V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega društva Slovenije

V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega društva Slovenije

Bralno društvo, 15. oktober ― V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega društva Slovenije Dr. Meti Grosman, cenjeni anglistki, literarni zgodovinarki in zaslužni profesorici Univerze v Ljubljani ter izjemni strokovnjakinji na področju razvoja branja, se v Bralnem društvu Slovenije poklanjamo kot dolgoletni predsednici in častni predsednici društva. Na ustanovnem zboru Bralnega društva Slovenije leta 1995 je bila dr. Meta Grosman soglasno potrjena za predsednico društva in je vse do leta 2011 s svojim strokovnim delom in izjemno zagnanostjo skrbela za prepoznavnost društva v strokovni in širši javnosti tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnem okolju. Kot se spominja dr. Silva Novljan, dolgoletna podpredsednica društva, je v časupredsedovanja dr. Mete Grosman društvo s svojimi letnimi strokovnimi posveti, zborniki in številnimi promocijskimi dejavnostmi ustvarilo prostor za srečevanjestrokovnjakov, teoretikov in praktikov z različnih področij s ciljem obravnavati aktualne teme s področja branja in bralne pismenosti. Agens tega dogajanja je bila prav dr. Meta Grosman, ki je ves čas kritično spremljala to področje doma in v tujini ter s svojim predavateljskim in raziskovalnim delom ogromno prispevala k prepoznavanju problematike in pomena branja, materinščine in večjezičnosti čez meje društvenega sodelovanja. Prizadevala si je za kakovostno poučevanje in sodobne pristope k razvijanju bralnih spretnosti, kot sodelavka številnih ustanov in strokovnih skupin pa je skrbela za spodbujanje branja in razvoj bralnih navad tako med otroki in mladimi kot odraslimi, še posebej med strokovnimi delavci vvzgoji in izobraževanju. Njeno strokovno delo, ustvarjalnost in prizadevanja na področju branja ostajajo pomembni temelji in cilji našega društva tudi v prihodnje. Članice in člani Bralnega društva Slovenije The post V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega druš
Odprto pismo o pomenu branja

Odprto pismo o pomenu branja

Bralno društvo, 15. oktober ― Odprto pismo o pomenu branja Ob Tednu otroka, zaključku Nacionalnega meseca skupnega branja 2026 in v mednarodnem mesecu šolskih knjižnic smo na pristojne odločevalce in širšo javnost ponovno naslovili odprto pismo o pomenu branja in šolskih knjižnic. Pismo smo posredovali medijem, političnim akterjem, pristojnim vladnim organom, nevladnim organizacijam ter drugim ustanovam in deležnikom, ki lahko prispevajo k izboljšanju položaja šolskih knjižnic in razvoju bralne kulture v Sloveniji. V njem ponovno opozarjamo na nujnost sistemskih rešitev, ki bodo šolskim knjižnicam zagotavljale namenska sredstva za sodobno, kakovostno in raznovrstno knjižnično gradivo. Prepričani smo, da so ustrezno podprte šolske knjižnice eden ključnih pogojev za zagotavljanje enakih možnosti otrok in mladostnikov pri razvoju bralne pismenosti, bralne kulture in vseživljenjskih bralnih navad. S skupnim pozivom želimo spodbuditi odgovorne k oblikovanju dolgoročnih in učinkovitih rešitev ter poudariti, da vlaganje v šolske knjižnice pomeni vlaganje v znanje, razvoj in prihodnost mladih generacij. Vabimo vas k branju odprtega pisma, podpori našim prizadevanjem in širjenju njegovih ključnih sporočil. dr. Sabina Fras PopovićBralno društvo Slovenije dr. Jasna MažgonSlovensko društvo pedagogov Damjana VovkZveza bibliotekarskih društev Slovenije dr. Danijela Makovec RadovanZveza društev pedagoških delavcev Slovenije The post Odprto pismo o pomenu branja appeared first on Bralno društvo Slovenije.
Ko o branju spregovorijo mladi

Ko o branju spregovorijo mladi

Bralno društvo, 2. oktober ― Ko o branju spregovorijo mladi Ko o branju spregovorijo mladi: kaj smo odrasli slišali na tržaškem srečanju Pagina, Barbara Baloh Kaj se zgodi, če na srečanju o branju odrasli ne govorimo mladim o tem, zakaj bi morali brati, katere knjige so zanje primerne in kako naj postanejo bralci, temveč se vloge zamenjajo? Če mladi govorijo, odrasli pa poslušamo? Prav na tej predpostavki je bilo zasnovano dvodnevno srečanje Pagina dopo pagina – Il convegno dei ragazzi e delle ragazze sulla lettura, ki je 19. in 20. septembra 2026 potekalo v Trstu v okviru projekta L'Officina della lettura. Prvi dan so bili v središču mladi bralci in bralke, drugi dan pa je bil namenjen premisleku odraslih strokovnjakov o vprašanjih, ki so jih odprlimladi. Tudi vloga povabljenih strokovnjakov je bila zato nekoliko drugačna od običajne konferenčne vloge: v soboto smo bili predvsem aktivni poslušalci, v nedeljo pa smo iz slišanega izhajali v štirih tematskih razpravah. Sama sem sodelovala pri temi Diventare lettori, continuare a leggere – postati bralec in ostati bralec. Program prvega dne že z naslovi nastopov kaže, kako široko mladi razumejo svojo bralno izkušnjo. Govorili so o svojem odraščanju s knjigami, o knjigah, ki jim pomagajo razumeti svet in same sebe, o klasiki, fantazijski književnosti, kriminalkah, romantični književnosti in dark romance, o družbenih omrežjih, o šolskem branju ter o tem, kaj jih pri knjigah pritegne in kaj od njih odvrača. Vsakemu nastopu je sledilo vprašanje odraslim. Smer komunikacije je bila torej zavestno obrnjena: tokrat niso odrasli spraševali mladih, kaj in koliko berejo, temveč so mladi spraševali odrasle, kako razumemo njihovo branje. Konferenca, ki so jo soustvarili mladiŠele po srečanju sem iz gradiva, ki so ga pripravile organizatorke, bolje razumela, kako pomemben je bil proces, ki je do dogodka pripeljal. Mladi namreč niso bili povabljeni šele kot nastopajoči na že pripravljeno konferenco. V projekt so bili vključeni od njegovega
Branje je veselje: dan znanja, povezovanja in skupnega premisleka o branju

Branje je veselje: dan znanja, povezovanja in skupnega premisleka o branju

Bralno društvo, 14. september ― Branje je veselje: Nacionalno strokovno usposabljanje Bralnega društva Slovenije 2026 14. 9. 2026 Na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra 2026, je v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani potekalo Nacionalno strokovno usposabljanje Bralnega društva Slovenije z naslovom Branje je veselje. Celodnevno srečanje je skozi deset strokovnih prispevkov osvetlilo branje skoraj skozi celoten življenjski lok – od zgodnjega skupnega branja in pripovedovanja do šolske knjižnice, družinske pismenosti, digitalnih bralnih skupnosti in vseživljenjskega učenja. Strokovno usposabljanje sta moderirala Elizabeta Purger in Rok Dežman.  Prof. dr. Miha Kovač je branje umestil v širši družbeni kontekst ter ga povezal z bralno pismenostjo, demokracijo, kritičnim mišljenjem, jezikom in nacionalno varnostjo. Opozoril je, da je sposobnost branja daljših in zahtevnejših besedil v času umetne inteligence, družbenih omrežij in hitrega širjenja dezinformacij še posebej pomembna.  Izr. prof. dr. Barbara Baloh je poudarila, da se otrokova pot v branje začne mnogo pred prvo prebrano črko. Zgodnje skupno branje je predstavila kot odnosno, jezikovno, pripovedno in kulturno prakso, iz katere postopoma raste porajajoča se pismenost.  Prof. dr. Polona Vilar je predstavila Model kakovostne šolske knjižnice, ki šolskim knjižnicam omogoča sistematično spremljanje kakovosti, načrtovanje razvoja in krepitev njihove vloge pri učenju, informacijski pismenosti in gradnji bralne kulture. Mag. Špela Frlic je v prispevku Od pripovedovanja do branja in nazaj opozorila na tesno povezanost otrokove pripovedovalske zmožnosti z razvojem branja in pisanja. Poudarila je pomen aktivnega poslušanja ter prostora, v katerem lahko otroci zgodbe ustvarjajo po logiki igre, domišljije in spontanosti. Alenka Štrukelj je predstavila portal Družinska pismenost, nacionalno digitalno stičišče gradiv, nasvetov in dobrih praks za starše ter strokovne delavce v vrtcih, šolah in knjižnicah. Portal poleg skupnega bra
Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti 2026

Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti 2026

Bralno društvo, 13. september ― Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti 2026 9. 9. 2026 Poslanica Khaleda El-Enanyja, generalnega direktorja Unesca, ob mednarodnem dnevu pismenosti, 8. septembra 2026. Ob praznovanju 60. obletnice mednarodnega dneva pismenosti ponovno potrjujemo, da je pismenost temeljna človekova pravica in pomembna sila za preoblikovanje življenj, gospodarstev in družb. V preteklih desetletjih so globalna prizadevanja prinesla pomemben napredek. Med letoma 1975 in 2024 se je stopnja pismenosti mladih povečala s 75 na 93 odstotkov, medtem ko se je stopnja pismenosti odraslih povečala s 65 na 88 odstotkov. Ta napredek odraža moč mednarodnega sodelovanja – od teheranske konference leta 1965, ki je spodbudila ustanovitev tega dne, do konference v Chiapasu v Mehiki leta 2026. Kljub temu danes 273 milijonov otrok in mladih ni vključenih v šolanje, 70 odstotkov desetletnikov v državah z nizkimi in srednjimi dohodki pa ne zna prebrati in razumeti preprostega besedila. Hkrati 739 milijonov odraslih nima osnovnih bralnih in pisnih spretnosti, med njimi sta dve tretjini žensk. Te številke predstavljajo izgubljene priložnosti in neuresničen potencial ter odrekanje temeljni človekovi pravici. Unesco si v skladu s Strategijo za pismenost mladih in odraslih 2020–2029 prizadeva za reševanje teh izzivov. Skupaj z vladami in partnerji širimo dostop do izobraževanja, krepimo javne izobraževalne sisteme in podpiramo pristope, ki temeljijo na skupnosti. V ospredje postavljamo enakost spolov ter državam pomagamo pri odpravljanju spolnih norm, ovir in neenakosti, pri čemer se osredotočamo predvsem na tiste, ki so najpogosteje zapostavljeni. Ker se informacijsko okolje eksponentno širi, si prizadevamo tudi za krepitev novih oblik pismenosti, vključno z medijsko in informacijsko pismenostjo, pismenostjo na področju umetne inteligence ter prepoznavanjem zavajajočih in lažnih informacij. S tem želimo krepiti zmožnost presoje in kritičnega mišljenja v spletnem okolju. Ob tej
Nacionalni mesec skupnega branja 2026

Nacionalni mesec skupnega branja 2026

Bralno društvo, 4. september ― Nacionalni mesec skupnega branja 2026 4. 9. 2026 September je čas novih začetkov in novih bralnih doživetij. Letos nas Nacionalni mesec skupnega branja vabi s preprostim, a pomembnim sporočilom: Branje je veselje. Med 8. septembrom in 11. oktobrom 2026 se bodo po vsej Sloveniji vrstili dogodki in dejavnosti, ki bodo povezovali knjige, zgodbe, ljudi in generacije. Naj bo to tudi priložnost, da si vzamemo nekaj časa zase, odpremo dobro knjigo in preprosto uživamo v branju. Sporočilo za javnost-najava NMSB2026. The post Nacionalni mesec skupnega branja 2026 appeared first on Bralno društvo Slovenije.
Prejeli smo odgovor na odprto pismo o sistemskem financiranju šolskih knjižnic

Prejeli smo odgovor na odprto pismo o sistemskem financiranju šolskih knjižnic

Bralno društvo, 26. avgust ― Prejeli smo odgovor na odprto pismo o sistemskem financiranju šolskih knjižnic 26. 08. 2026 Junija smo v Bralnem društvu Slovenije skupaj s sopodpisniki na Vlado Republike Slovenije naslovili odprto pismo o pomenu branja in sistemskem financiranju šolskih knjižnic. V njem smo opozorili na pomen dostopa do kakovostnega knjižničnega gradiva ter pozvali k dolgoročni in sistemski ureditvi financiranja šolskih knjižnic. Na naše pismo smo prejeli odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga v celoti delimo z javnostjo. Celoten odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. The post Prejeli smo odgovor na odprto pismo o sistemskem financiranju šolskih knjižnic appeared first on Bralno društvo Slovenije.
Splošne knjižnice za močnejšo Evropo

Splošne knjižnice za močnejšo Evropo

Bralno društvo, 26. avgust ― Splošne knjižnice za močnejšo Evropo 26. 08. 2026 Na spletni strani Urada za publikacije Evropske unije je bilo dne 21. 7. 2026 objavljeno poročilo strokovne skupine za odprto metodo koordinacije (Open Method of Coordination – OMC) z naslovom Strengthening Europe through public libraries: How sustained investment in public libraries and their multiple roles delivers social, cultural and democratic returns. Poročilo je nastalo v okviru Delovnega načrta Evropske unije za kulturo 2023–2026 in poudarja, da bi morale biti splošne knjižnice prepoznane kot bistvene javne storitve, ki morajo ostati dostopne vsem prebivalcem. Gre za prvo celovito poročilo na ravni Evropske unije, ki sistematično predstavlja prispevek splošnih knjižnic k reševanju sodobnih družbenih izzivov. Poročilo poudarja, da imajo splošne knjižnice pomembno vlogo pri spodbujanju izobraževanja, digitalne vključenosti, socialne povezanosti in razvoja lokalnih skupnosti. Ob tem izpostavlja potrebo po nadaljnjih vlaganjih v knjižnično dejavnost ter ustvarjanju spodbudnega okolja za njen dolgoročni razvoj. Novico s povezavo do poročila najdete na New EU report: the multiple roles of public libraries should be recognised and reinforced | Culture and Creativity Poročilo je dostopno v celoti. Na voljo sta tudi povzetek poročila in priloga (Annex 3) z 80 primeri dobrih praks iz cele Evrope, tudi iz Slovenije. Preberi več The post Splošne knjižnice za močnejšo Evropo appeared first on Bralno društvo Slovenije.
Odprto pismo Vladi Republike Slovenije o pomenu branja in sistemskem financiranju šolskih knjižnic

Odprto pismo Vladi Republike Slovenije o pomenu branja in sistemskem financiranju šolskih knjižnic

Bralno društvo, 19. junij ― Odprto pismo Vladi Republike Slovenije o pomenu branja in sistemskem financiranju šolskih knjižnic 18. 06. 2026 Bralno društvo Slovenije je skupaj s sopodpisniki ob zaključku šolskega leta in pred dnevom državnosti na Vlado Republike Slovenije naslovilo odprto pismo o pomenu branja, učenja ter nujnosti sistemske podpore šolskim knjižnicam. V odprtem pismu opozarjamo, da je branje temelj funkcionalne pismenosti, kritičnega mišljenja, kakovostnega učenja in trajnega znanja. Pri razvijanju bralne kulture in zagotavljanju enakih možnosti za dostop do kakovostnega knjižničnega gradiva imajo šolske knjižnice ključno vlogo. Kljub njihovemu pomenu v Sloveniji še vedno ni vzpostavljenega stabilnega in namenskega sistema financiranja za redno posodabljanje knjižničnih zbirk. Vlado Republike Slovenije zato pozivamo k: celostni in strateški podpori bralni kulturi, pripravi nacionalne strategije razvoja šolskih knjižnic, zagotovitvi stabilnega in sistemskega financiranja šolskih knjižničnih zbirk. Odprto pismo je poziv k dolgoročni ureditvi področja, saj kakovostna in dostopna šolska knjižnica ni le podpora izobraževalnemu procesu, temveč pomemben pogoj za razvoj znanja, bralne pismenosti in demokratične družbe. Preberite odprto pismo in seznam sopodpisnikov: Odprto pismo vladi. The post Odprto pismo Vladi Republike Slovenije o pomenu branja in sistemskem financiranju šolskih knjižnic appeared first on Bralno društvo Slovenije.

Nacionalno strokovno usposabljanje Branje je veselje

Bralno društvo, 9. junij ― Nacionalno strokovno usposabljanje Branje je veselje Jun 9, 2026 Bralno društvo Slovenije v sodelovanju z osrednjimi nacionalnimi institucijami na področju izobraževanja, kulture in pismenosti pripravlja nacionalno strokovno usposabljanje Branje je veselje, ki bo 8. septembra 2026 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dogodek je namenjen vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem, strokovnim delavcem v izobraževanju odraslih, raziskovalcem ter vsem, ki delujejo na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture. Nagovarja tudi širšo strokovno javnost, ki se zaveda, da je branje ena ključnih kompetenc sodobne družbe. Posvet v ospredje postavlja branje kot temeljno življenjsko veščino, ki presega šolski prostor in pomembno vpliva na posameznikov osebni razvoj, kritično mišljenje, socialno vključenost ter kakovost življenja v vseh življenjskih obdobjih. Program združuje vrhunske strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij, ki osvetljujejo branje kot kompleksen, večdimenzionalen proces – od zgodnjega otroštva in družinskega okolja do šole, knjižnic in vseživljenjskega učenja. Poseben poudarek je namenjen:• zgodnjemu razvoju pismenosti in vlogi družine,• povezovanju pripovedovanja, branja in učenja,• kakovosti šolskih knjižnic in poučevanja,• novim kurikularnim usmeritvam na področju bralne pismenosti,• ter branju kot orodju vseživljenjskega učenja in aktivnega staranja. Dogodek odpira ključna vprašanja sodobnega časa: kako v digitalni dobi ohraniti in krepiti kulturo branja, kako razvijati trajno motivacijo za branje pri otrocih, mladih in odraslih ter kako lahko različne institucije skupaj ustvarjajo spodbudno bralno okolje. Nacionalno strokovno usposabljanje Branje je veselje tako ni le strokovni posvet, temveč tudi prostor povezovanja, izmenjave dobrih praks in skupnega razmisleka o prihodnosti bralne kulture v Sloveniji. Program strokovnega usposabljana:Program nacionalnega strokovnega usposabljanja. Prijava preko spletnega obrazc

Dostop do knjige je dostop do znanja in temelj socialne pravičnosti

Bralno društvo, 24. april ― Dostop do knjige je dostop do znanja in temelj socialne pravičnosti by Rok Dežman | Apr 24, 2026 Bralno društvo Slovenije je v imenu sopodpisnikov na naslove novoizvoljenih poslank in poslancev Državnega zbora RS poslalo odprto pismo, ki smo ga naslovili Dostop do knjige je dostop do znanja in temelj socialne pravičnosti. V pismu smo jih pozvali, da naj knjigo in branje obravnavajo kot strateško vprašanje družbenega razvoja – in dostop do knjige kot vprašanje socialne pravičnosti in pravice do znanja ter da naj v skladu s tem sprejmejo ustrezne ukrepe. Še posebej smo opozorili, da potrebujemo jasno zakonsko določeno namensko proračunsko postavko za nakup kakovostnih sodobnih knjig v vseh šolskih knjižnicah, skladno z načeli IFLA/UNESCO Manifesta o šolskih knjižnicah. S pismom smo seznanili tudi Nacionalni svet za kulturo, Nacionalni svet za bralno pismenost, Nacionalni svet za knjižnično dejavnost ter Strokovni svet za splošno izobraževanje. Celotna vsebino pisma: Odprto pismo poslancem in poslankam DZ.   The post Dostop do knjige je dostop do znanja in temelj socialne pravičnosti appeared first on Bralno društvo Slovenije.
še novic