženskam ne dajemo prednosti le zato, ker so ženske, temveč jih sodimo kot ustvarjalke. Kdo lahko sodeluje Natečaj je namenjen vsem ljubiteljskim, amaterskim, poklicnim in umetniškim fotografom obeh spolov, ki skozi objektiv pokažejo ženske, ustvarjalke sedanjosti in prihodnosti. Želimo, da skozi objektiv pokažete žensko, ki ni zgolj inspiracija za moški svet, temveč ustvarjalka, ki s svojo umetnostjo, močjo in čustvenim pristopom na svoj ženski način, s svojo žensko energijo, spreminja svet. Nagrada Prulčkova galerija je bila pred pojavom korona situacije ena izmed najbolj obiskanih v Ljubljani. V času trajanja razstave si jo je ogledalo približno 5000 ljudi. V primeru, da se bodo protikorona ukrepi nadaljevali še naprej, bo razstava potekala virtualno in ogledala si jo bo lahko večina prulčkovih sledilcev.Na koncu razstave bo vsak od sodelujočih avtorjev prejel svoje natisnjene fotografije in originalno prulčkovo grafiko. Zmagovalec, ki ga bodo izbrali obiskovalci Prulčka, bo prejel denarno nagrado v višini 50 eur. Kako sodelovati Na natečaju lahko sodelujete tako, da predložite izvirno fotografijo, ki je lahko barvna ali črnobela, velikosti 40 x 60 cm, najmanj 150 dpi (3600px po daljši stranici), v JPG formatu. Na natečaju lahko vsakdo sodeluje z največ 3. fotografijami. Prijava Za sodelovanje se lahko prijavite prek spletne prijavnice, na povezavi tukaj https://forms.gle/QWT1cLrENvsueNrm9. Koledar Rok za oddajo fotografij je 20. 3. 2021. Otvoritev razs

Prulček, 31. januar ― Wohoouu, res veseli in že kar malo ponosni na DJ Monday-a in njegov miks, ki ga je vrtel v Prulčku na predbožičnem Exciteu! Kar ne moremo skriti našega navdušenja, da se je pondelkov Jaka s temle svojim kulskim miksom, ki smo ga še nedolgo nazaj poslušali na našem odru, uvrstil na zavidljivo 6. mesto na svetovni lestvici na MixCloud-u! Yesss! Jaka Pondelek, bolj znan kot DJ Monday, zaljubljen v glasbo, odkar se je rodil, zase pravi, da so ga divje, najstniške zabave in iskanje večne mladosti, po receptu »dolge noči, kratki dnevi«, pred 20 leti pripeljale do rezidence DJ-a v takrat priljubljenem ljubljanskem lokalu. Stalni stik z glasbo, odkrivanje glasbenih arhivov, mala merica skušnjave po nastopanju ter čudovita lastnost biti »ljudski človek« mu omogočajo, da to postane njegov poklic. Reče mu raje poslanstvo, je bolj romantično.Odkriva funk, disco, house, všeč so mu elektronika in kitare, glasba drugih kultur in narodov. Glasba igra povsod. Vedno vse sliši in ovrednoti. Ceni pravo selekcijo, fino zaporedje. Toliko bolj, če je v harmoniji z dobro tehnično izvedbo, pa naj gre za rock koncert ali DJ set.V svojih DJ nastopih stremi k načelu, da je glasba za ljudi. Biti mora primerna času, prostoru, dogodku in občinstvu. Pa naj gre za klubsko zabavo ali background špil. Pomembno mu je, da čuti, da je ljudem good. Da ropota, ko je to potrebno ali pa jih kdaj tudi nežno poboža. Tako skupaj s poslušalci odkriva nekaj novega, redko slišanega ali pa se skupaj z njimi samo prepusti klasičnemu zabavnemu repertoarju.Seveda tudi sam komaj čaka in se veseli tistega čudovitega popandemičnega obdobja, ko bodo glasbeniki prilezli iz svojih brlogov. Do takrat pa je to idealen čas za osvežitev, kreativo. Naj vse malo zadiha in razvije popolno aromo, tako kot rdeče vino, pravi.Čestitke, res smo veseli zate, Jaka Pondelek! Tudi mi se že noro veselimo postpandemičnega obdobja, ko boš spet zamiksal skupaj z nami v Prulčku!Do takrat pa, dragi ljudje, spremljajte, šerajte, komentira

Prulček, 25. januar ― Človek bi rekel, da nas je kultura zapustila. In ne bi nas smela, saj je del nas, nas naroda, in ne nekaj, kar je ločeno od nas, tam nekje bogu izza nogu. Njeno fizično odsotnost sedaj narod doživlja kot PTSD travmo. Travmo zapuščenosti. Kot zapuščenost v odnosu, v katerem nekdo oddide. Vsak narod ponotranji kulturo kot notranjega vodiča, in če vodiča ni, bo narodu ta notranji vir manjkal. Pod površjem srca naroda se bo začel skrivati zapuščen in nenasiten otrok, ki se počuti praznega in osiromašenega. Tako prazni in osiromašeni se počutimo tudi mi že nekaj časa, kot da smo ostali fiksirani v nekem razvojnem obdobju in se nikakor ne moremo razviti do konca. Narod ima potrebe. In ena izmed teh potreb je tudi potreba po kulturi. Recimo, da kultura še danes uresničuje rimski duh kruha in iger, četudi, roko na srce, ne ustvarja ravno dosti hrane (bolj tisto emotivno), ampak igre in zabavo. In kdo lahko to potrebo zadovolji? Nadpovprečna umetniška produkcija, ki jo je v Sloveniji nedvomno dovolj. A ta naša potreba je žal zaradi njene trenutne fizične odsotnosti že nekaj časa porušena in zgradili smo prepričanje, da se ne moremo zanesti več na nikogar. Še več, ker je ta naša potreba po kulturi zanemarjena, smo dobili sporočilo, da naša potreba ni pomembna in s tem izgubljamo občutek lastne vrednosti.In sedaj bomo v upanju, da kot narod vendarle ne izgubimo tega občutka in prepričanja, z rokami dvignjenimi v zrak, tudi mi na ves glas zagnali vik in krik - naj se sliši do kulturnega ministrstva: Dajte nam kruha in iger, dajte nam kulturo spet nazaj, saj je del nas!...s figami v žepih, v pričakovanju, da bodo v tej hiši razumeli naš vik in krik. Do takrat pa, ljudje, ostanite zdravi in se beremo še naprej! Sledi objavam na naši FB strani ali podpri nas na Patreonu. Saj… tle smo doma (na to temo bomo še govorili)