Knjižnica Slovenska Bistrica, 29. oktober ― V ponedeljek, 28. oktobra 2024, je v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica potekalo predavanje Vzorci, ki se prenašajo iz roda v rod. Predavateljica je bila domačinka Damijana Žišt, ki je predstavila tehniko »Postavitev družine«. Prisotne je v predavanje popeljala s kratko sprostitveno vajo. V uvodu je predstavila svojo življenjsko pot in odločitev, ki jo je popeljala do sedanjega dela. Damijana Žišt je doktorica znanosti, novinarka in sodelavka Inštituta za sistemske postavitve. Od začetka leta 2014 se izobražuje na področju družinskih in sistemskih postavitev po metodi Berta Hellingerja pri Nataši Čebulj, kjer je zaključila tudi intenzivni trening za moderatorje organizacijskih sistemskih postavitev. Je urednica mesečnika Inštituta za sistemske postavitve Sistemska zavedanja. Udeležuje se sistemskih postavitev tujih predavateljev doma in v tujini. Od 1997 je zaposlena v časopisni hiši Večer kot specializirana novinarka za področje črne kronike. Je avtorica štirih knjig – znanstvene monografije Utrinki za rešetkami ter knjig Zakaj sta morala umreti ta dva otroka, Kriva ali nedolžna ter Neviden svet žrtev prometnih nesreč. Osrednja nit predavanja je bila predstavitev tehnike postavitev družine. Metoda spada v kategorijo fenomenoloških tehnik in ima preko dvajsetletno zgodovino. Razvil jo je Bert Hellinger s svojim dolgoletnim delom in je razširjena po svetu v več kot 40 državah. Gre za energijsko tehniko, kjer se zdravijo odnosi v družini, saj ima vsak od nas svojo družino in prednike, kar imenujemo družinski sistem, ki mora delovati harmonično, da smo zdravi in srečni. Vendar pogosto so  v družinskem sistemu nastala trenja, ki so prekinila tok ljubezni, zato so se pojavile bolezni in nastali konflikti. Namen postavitve družine je ponovno vzpostaviti ljubezen, da lahko sedanja generacija in vse naslednje živijo v ljubezni in miru. Tehnika je primerna za vse, ki želijo razrešiti težave na področju zdravja ali bolezni, v partnerstvu, v odnosih v družini ali se

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. oktober ― Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je med letošnjimi počitnicami že četrto leto zapored pridružila BRALNEMU PROJEKTU POLETAVCI – POLETNI BRALCI, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Koordinatorka projekta je Darja Kolar. Projekt Poletavci je bil tudi tokrat zelo dobro sprejet med mladimi bralci od šestega do dvanajstega leta starosti, prav tako pa tudi med njihovimi starši. Med počitnicami so izbrali 30 dni in brali 30 minut na dan. Prebrano so zapisovali v bralni seznam, starši pa so s podpisom potrdili, da so njihovi otroci res brali. Projekt Poletavci je v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in vseh njenih krajevnih knjižnicah zaključilo neverjetnih, rekordnih 300 mladih bralcev. V letošnjem poletju se je knjižnica drugič pridružila tudi projektu NajPoletavci.  Vsi, ki so šteli vsaj trinajst in ne več kot šestnajst ter so prebrali vsaj tri knjige in o njihovi vsebini tudi kaj zapisali, so postali najboljši poletni bralci. V projektu NajPoletavci smo prejeli kar 38 pravilno izpolnjenih bralnih seznamov. Prav vsi so se razveselili bralne spodbude, ki so jo vzeli zelo resno in odgovorno. Projekt poteka vsako leto od 10. junija do 10. septembra. Namen projekta je spodbujati branje in obiskovanje knjižnice tudi v času počitnic. Otroci lahko berejo karkoli (knjige, revije, časopise …). Pomembno je, da otrok vztraja pri branju tako dolgo, da ga zgodba posrka vase in mu postane zanimiva. Ob tem pa mu bogati znanje, bralne navade in govor ter širi besedni zaklad in njegovo širino obzorja. Ključnega pomena je, da otroci s pomočjo branja v projektu sami pridejo do spoznanja, da so v veščini branja napredovali in jim je le-to postalo rutina in dobra navada za vse dni v letu. Za zaključek projekta je knjižnica vsem sodelujočim podarila film Divja robotka, posnet po istoimenski svetovni knjižni uspešnici avtorja Petra Browna. Vsi sodelujoči poletni bralci so pred zaključno prireditvijo prejeli tudi priznanje in majico, ki je bila hkrati

Knjižnica Slovenska Bistrica, 8. oktober ― Medgeneracijsko povezovanje je pomembna oblika druženja več generacij, česar se zavedajo tudi v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Ob zaključku meseca skupnega branja, katerega letošnja tema je glasno branje v javnem prostoru, ob pričetku meseca šolskih knjižnic, katerega tematika je povezovanje skupnosti, in ob pričetku nove sezone knjižničnih pravljičnih doživetij, so v Knjižnici Makole pričeli z novim projektom Gremo po pravljico. Projekt je zasnovan na podlagi medgeneracijskega druženja, v katerem sodelujejo različna društva in javne ustanove občine Makole. Priključeni partner pri projektu je Osnovna šola Anice Černejeve Makole, sodelovali pa so Občina Makole, Gasilsko društvo Makole, Vrtec Krtek Makole, Lovska družina Makole in Turistično društvo Makole. Prav tako sta pri izvedbi prvega srečanja v projektu sodelovali Planinsko društvo Makole in Društvo upokojencev Makole. 33 udeležencev prvega srečanja novega projekta se je zbralo v prostorih Knjižnice Makole in Osnovne šole Anice Černejeve Makole, kjer je knjižničarka in idejna vodja projekta Mojca Plaznik Plavec predstavila projekt, vse prisotne pa sta pozdravili direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Patricija Breznikar in ravnateljica Osnovne Šole Anice Černejeve Makole Silvestra Samastur. Pohodniki, bralci in poslušalci vseh generacij so se odpravili na orientacijski pohod po Makolah in okolici. Ustavili so se v prostorih Občine Makole, v gasilskem domu, vrtcu, lovskem domu, na Gradu Štatenberg, pohod pa so zaključili v izhodiščni točki, v Knjižnici Makole. Na vseh točkah so pohodnikom člani ustanov in društev glasno prebirali odlomke pravljice, ki se je ob koncu sestavila v celoto. Vso pot je pohodnike spremljala dobra volja in sproščen klepet, grelo jih je jesensko sonce, vsi od najmlajšega do najstarejšega pa so uživali v druženju in pričakovanju zaključka pohoda. Ob vrnitvi v knjižnico jih je pričakalo presenečenje, saj je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica vse

Knjižnica Slovenska Bistrica, 3. oktober ―  Na otvoritvenem literarnem večeru v novo sezono prireditev je bila gostja slovenska pisateljica Irena Svetek, mnogim poznana predvsem po trilogiji kriminalk Rdeča kapica, Beli volk in Črni princ, najbolj branih knjig v slovenskih knjižnicah preteklo leto. Kot pisateljica se je uveljavila že prej z romani Od blizu, Sedmi val in Zaspi, mala moja, zaspi. Irena Svetek je tudi izvrstna  scenaristka, med drugim  celovečerca Skupaj ter več nanizank in nadaljevank. Avtorica pravi, da je pisanje scenarijev mnogo pripomoglo tudi k ustvarjanju tako vrhunskih kriminalk. Na vprašanje, zakaj jo tako privlačijo kriminalke, je odgovorila, da morda zato ker je njena mama bila tožilka in je slišala premnogo temačnih zgodb. Kot najstnica je prebrala večino knjig Agathe Christie in se že poskusila v pisanju kriminalke. Sedaj pa najraje gleda dokumentarce o kriminalnih dejanjih in pravi, da te kriminalke neka zasvojijo in je na splošno oboževalka tega žanra. Pri pisanju največ časa posveča karakterizaciji in razmišljanju, kaj je trenutek, ko stopiš na drugo, temačno stran. Poudarja, da pisatelji dajejo vedno sebe v roman. Pisateljica je na vprašanje, kako poteka proces pisanja, odgovorila, da se ob detajlu sproži ideja, ki je kot žogica, ki vsak dan postaja večja in večja. Veliko časa namenja raziskovanju teme in grajenju likov. Vedno si je želela napisati dobro kriminalko, kar ji je tudi uspelo, saj je s svojimi delom slovensko kriminalko dvignila na višji nivo.  Irena Svetek  trenutno piše nov roman, zgodovinsko sago 20. stoletja, ki je hkrati zgodba njene družine. Janja Pepelnak