Knjižnica Slovenska Bistrica, 17. februar ― Znova in znova. V Pionirski knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je bila 16. februarja 2026 gostja literarnega večera Bronja Žakelj, avtorica avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec. ​Bronja Žakelj je s svojim prvencem Belo se pere na devetdeset, v katerem je odkrito in iskreno spregovorila o svojem odraščanju in mladosti, o mamini in svoji težki bolezni, ter o bratovi smrti zagotovo zaznamovala slovenski literarni prostor. Kmalu po izidu knjige leta 2018 pri založbi Beletrina je roman dosegel izjemen uspeh, ki ga je leto pozneje potrdila še nagrada kresnik za najboljši roman leta 2019. Preveden je v osem jezikov, z dvanajstimi ponatisi, nedavno pa je izšel tudi v prenovljeni obliki, z več deset barvnimi fotografijami s snemanja istoimenskega filma v režiji Marka Naberšnika in produkciji produkcijske hiše Perfo Aleša Pavlina. Film je bil premierno prikazan na Sarajevskem filmskem festivalu 2025, kjer je požel navdušene odzive. Pri tem avtorica pravi, da je bilo doživeti svojo zgodbo na filmskem platnu hkrati lepo in zahtevno. Knjigo je začela pisati zaradi želje po ustvarjanju, po pisanju zase in tudi za svoja otroka. Predvsem zato, da se zgodba ne bi pozabila in da bi nekako prekinila tišino. V knjigi je zapisana avtoričina iskrenost, njen spomin, ki pa ni nujno spomin vseh, ki so v njej tudi omenjeni. S pisanjem je močno podoživljala čase, o katerih pisala, terapevtska pa je knjiga postala šele, ko je avtorica dobila odziv bralcev, ki so se lahko na nek način poistovetili z njeno zgodbo. Iskrenost se je dotaknila vseh, saj si delimo več, kot si mislimo. Takšni večeri nas opominjajo, kako zdravilna in povezovalna je lahko literatura. (Tanja Jakolič)      

Knjižnica Slovenska Bistrica, 16. februar ― HVALNICA ČEBELAM Danes, 16. 2. 2026, je gospa Violeta Šmon petošolcem 2. OŠ Slovenska Bistrica v čitalnici slovenjebistriške knjižnice prebrala in predstavila življenje čebel skozi svojo avtorsko pravljico Čebelica Avrora. Skozi zgodbo so mladi spoznali, kako pomembno je, da znajo drug drugemu prisluhniti in hkrati dovoliti, da so to, kar so in da le skupaj tvorijo celoto. Ob prebiranju čebelje dogodivščine so učenci vstopili v svet čebel, kjer vladajo sodelovanje, ljubezen, predanost in odpuščanje. Na potovanju skozi pravljični labirint s čebelico Avroro jih je pisateljica popeljala do modrosti in odkrivanja samega sebe. Popeljala jih je do velikega spoznanja, da je lahko življenje najlepša pravljica ali risba na panjski končnici. Avtorica knjige Violeta Šmon je učence pozvala, da se ob čebelji himni medsebojno povežejo s pisano terapevtsko žogico. Gostja literarnega dopoldneva je učence povabila k likovnemu ustvarjanju panjskih končnic, da nanje naslikajo svoj notranji ali zunanji svet. Ob snidenju so ugotovili, da so prav čebele lahko človekove najboljše vzornice, da se svet spremeni na bolje.

Knjižnica Slovenska Bistrica, 13. februar ― V okviru projekta Heroes Unleashed smo se kot ekipa osmih udeležencev iz vsake države — Slovenije, Portugalske, Ukrajine in Litve — udeležili tridnevnega izobraževanja v Litvi, namenjenega razvoju senzoričnih pravljičnih ur v knjižničnem okolju. Kljub pravi zimi in nizkim temperaturam nas je pot vodila v knjižnico Šiaulių apskrities Povilo Višinskio viešoji biblioteka, kjer je potekal strokovni program. Pod vodstvom predavateljice Virginije Juškevičiūtė smo se najprej poglobili v razumevanje nevrotipičnega razvoja ter razbijali najpogostejše mite, povezane z razvojnimi motnjami. Pomemben del usposabljanja so predstavljale strukturirane izkustvene dejavnosti, pri katerih smo aktivno vključevali čutila. Tak pristop nam je omogočil boljše razumevanje zaznavanja in doživljanja sveta pri posameznikih z različnimi razvojnimi značilnostmi. Ob koncu prvega dne smo si ogledali knjižnico, ki navdušuje s svojo prostornostjo in bogato zbirko gradiva. Posebno pozornost pritegnejo lutke, senzorična soba ter raznoliki didaktični pripomočki, ki otrokom omogočajo poglobljeno doživljanje zgodb in spodbujajo učenje skozi izkušnjo. Drugi dan je bil posvečen metodi senzoričnega branja — inovativnemu pristopu k spodbujanju bralne kulture. Klasično pripovedovanje zgodb nadgrajuje z uporabo senzoričnih materialov in spodbud, ki aktivirajo vsa čutila. Tak način branja poslušalcem omogoča globlje doživljanje vsebine ter ustvarja bolj vključujoče in dinamično okolje. Udeleženci smo spoznali prednosti uporabe te metode v knjižničnem prostoru ter si ogledali primere izvedbe dejavnosti, ki so nas dodatno navdihnili. Zadnji dan izobraževanja je bil namenjen praktičnemu delu. Skozi delavnice in izmenjavo izkušenj smo spoznavali različne pristope k izvedbi senzoričnih pravljičnih ur ter preizkušali uporabo senzoričnih rekvizitov pri pripovedovanju zgodb. Praktične dejavnosti so nam ponudile dragocen vpogled v ustvarjanje vključujočega, varnega in s čutili bogatega okolja za otroke z različ

Knjižnica Slovenska Bistrica, 23. januar ― Koraki, ki vodijo v zgodbe  Predstavitev pohodniških doživetij in navdiha za trilogijo Koraki V Knjižnici Oplotnica smo v četrtek, 22. januarja 2026, doživeli prijeten, topel in navdihujoč literarni večer v družbi priznane slovenske pisateljice in scenaristke Janje Vidmar, ki je za svoje bogato in raznoliko ustvarjanje prejela številne nagrade. V sproščenem pogovoru je obiskovalce hitro pritegnila s svojo neposrednostjo, iskrivostjo in izjemnim pripovedovalskim darom. Tokrat so njene zgodbe stopile izza knjižnih platnic in se preselile v resnični svet, na prašne poti, gorske steze in dolge pohodniške etape, kjer je nabirala navdih za svoja literarna dela. S svojim doživeto pripovedovanim pohodniškim utrinkom je ustvarila posebno vzdušje, v katerem so prisotni zlahka sledili njenim korakom in zgodbam. Osrednje mesto večera je pripadalo njeni trilogiji Koraki, vendar pogovor ni tekel neposredno o vsebini romanov. Pisateljica je zbranim raje približala svoje osebne pohodniške izkušnje, iz katerih so potopisni romani zrasli. Popeljala nas je po francoskem Caminu, ki je navdihnil roman Niti koraka več, po Apeninih in Apuanskih Alpah, kjer se odvija delo V koraku z volkom, ter na Kreto, ki je postala osnova za zadnjo knjigo trilogije, Koraki dvojine. Slikovito in iskreno je pripovedovala o izzivih na poti, o telesnih naporih, notranjih bojih ter ovirah, ki jih je morala premagovati – in prav zato ji je bilo še toliko bolj zanimivo prisluhniti. Ob koncu večera je razkrila tudi nekaj svojih prihodnjih želja in načrtov. Zelo jo privlači raziskovanje Islandije, države, ki jo fascinira s svojo nenavadnostjo in mrakobnostjo. Prav tam vidi navdih za morebiten knjižni triler. Že poleti pa jo, kot pravi, najverjetneje čaka nov velik izziv – vzpon na Triglav. Kdo ve, morda bo tudi ta pot nekoč našla svoje mesto v novi zgodbi, ki jo bomo bralci z veseljem vzeli v roke. Doroteja Fric

Knjižnica Slovenska Bistrica, 14. januar ― V Knjižnici Josipa Vošnjaka smo v ponedeljek, 12. januarja 2026, gostili Natašo Privošnik in njeno dolgoletno prijateljico Marto Rojnik. Obiskovalcem sta spregovorili o življenjskih preizkušnjah, pogumu in prijateljstvu, ob tem pa predstavili tudi knjigo Je moje življenje gora, ki temelji na življenjski zgodbi Nataše Privošnik in jo je po njenem pripovedovanju zapisala pisateljica Irena Štusej. Knjiga razkriva izjemno življenjsko pot Nataše Privošnik, ki se je že ob rojstvu soočila s prirojeno nepravilnostjo ustnice in pozneje s številnimi hudimi zdravstvenimi preizkušnjami. Prestala je več operacij na srcu, tumorje na možganih, raka, možgansko kap in srčni infarkt, a kljub temu je ohranila voljo do življenja, pri čemer ji je bila največja opora hčerka Liza. Svojo zgodbo je delila tudi Marta Rojnik, ki jo je zaznamovala diagnoza raka na dojki. Spremenila je delo na kmetiji, prevzela vodenje družinske pivovarne, v oporo pa so ji bili družina, cvetje in njeni labradorki. Nataša in Marta sta po okrevanju našli moč v planinstvu. Od domačih gričev sta pot nadaljevali med InPlanince, kjer se planinstvo odpira tudi osebam z invalidnostjo. Natašin največji dosežek je vzpon na Triglav, na katerega je še posebej ponosna, saj je dokaz, da je mogoče kljub omejitvam doseči najvišje cilje. Poleg hoje v hribe se ukvarja tudi s paraplezanjem, prilagojenim plezanjem za invalide. Knjiga ima tudi dobrodelno noto, saj je izkupiček od prodaje namenjen dokončanju planinskega doma na Treh kraljih, ki bo prilagojen tudi osebam z gibalnimi ovirami. Osrednje sporočilo knjige je pomen pogovora o čustvih, vztrajnosti in upanja. Nataša Privošnik poudarja, da tudi v najtežjih trenutkih pride dan, ko bo bolje, ter opozarja na pomen razumevanja in sočutja do ljudi z nevidnimi stiskami. Nataša s svojo srčnostjo, pogumom in skrbjo za ranljive ostaja navdih ter vzor, da se tudi iz najtežjih preizkušenj lahko rodi nova moč. Tadeja Skrbinek

Knjižnica Slovenska Bistrica, 17. december 2025 ― V predprazničnem času se je v osrednji knjižnici s pravljičnim večerom za odrasle sklenila dvanajsta sezona Vošnjakove bralne značke za odrasle. Tudi letos so bili uporabniki povabljeni k sodelovanju in branju knjig s priporočilnega seznama Vošnjakove bralne značke za odrasle, ki vsako leto poteka od marca do novembra. Letošnjo sezono je bralni izbor zaznamovala tema (Ne)znani Slovenci. Rdeča nit je ponudila posebno priložnost za spoznavanje zgodb ljudi, ki bi sicer lahko ostale spregledane, če jih ne bi odkrivali in spoznavali skozi knjige. S svojo radovednostjo in predanostjo branju, sodelujoči vsako leto znova dokažejo, kako pomembna ter predana je bralna kultura v našem prostoru, saj je bralno značko uspešno osvojilo 124 bralk in 14 bralcev, skupaj torej kar 138 sodelujočih. Ob zaključku so bili vsi povabljeni na že tradicionalno zaključno prireditev s pravljičnim večerom, na katerem so prejeli zahvalna darila knjižnice. Pravljični večer poteka v organizaciji Mariborske knjižnice v sodelovanju s partnerskimi in pridruženimi knjižnicami. Tokrat so večer bogatili pripovedovalci: Sanja Selinšek (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Brigita Lavrič (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto), Agica Kovše (Mariborska Knjižnica) in Silva Kos (Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica). Pravljični večer sta glasbeno obarvala učenca Glasbene šole Slovenska Bistrica Andrej Dolar in Matej Grobelnik Pek pod mentorstvom Amadeja Hercoga. Dogodek je vodila Mojca Plaznik Plavec, ki se je vsem sodelujočim zahvalila in zaželela pravljične prihajajoče praznične dni. Iskrene čestitke vsem udeležencem Vošnjakove bralne značke za odrasle. Pridružite se veliki družini tudi v prihodnji, trinajsti sezoni Vošnjakove bralne značke za odrasle in postanite del knjigoljubov. (Tanja Jakolič)

Knjižnica Slovenska Bistrica, 5. december 2025 ― V ponedeljek, 1. 12. 2025, se je v časopisni čitalnici osrednje knjižnice odvila predstavitev knjige Boruta Koruna Slovenci: naši davni predniki. Vsebina knjige bralca popelje v zgodnje obdobje slovenske zgodovine, predvsem med 6. in 9. stoletjem, ko so se na našem prostoru oblikovale različne skupnosti. Je delo, ki naše prednike prikazuje poljudno, vsakomur razumljivo, hkrati pa prinaša nekaj povsem novih spoznanj. Borut Korun je publicist in svetovni popotnik. Napisal je nekaj potopisov, katerih rdeča nit so kulturnozgodovinski, antropološki in etnološki vidiki ljudstev, ki jih je obiskal. Zanimajo ga tudi stare kulture Amerike, predvsem majevska religija in kultura stare Grčije. Predstavitev knjige je potekala kot sproščeno predavanje, v katerem je avtor približal glavne ideje in ozadje svojega dela. Razkril je, da je knjigo napisal z namenom prikazati življenje in kulturo zgodnjih skupnosti na območju današnje Slovenije ter tako bolje razumeti korenine naše identitete. Predstavil je ključne teme, in sicer njihova verovanja, družbeno ureditev, zgodnji razvoj jezika in vpliv krščanstva. Večer je bil potovanje v čas, ko so se oblikovali temelji današnje slovenske kulture in pregled korenin, ki še danes določajo naš prostor, jezik in identiteto. (Tanja Jakolič)