Nekoč

Nekoč

Airbeletrina, 24. september ― Razvlekla bom svojo kožo na tebi na tebi nekoč bom razpadla v misel potem bom zdrobljena narcisa blag prah bom ki draži tvoje nosnice
Moja

Moja

Airbeletrina, 19. september ― Letenje je razgaljeno hrepenenje, pomislim in se ranljiva zavem, da bi nas v neki prikrojeni stvarnosti že otroški smeh na sosednjem sedežu vse pometal v pogubo. Malce nelagodno, morda pa tudi pomirjeno, se obrnem nazaj k mreži luči, ki kovinske škatlice, navidez ujete v času, odrešuje bližajoče se teme. Oblivajo jih estetsko izpraznjene zaplate zemlje, ki tiho odzvanjajo našo patetiko — kako ničemur ne zmoremo zares pogledati v oči, dokler ni podrejeno. Tam pa, kjer otrok s prsti zariše po steklu, te majhne, brezskrbno razmetane smreke. Zamižim v spomin občutka ravnih trepalnic, ki so njen pogled vedno silile v pritlehno mehkobo, na svoji roki. Svetle proge nad boki, kjer se je omejena prožnost kože morala predati rasti. Dolina med prstancem in mezincem
»Dobesednost [kot] proces neskončnega širjenja pomenov«

»Dobesednost [kot] proces neskončnega širjenja pomenov«

Airbeletrina, 18. september ― Poezija – in misel – Jureta Detele presunljivo ustrezata sedanjemu družbenemu momentu; Detela je v svoji poeziji raziskoval možne odnose do »bitij iz tujih svetov« in v svoji misli izražal nujo po solidarnosti. Njegove nedavno izdane Zbrane pesmi 1 in 2, ki jih je po dvajsetih letih intenzivnega, natančnega preučevanja Detelove poezije zbral in uredil Miklavž Komelj, zajemajo opus, ki s seboj prinaša izjemno lucidnost ter nič manj kot alternativno tvorjenje svetov.
Jurij Andruhovič: Ukrajinci smo, kot se v angleščini reče, »under reported«

Jurij Andruhovič: Ukrajinci smo, kot se v angleščini reče, »under reported«

Airbeletrina, 13. september ― Jurij Andruhovič (1960) je s svojimi deli Ukrajino postavil na literarni zemljevid Evrope. Književnost v ukrajinskem jeziku, ki prej ni doživljala zasluženega odmeva, je z njegovimi deli, zlasti s prvimi daljšimi proznimi teksti, kot so Rekreacije (1992), Moskoviada (1993) in Perverzija (1996), postala prepoznavnejša širom po Evropi, Andruhovič pa je prejel številne ugledne domače in tuje nagrade, med drugim literarno nagrado vilenica 2017, ki si prizadeva vzpostaviti se kot srednjeevropska Nobelova nagrada za književnost.
Odgovor Goranu Vojnoviću

Odgovor Goranu Vojnoviću

Airbeletrina, 13. september ― Pretekli teden je Goran Vojnović napisal komentar na zapis Petra Raka, ki je bil objavljen v Delu. Peter Rak mu je odgovoril, Goran Vojnović je repliciral in zdaj vnovič odgovarja Peter Rak. Kdo pravi, da so pisma iz mode!?
Izdajstvo inteligenta

Izdajstvo inteligenta

Airbeletrina, 10. september ― Prvo polovico dvajsetega stoletja je evropsko civilizacijo zaznamovalo, kot je v svojčas slavnem delu La trahison des clercs (1927) utemeljeval francoski pisatelj in filozof Julien Benda, »izdajstvo inteligentov«. Intelektualci, umetniki in razumniki vseh dežel so se namesto kritični presoji predajali slepim in iracionalnim političnim strastem, zlasti politični strasti nacionalizma. Med »inteligente«, ki so zagrešili izdajstvo zoper poklicanost intelektualcev, nedvomno sodi tudi italijanski novinar, pisatelj, dramatik in režiser Curzio Malaparte.
Odgovor Petru Raku

Odgovor Petru Raku

Airbeletrina, 6. september ― V kolikor spoštovani Peter Rak zares verjame, v kar nas s svojim pisanjem očitno želi prepričati, da je pesnica Athena Farrokzhad o izbrisu Danske pisala smrtno resno in dobesedno ter da v njenem pisanju ni bilo prav nič metaforičnega, ali vsaj poetičnega, potem je državljanska dolžnost gospoda Raka, da jo kot potencialno islamsko teroristko prijavi varnostnim organom, ne pa da jemlje pravico v svoje roke in jo preganja in zaslišuje sam. Za tovrstne pregone in zasliševanja namreč kot novinar in literarni teoretik ni usposobljen.
Odziv na komentar Gorana Vojnovića

Odziv na komentar Gorana Vojnovića

Airbeletrina, 6. september ― Objavljamo odziv novinarja Dela Petra Raka na komentar Gorana Vojnovića z naslovom Užaljeni Evropejci. Novinar Peter Rak ni dolge ure prežal v temačni ulici da bi skočil pred Atheno Farrokhzad in jo prosil , naj njemu in slovenski javnosti pojasni, kaj je hotela povedati v svojem Odprtem pismu Evropi, temveč je sedel na kavi in ugotavljal, da so slavni pesniki in pesnice (no, ne vsi, zgolj nekateri, pravzaprav gre za izjeme) še vedno zelo ekstravagantni in muhasti in ah in oh glamurozni. Zato se seveda spodobi zamuditi na dogovorjen intervju, ko končno prisopihajo pa še zasopihani sporočijo, da imajo že kmalu bralni nastop in zato zelo malo časa za odgovore na vprašanja.
Pesmi kot utripajoče celice

Pesmi kot utripajoče celice

Airbeletrina, 5. september ― Najprej: Jure Detela je resda »v grobu«, a živ bolj kot kadarkoli. Njegove pesmi so zaživele v obsežni zbirki Zbrane pesmi, ki jih je v dvajsetletnem obdobju marljivo zbiral in uredil Miklavž Komelj; s tem seveda pot raziskovanja njegove poetike ni dosegla vrha, pač pa se šele zares pričenja.
Užaljeni Evropejci

Užaljeni Evropejci

Airbeletrina, 3. september ― Novinar osrednjega slovenskega časnika Peter Rak je na ptujskem festivalu Dnevi poezije in vina dolge ure v zasedi prežal na švedsko pesnico Atheno Farrokhzad, da bi lahko iz temačne stranske ulice skočil pred njo in jo prosil, naj njemu in slovenski javnosti pojasni, kaj je hotela povedati v svojem Odprtem pismu Evropi, ki ga je pesnica napisala kot častna gostja festivala in je bilo zato objavljeno v več slovenskih časopisih. Pismo je pesnica napisala v verzih in z dobršno mero pesniške ironije, kar je očitno zmedlo novinarja Petra, ki nikakor ni mogel razumeti, zakaj je v pismu čutiti osebno prizadetost, jezo in grenkobo, celo sovraštvo, zakaj so včasih njene besed
#languagebarrier

#languagebarrier

Airbeletrina, 31. avgust ― Magistrska naloga je bila oddana in ena steklenica vina izpraznjena, ko sem po več kot letu pisateljske blokade napisal to pesem. Samo po sebi to ne bi bilo nič posebnega, če to ne bi bila prva pesem, ki sem jo v celoti napisal v angleščini in prva pesem, ki je jasno prikazala nekaj, česar vsaj v Angliji nisem nikoli zlahka izrazil – domotožje.
Brina Svit: "Pri Gallimardu imajo zame vijolični svinčnik"

Brina Svit: "Pri Gallimardu imajo zame vijolični svinčnik"

Airbeletrina, 28. avgust ― Na pisateljičin kraški borjač, ograjen s kamnitim zidom, vodijo vrata v barvi sivke. Od tam sega pogled na Trst in na morje, kamor je zazrta tudi Brina. Njen obraz nenavadno spominja na Meryl Streep. Notranjost njene hiše kaže na nedoločno eleganco in vihravost, ki jo odraža tudi pisateljičin pariški duh. Na mizi čakata skuhan zeleni čaj in slivova pita, ki jo je sama spekla.
Pet pesmi

Pet pesmi

Airbeletrina, 27. avgust ― V spomin na Dneve poezije in vina, ki so se v soboto iztekli, objavljamo nekaj pesmi letošnje gostje Athene Farrokhzad, ki so izšle v knjižici z naslovom Človeštvo sladkanja in klanja.
Načini preživetja

Načini preživetja

Airbeletrina, 24. avgust ― V prejšnjem tekstu sem pisal o času nastajanja Norišnice, mojega edinega poskusa pisanja zbirke kratkih zgodb. Danes imam pravzaprav tisti čas, nekje med 2004 in 2006, v precej slabem spominu. Bolezen moje hčerke se je v tistem času gibala okrog vrhunca in s Klaro sva se bala za njeno življenje. Po prejšnjem idiličnem mladoparovskem enoinpolsobnem življenju na Fužinah smo se zdaj trojica preselili v cenovno ugodno in malo večje stanovanje (ki je bilo sesuto, nad hrupno cesto in brez kadilskega balkona) na Šišenski. A če danes preverim datume, se mi je prav takrat na kreativnem področju dogajalo toliko različnih stvari, da s
Poezija, vino, poletje

Poezija, vino, poletje

Airbeletrina, 22. avgust ― Pesniški predvečeri po Sloveniji so minili in čas je, da se uradno preselijo na Ptuj in začnejo. Od danes, srede, pa vse do sobote, vas na Ptuju in okolici čaka druženje s poezijo, vinom, glasbo in pesnicami ter pesniki s celega sveta.
še novic