KALČKI – BOGAT DODATEK ŽIVE HRANE

KALČKI – BOGAT DODATEK ŽIVE HRANE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 3. december ― Na tretjem vrtnarskem srečanju sta predavateljici gospe Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta in kmetija Majnika spregovorili o domači vzgoji kalčkov in pomenu 13 svetih noči. V uvodnem delu smo izvedeli, kaj kalčki so, zakaj so tako pomembni in kako potekajo procesi v semenu, da lahko kalčki začnejo rasti. Kalčki imajo izredno pomembno vlogo kot bogat dodatek žive hrane. So vir mineralov in vitaminov, delujejo kot antioksidant in so nepogrešljivi tudi pri prehrani za otroke ter pri raznih dietah ob boleznih. Izvedeli smo, katera semena so najboljša za kaljenja, kakšne lastnosti imajo določeni kalčki, zakaj so uporabni, katere je treba termično obdelati in katere lahko zaužijemo sveže, kako jih hranimo. V osrednjem delu srečanja je gospa Majda pojasnila, kako poteka domača vzgoja kalčkov. Z natančnimi napotki je predstavila, kako na najbolj enostaven način sami doma pridelamo kalčke. V zaključnem delu je gospa Katja predstavila simboliko 13 svetih noči, ki imajo velik pomen v biodinamičnem kmetovanju. Gre za izkoristek sil z neba, ki imajo v tem času največjo moč. Med 24. 12. in 6. 1. namreč lahko v zemljo zakopljemo semena, ki tako dobijo vso potrebno energijo, da bodo močna in dobro obrodila. Naslednje vrtnarsko srečanje bo 6. 1. 2025 na temo Kako izbrati primerno seme in čas sejanja ter pomen ritmov. Srečanja so brezplačna in prijava ni potrebna. Vljudno vabljeni. Janja Halužan
Med zvezdami in mitološkimi bitji

Med zvezdami in mitološkimi bitji

Knjižnica Slovenska Bistrica, 27. november ― Človeku se že od nekdaj porajajo vprašanja, kaj je tam zgoraj. Sprašuje se, kakšno je vesolje, saj niti o njegovi velikosti nima predstave, ne zna si predstavljati neskončnosti. Tiste svetle pikice na nočnem nebu, ki jih je človek poimenoval zvezde, so mu od nekdaj burile domišljijo. V njih je iskal razlage pojavov, ki jih ni razumel, čudil se je njihovi lepoti, se ob pogledu na nočno nebo raznežil in zaljubil. Tisti najpametnejši pa so se že mnogo let nazaj ukvarjali z raziskovanjem zvezd, vesolja in pojavov ter se trudili, da bi zase in za vse človeštvo poiskali odgovore na vprašanja. V ponedeljek, 25. novembra, sta v do zadnjega kotička polni čitalnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica svoje znanje o astronomiji in grški mitologiji povezala profesorja Srednje šole Slovenska Bistrica Lidija Ličen in mag. Marko Žigart. V (prekratki) uri predavanja Glasbeno – literarno potovanje po vesolju sta obiskovalcem predala kanček svojega znanja in jih popeljala v vesolje na obisk k zvezdam in mitološkim bitjem. V poltemi čitalnice so obiskovalci lahko opazovali, kako so nebesna telesa na nočnem nebu dobivala mitološko obliko, njihova podoba pa je v pripovedovanju zaživela v zgodbah iz grške mitologije. Glasbeni vložki so prisotne popeljali k zvezdam in ozvezdjem, vse skupaj pa je pričaralo res nepozaben večer, kakršnih bi si po besedah obiskovalcev v prihodnje želeli še več. mpp
Lovro Stepišnik in Jurij Vodovnik se vračata pod Pohorje

Lovro Stepišnik in Jurij Vodovnik se vračata pod Pohorje

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. november ― V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je pretekli četrtek potekal domoznanski večer v počastitev 190-letnice rojstva prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Večer so popestrili ljubiteljska gledališka igralca Peter Mlakar (KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica) in Primož Rajh (KD Slomšek Slovenska Bistrica in Bistriški teater) ter Ložniške ufarce (TD Zgornja Ložnica). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je leto 2024 razglasila za Stepišnikovo leto. Nastala je pregledna razstava, katere avtorji so: Natalija Stegne (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica), Srečko Maček (Osrednja knjižnica Celje) in Matjaž Stibilj (Valvasorjeva knjižnica Krško). Ob tej priložnosti je v knjižnici na ogled tudi razstava pastelnih slik avtorja Jožeta Žlausa Jurij Vodovnik – podobe njegovega življenja. V vitrinah pa je razstava v počastitev dr. Josipa Vošnjaka, dr. Janka in Josipa Serneca, treh narodnih buditeljev z območja med Pohorjem in Bočem. Vse razstave vabijo na ogled do konca leta 2024. Veseli nas, da je stroka prepoznala pomen in vlogo Lovra Stepišnika. Leta 1998 je bil na pobudo članov Sekcije za potujoče knjižnice v spomin na prvega potujočega knjižničarja Lovra Stepišnika ustanovljen Stepišnikov sklad, katerega namen je z zbranimi sredstvi finančno podpirati razvojne projekte in strokovno delo na področju potujočega knjižničarstva. Tudi ljubiteljska kultura lokalnega okolja ohranja lik Lovra Stepišnika. Etnološka skupina Ložniške ufarce, ki deluje v okviru Turističnega društva Zgornja Ložnica, skozi odrske postavitve vpleta lika Lovra Stepišnika in dr. Josipa Vošnjaka. Po obronkih Pohorja, kjer je nekoč sam Stepišnik ljudi nagovarjal k branju slovenske pisane besede, poteka Stepišnikova pohodna pot. Z raziskovanjem življenja in dela prvega potujočega knjižničarja se je ukvarjal tudi Edmund Pogorevc, nekdanji vodja podružnične šole na Zgornji Ložnici. Partnerji v projektu: Občina Vojnik, Osrednja knj
Literarno glasbeni večer z Jernejem Dirnbekom

Literarno glasbeni večer z Jernejem Dirnbekom

Knjižnica Slovenska Bistrica, 19. november ― Ob tednu splošnih knjižnic Jernej Dirnbek je eden od dveh ustanovnih članov slovenske rok skupine Mi2, v kateri deluje še danes kot avtor besedil številnih uspešnic, pevec in kitarist, hkrati pa literarno ustvarja. Večina ljudi ga pozna kot glasbenika, vendar smo izpod njegovega peresa dobili že tri romane in več pesniških zbirk. Prvencu romana Pevci pozabljenih pesmi (2016) sta sledila še Tramp (2021) in Ledena kraljica (2022). Pogovor z gostom je vodila Mojca Plaznik Plavec. V dobri uri pogovora je obiskovalcem razkril popolnoma neambiciozne glasbene začetke, kako se je skupina skozi leta spreminjala in se širila glede na število članov. Besedila so bila v začetku vsebinsko obogatena z lokalnimi zgodbami, sčasoma pa so postajala vse bolj univerzalna. Gost je z obiskovalci delil nepozabna doživetja in dogodivščine. Tiste prijetne in tiste nekoliko manj prijetne anekdote, ki so se v teh letih pripetile na odru. S skupino Mi2 so namreč obeležili že tisoči koncert in kmalu bo trideseta obletnica njihovega delovanja. Besedila, ki jih piše Jernej Dirnbek, so vsebinsko zabavna, a vendar družbeno kritična. Z njimi pripoveduje zgodbe iz vsakdanjega življenja, hkrati pa poslušalcu postavlja zrcalo. Podobno kot besedila njegovi romani razgaljajo pomembna vprašanja današnje družbe. So nekakšna družbena parodija in opozarjanje na težave. V njegovih leposlovnih delih je glavni junak pogosto antijunak, vedno na meji, vendar do te mere, da ga ima bralec še vedno rad, saj sam pravi: »Popolni ljudje niso smešni.« Z izbranimi odlomki iz romana, ki jih je prebirala voditeljica, je avtorja izzvala v njegov značilno sproščen, nagajiv in odkrit komentar. Večer je minil (pre)hitro tudi zaradi Dirnbekovega glasbenega izvajanja, s katerim ga je bogatil. (Tanja Jakolič)  
PSST! TO JE KNJIŽNICA

PSST! TO JE KNJIŽNICA

Knjižnica Slovenska Bistrica, 14. november ― V četrtek, 7. novembra, smo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica otrokom podarili animacijsko predstavo Psst! To je knjižnica v izvedbi Renate Brglez iz gledališča Pravljičarna. V predstavi se je miški Minki za las uspelo izmuzniti požrešnemu mačkonu in nenadoma se je znašla v naši knjižnici v množici obiskovalcev in knjig, kjer še nikoli ni bila. Sprva je miška Minka mislila, da je v trgovini, šele ko je prebrala naslov pravljice, je ugotovila, da je v knjižnici. Tako se je ob pomoči prisotnih otrok na zabaven in nevsiljiv način pričela njena pustolovščina med knjigami, pravljicami, pesmicami in ugankami. Otroci so z miško Minko spoznali Pajkija, ki je dobro poznal knjižničarje, bralce, pesnike, pisatelje in ilustratorje ter bonton knjižnice. Skupaj z miško Minko in otroki so iskali rime, spoznali 'mišjo' Rdečo kapico, se ob ilustracijah naučili pesmico, risali vsak svojo ilustracijo in čisto na koncu spoznali, da nam v knjižnici čisto zares ni nikoli dolgčas.     
Človek mora poskrbeti za ustrezne pogoje, da nas narava lahko nagradi

Človek mora poskrbeti za ustrezne pogoje, da nas narava lahko nagradi

Knjižnica Slovenska Bistrica, 5. november ―  V ponedeljek, 2. novembra 2024, je v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica potekalo drugo vrtnarsko srečanje v okviru Knjižnice semen. Tokrat je bila osrednja nit predavanje priprava kompostnega kupa ter še zadnja jesenska opravila na vrtu. Vrtnarska srečanja izvajata gospe Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta in kmetije Majnika, ki sodelujeta s Knjižnico semen Slovenska Bistrica. Na srečanjih delita bogato znanje in osebne izkušnje s področja biodinamičnega kmetovanja. Na ponedeljkovem srečanju je gospa Majda izpostavila pomen pravilne priprave in hrambe semen, da bodo najbolje kalila. Pogosto namreč pride do mehanskih poškodb pri čiščenju semen ali nepravilnega skladiščenja, zato so semena osiromašena in nastanejo težave pri kalitvi. Za boljše razumevanje procesov v semenu, sta prikazali, kako je seme sestavljeno in kako potekajo procesi v njem ter pomen vode, temperatur ter zraka za optimalno kaljenje. Po izkušnjah je najustreznejša hramba dobro posušenih semen v steklenih zaprtih posodah, saj tako ne prihaja do velikega nihanja temperature in vlage. Da bodo semena spomladi dobro kalila, je velikega pomena ustrezna priprava zemlje, ki mora biti bogata s hranili. Predavateljica je predstavila ustrezno pripravo komposta, kje in kdaj je ustrezen čas za pripravo, kaj damo vanj, kako sestavljamo plasti, kako poteka cikel razkroja ter kako ga uporabljamo na vrtu ali njivi. V zaključnem delu je gospa Katja spregovorila še o biodinamičnem pogledu na priprave komposta ter izpostavila nekatere zanimivosti po Steinerjevi teoriji. Najbolje je, da za  kompost uporabljamo v največji meri odpadne stvari, ki ostanejo na lastni kmetiji. Človek mora poskrbeti za ustrezne pogoje, da lahko narava opravi svoje delo. Poudarila je, da je najboljša tista hrana, ki jo pridelamo sami, saj telesu nudi ustrezno energijo. Naslednje vrtnarsko srečanje bo 2. decembra 2024, ob 18.30 v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica. Osrednja tema bo Domača vzgoja kalčkov ter pomen 13 sveti
Bodimo hvaležni za vse izkušnje v življenju

Bodimo hvaležni za vse izkušnje v življenju

Knjižnica Slovenska Bistrica, 29. oktober ― V ponedeljek, 28. oktobra 2024, je v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica potekalo predavanje Vzorci, ki se prenašajo iz roda v rod. Predavateljica je bila domačinka Damijana Žišt, ki je predstavila tehniko »Postavitev družine«. Prisotne je v predavanje popeljala s kratko sprostitveno vajo. V uvodu je predstavila svojo življenjsko pot in odločitev, ki jo je popeljala do sedanjega dela. Damijana Žišt je doktorica znanosti, novinarka in sodelavka Inštituta za sistemske postavitve. Od začetka leta 2014 se izobražuje na področju družinskih in sistemskih postavitev po metodi Berta Hellingerja pri Nataši Čebulj, kjer je zaključila tudi intenzivni trening za moderatorje organizacijskih sistemskih postavitev. Je urednica mesečnika Inštituta za sistemske postavitve Sistemska zavedanja. Udeležuje se sistemskih postavitev tujih predavateljev doma in v tujini. Od 1997 je zaposlena v časopisni hiši Večer kot specializirana novinarka za področje črne kronike. Je avtorica štirih knjig – znanstvene monografije Utrinki za rešetkami ter knjig Zakaj sta morala umreti ta dva otroka, Kriva ali nedolžna ter Neviden svet žrtev prometnih nesreč. Osrednja nit predavanja je bila predstavitev tehnike postavitev družine. Metoda spada v kategorijo fenomenoloških tehnik in ima preko dvajsetletno zgodovino. Razvil jo je Bert Hellinger s svojim dolgoletnim delom in je razširjena po svetu v več kot 40 državah. Gre za energijsko tehniko, kjer se zdravijo odnosi v družini, saj ima vsak od nas svojo družino in prednike, kar imenujemo družinski sistem, ki mora delovati harmonično, da smo zdravi in srečni. Vendar pogosto so  v družinskem sistemu nastala trenja, ki so prekinila tok ljubezni, zato so se pojavile bolezni in nastali konflikti. Namen postavitve družine je ponovno vzpostaviti ljubezen, da lahko sedanja generacija in vse naslednje živijo v ljubezni in miru. Tehnika je primerna za vse, ki želijo razrešiti težave na področju zdravja ali bolezni, v partnerstvu, v odnosih v družini ali se
SLADKO SPANJE

SLADKO SPANJE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. oktober ― Spijo vse živalske vrste, predvsem veliko ljudi pa ima s spanjem težave. Ali težko zaspijo ali pa se zbudijo sredi noči in zaman poskušajo zaspati nazaj. Kako si lahko pri tem pomagajo, je na zanimiv način predstavila Janja Mišič, uni. dipl. psih. V ponedeljek, 21. oktobra, so lahko obiskovalci v čitalnici Knjižnice  Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica prisluhnili njenemu predavanju z naslovom Sladko spanje: o spanju in higieni spanja. Po uvodni predstavitvi vseh faz spanja so lahko škrjančki in sove (jutranji ali večerni tipi) spoznali kar nekaj uporabnih nasvetov, kako ravnati, ko se neuspešno premetavajo po postelji in si želijo le eno – zaspati. Za dober spanec je dobro poskrbeti že čez dan, najbolj blagodejno je izpostavljanje svetlobi vzhajajočega sonca in uživanje na soncu vsaj 30 minut na dan. Vsaj šest ur pred spanjem ni priporočljivo piti kave ali uživati alkohola, izogibamo se dejavnostim, ki zahtevajo preveč aktivnosti. Spat se ne odpravimo presiti ali preveč lačni. Predvsem pa poskrbimo za rutino in higieno spanja. Idealna temperatura spalnice je med 18 in 22 stopinjami, naj bo prezračena, temna, tiha, lahko si privoščimo beli šum, v prostor ne sodijo elektronske naprave. Spat se odpravimo vsak večer ob isti uri in ob isti uri zjutraj vstajajmo. Če po dvajsetih minutah ne zaspimo, vstanimo in v prostoru s šibko svetlobo opravljajmo kakšno mirno dejavnost – branje (pa ne krvavih kriminalk!), poslušanje pomirjujoče glasbe, ležanje na kavču, meditacija, pletenje, pobarvanke za odrasle … Morda nas bo umirilo, če bomo pospravili kak predal, do konca počistili kuhinjo. Čez dan si zapisujmo, kaj nas obremenjuje, zraven si zapišimo rešitve problemov. Tako bomo prelisičili možgane in zvečer ne bodo v nedogled premlevali težav. Če česa ne moremo urediti ali spremeniti, zadevo sprejmimo. Resen življenjski problem pa je alarm našemu telesu, da se moramo težave resno lotiti. Če vse našteto vendarle ne zaleže, lahko še vedno obiščemo zdravnika, psihologa, nevrolo
ZAKLJUČNA PRIREDITEV BRALNO SPODBUJEVALNEGA PROJEKTA POLETAVCI

ZAKLJUČNA PRIREDITEV BRALNO SPODBUJEVALNEGA PROJEKTA POLETAVCI

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. oktober ― Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je med letošnjimi počitnicami že četrto leto zapored pridružila BRALNEMU PROJEKTU POLETAVCI – POLETNI BRALCI, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Koordinatorka projekta je Darja Kolar. Projekt Poletavci je bil tudi tokrat zelo dobro sprejet med mladimi bralci od šestega do dvanajstega leta starosti, prav tako pa tudi med njihovimi starši. Med počitnicami so izbrali 30 dni in brali 30 minut na dan. Prebrano so zapisovali v bralni seznam, starši pa so s podpisom potrdili, da so njihovi otroci res brali. Projekt Poletavci je v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in vseh njenih krajevnih knjižnicah zaključilo neverjetnih, rekordnih 300 mladih bralcev. V letošnjem poletju se je knjižnica drugič pridružila tudi projektu NajPoletavci.  Vsi, ki so šteli vsaj trinajst in ne več kot šestnajst ter so prebrali vsaj tri knjige in o njihovi vsebini tudi kaj zapisali, so postali najboljši poletni bralci. V projektu NajPoletavci smo prejeli kar 38 pravilno izpolnjenih bralnih seznamov. Prav vsi so se razveselili bralne spodbude, ki so jo vzeli zelo resno in odgovorno. Projekt poteka vsako leto od 10. junija do 10. septembra. Namen projekta je spodbujati branje in obiskovanje knjižnice tudi v času počitnic. Otroci lahko berejo karkoli (knjige, revije, časopise …). Pomembno je, da otrok vztraja pri branju tako dolgo, da ga zgodba posrka vase in mu postane zanimiva. Ob tem pa mu bogati znanje, bralne navade in govor ter širi besedni zaklad in njegovo širino obzorja. Ključnega pomena je, da otroci s pomočjo branja v projektu sami pridejo do spoznanja, da so v veščini branja napredovali in jim je le-to postalo rutina in dobra navada za vse dni v letu. Za zaključek projekta je knjižnica vsem sodelujočim podarila film Divja robotka, posnet po istoimenski svetovni knjižni uspešnici avtorja Petra Browna. Vsi sodelujoči poletni bralci so pred zaključno prireditvijo prejeli tudi priznanje in majico, ki je bila hkrati
MALA VRTNARSKA AKADEMIJA: OD SADIKE DO PRIDELKA

MALA VRTNARSKA AKADEMIJA: OD SADIKE DO PRIDELKA

Knjižnica Slovenska Bistrica, 11. oktober ― Pravljična ura z delavnico za otroke V okviru Knjižnice semen je v tednu otroka za male vrtnarje v četrtek, 10. oktobra 2024, potekala tretja vrtnarska delavnica za otroke. Odvila se je v okviru utečene pravljične ure z delavnico za otroke. V uvodu so otroci najprej prisluhnili izbrani pravljici, nato pa na delavnici spoznavali različna semena, njihovo nabiranje in hrambo. Po navodilih so si izdelali tudi vrečice za hranjenje semen. Najslastnejši del je sledil ob koncu druženja, ko je bila na vrsti mini degustacija pridelkov, ki so zrasli in dozoreli na vrtu Kim Mezga z Inštituta SeMe, okoljsko ozaveščanje in trajnostni razvoj, ki malo vrtnarsko akademijo tudi izvaja in vodi. (Tanja Jakolič)
MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE OB BRANJU V KNJIŽNICI MAKOLE

MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE OB BRANJU V KNJIŽNICI MAKOLE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 8. oktober ― Medgeneracijsko povezovanje je pomembna oblika druženja več generacij, česar se zavedajo tudi v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Ob zaključku meseca skupnega branja, katerega letošnja tema je glasno branje v javnem prostoru, ob pričetku meseca šolskih knjižnic, katerega tematika je povezovanje skupnosti, in ob pričetku nove sezone knjižničnih pravljičnih doživetij, so v Knjižnici Makole pričeli z novim projektom Gremo po pravljico. Projekt je zasnovan na podlagi medgeneracijskega druženja, v katerem sodelujejo različna društva in javne ustanove občine Makole. Priključeni partner pri projektu je Osnovna šola Anice Černejeve Makole, sodelovali pa so Občina Makole, Gasilsko društvo Makole, Vrtec Krtek Makole, Lovska družina Makole in Turistično društvo Makole. Prav tako sta pri izvedbi prvega srečanja v projektu sodelovali Planinsko društvo Makole in Društvo upokojencev Makole. 33 udeležencev prvega srečanja novega projekta se je zbralo v prostorih Knjižnice Makole in Osnovne šole Anice Černejeve Makole, kjer je knjižničarka in idejna vodja projekta Mojca Plaznik Plavec predstavila projekt, vse prisotne pa sta pozdravili direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Patricija Breznikar in ravnateljica Osnovne Šole Anice Černejeve Makole Silvestra Samastur. Pohodniki, bralci in poslušalci vseh generacij so se odpravili na orientacijski pohod po Makolah in okolici. Ustavili so se v prostorih Občine Makole, v gasilskem domu, vrtcu, lovskem domu, na Gradu Štatenberg, pohod pa so zaključili v izhodiščni točki, v Knjižnici Makole. Na vseh točkah so pohodnikom člani ustanov in društev glasno prebirali odlomke pravljice, ki se je ob koncu sestavila v celoto. Vso pot je pohodnike spremljala dobra volja in sproščen klepet, grelo jih je jesensko sonce, vsi od najmlajšega do najstarejšega pa so uživali v druženju in pričakovanju zaključka pohoda. Ob vrnitvi v knjižnico jih je pričakalo presenečenje, saj je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica vse
JESENSKO PRIDOBIVANJE SEMEN

JESENSKO PRIDOBIVANJE SEMEN

Knjižnica Slovenska Bistrica, 8. oktober ― Vrtnarska srečanja V časopisni čitalnici osrednje knjižnice je v ponedeljek, 7. oktobra, potekalo prvo predavanje v sklopu vrtnarskih srečanj pod vodstvom Majde in Katje Temnik iz Zeliščnega vrta in kmetije Majnika. Predavanja bodo na različno izbrano tematiko vsak prvi ponedeljek v mesecu skozi vso sezono prireditev. V začetku je Majda Temnik navzoče opomnila, kako zelo pomembno je ohranjati domača semena, saj so domača semena prilagojena lokalnemu okolju. Brez kakovostnih semen ni hrane, ni genske pestrosti in ni samooskrbe, brez prehranske varnosti pa ni suverenosti. V nadaljevanju druženja so navzoči skupaj ugotavljali, kako so bili letos pri pridobivanju semen uspešni. Kakšno je bilo leto. Ali jim je sploh uspelo pridelati kaj semen. Ugotovili so, da se včasih zgodi, da zaradi različnih dejavnikov pri tem nismo tako zelo uspešni, kot bi si želeli. Vendarle imamo opravka z naravo in nepredvidljivim vremenom. Kljub temu je pomembno, da pri tem vztrajamo, da je vredno poizkušati vedno znova in znova. Domača semena potrebujejo čas, da se prilagodijo, pridobijo nove izkušnje, to pa uporabijo naslednje leto. Majda in Katja sta razložili, kdaj je najprimernejši čas in način pobiranja semen določenih vrst zelenjave. Pokazali sta uporabne in iznajdljive postopke čiščenja izbranih semen. Navzočim sta dali napotke, kje in na kak način semena pravilno skladiščiti. Na koncu je bil čas za zanimivo izmenjavo mnenj in koristnih izkušenj med obiskovalci predavanja. Vabljeni v knjižnico prvi ponedeljek v mesecu novembru. (Tanja Jakolič)
1,2,3, … lešnikov več ni!

1,2,3, … lešnikov več ni!

Knjižnica Slovenska Bistrica, 7. oktober ― V petek, 4. 10. 2024 je knjižnica otrokom na Pragerskem podarila zabavno animacijsko predstavo v izvedbi Gledališča Pravljičarna 1,2,3, … lešnikov več ni. Otroci so na zabaven način  spoznali Orehkovo Mici, ki je želela speči slastne lešnikove potičke, a kaj, ko ji je nekdo odnesel lešnike. Spoznali smo, da ni vse tako, kot je videti na prvi pogled in da krive obsodbe in predsodki ne sodijo v prijateljstvo.
Literarni večer Irena Svetek: »Pisatelji dajemo sebe v roman«

Literarni večer Irena Svetek: »Pisatelji dajemo sebe v roman«

Knjižnica Slovenska Bistrica, 3. oktober ―  Na otvoritvenem literarnem večeru v novo sezono prireditev je bila gostja slovenska pisateljica Irena Svetek, mnogim poznana predvsem po trilogiji kriminalk Rdeča kapica, Beli volk in Črni princ, najbolj branih knjig v slovenskih knjižnicah preteklo leto. Kot pisateljica se je uveljavila že prej z romani Od blizu, Sedmi val in Zaspi, mala moja, zaspi. Irena Svetek je tudi izvrstna  scenaristka, med drugim  celovečerca Skupaj ter več nanizank in nadaljevank. Avtorica pravi, da je pisanje scenarijev mnogo pripomoglo tudi k ustvarjanju tako vrhunskih kriminalk. Na vprašanje, zakaj jo tako privlačijo kriminalke, je odgovorila, da morda zato ker je njena mama bila tožilka in je slišala premnogo temačnih zgodb. Kot najstnica je prebrala večino knjig Agathe Christie in se že poskusila v pisanju kriminalke. Sedaj pa najraje gleda dokumentarce o kriminalnih dejanjih in pravi, da te kriminalke neka zasvojijo in je na splošno oboževalka tega žanra. Pri pisanju največ časa posveča karakterizaciji in razmišljanju, kaj je trenutek, ko stopiš na drugo, temačno stran. Poudarja, da pisatelji dajejo vedno sebe v roman. Pisateljica je na vprašanje, kako poteka proces pisanja, odgovorila, da se ob detajlu sproži ideja, ki je kot žogica, ki vsak dan postaja večja in večja. Veliko časa namenja raziskovanju teme in grajenju likov. Vedno si je želela napisati dobro kriminalko, kar ji je tudi uspelo, saj je s svojimi delom slovensko kriminalko dvignila na višji nivo.  Irena Svetek  trenutno piše nov roman, zgodovinsko sago 20. stoletja, ki je hkrati zgodba njene družine. Janja Pepelnak
RASTEM S KNJIGO ZA ŠOLSKO LETO 2024/25         

RASTEM S KNJIGO ZA ŠOLSKO LETO 2024/25         

Knjižnica Slovenska Bistrica, 23. september 18. septembra  2024 smo že 19. leto zapored gostili sedmošolce v nacionalnem projektu RASTEM S KNJIGO.  Letošnja generacija sedmošolcev prejme v dar knjigo avtorice Mateje Gomboc SPOSOJENA BABICA ŠTEFI. Ob obisku Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica želimo mlade bralce spodbuditi in jim predstaviti kvalitetne mladinske  leposlovne knjige slovenskih avtorjev, hkrati pa jih želimo dodatno spodbuditi k obiskovanju splošne knjižnice in jim predstaviti, da knjižnica ni več le ustanova, kamor si lahko prideš izposodit knjigo, temveč sodobnemu človeku nudi veliko več.
še novic