Peter Kovačič Peršin: Stopinje v pesku zgodovine

Peter Kovačič Peršin: Stopinje v pesku zgodovine

ARS Izšlo je, 13. avgust ― V svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja med drugim o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja med drugim o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi. Glavne teme svoje zbirke bo avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Marko Pavliha: Pritisni na tipko Človek

Marko Pavliha: Pritisni na tipko Človek

ARS Izšlo je, 6. avgust ― Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj priznan esejist Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj priznan esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča tudi zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa nam bo tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost.  Nikar ne zamudite.
Nataša Sukič: Bazen

Nataša Sukič: Bazen

ARS Izšlo je, 6. avgust ― Roman se je uvrstil med deseterico, ki so se potegovali za kresnika Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017). Uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved stkani iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana Bazen. Nikar ne zamudite.
Matija Petkovšek: Doživljaji iz svetovne vojne

Matija Petkovšek: Doživljaji iz svetovne vojne

ARS Izšlo je, 2. avgust ― Dnevnik vojaka 97. tržaškega pehotnega polka (1914 – 1918) Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine. (Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj)
Silvija Borovnik: Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti

Silvija Borovnik: Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti

ARS Izšlo je, 26. julij ― »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Raziskuje sodobno slovensko prozo in pomemben del njenega literarnovednega delovanja je posvečen  pripovedništvu slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je postavila misel pesnika, esejista in kulturnega sociologa Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi na univerzi s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.
Andrej Blatnik: Ugrizi

Andrej Blatnik: Ugrizi

ARS Izšlo je, 19. julij ― O pisanju kratkih zgodb - najkrajša v knjigi vsebuje sedem besed in naslov Pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni profesor Andrej Blatnik  je pred kratkim pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil zbirko kratkih zgodb  z naslovom Ugrizi. Več o pisanju tovrstnih zgodb (najkrajša v knjigi vsebuje sedem besed in naslov) in o najnovejši zbirki bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, in sicer v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratki zgodbi Najbolj vznemirljivo in Spregledano. Nikar ne zamudite.

Marko Stabej: Naj gre za jezik

ARS Izšlo je, 12. julij ― Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo  knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo  knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Nikar ne zamudite.
Gašper Malej: Pod tisto celino

Gašper Malej: Pod tisto celino

ARS Izšlo je, 5. julij ― Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja, Pod tisto celino, je obsežna, močna, zelo natančno grajena in oblikovana Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja, Pod tisto celino, je obsežna, močna, zelo natančno grajena in oblikovana.  Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je knjiga razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu.
Tibor Hrs Pandur: Notranje zadeve

Tibor Hrs Pandur: Notranje zadeve

ARS Izšlo je, 29. junij ― Ko par črk in cifer predstavlja tvojo celotno eksistenco/ (…)/ postane enako lahko človeka izbrisat/ kot ga napisat Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem bo povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru  z Markom Goljo, prebral pa bo tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What’s In a Name. Nikar ne zamudite.
Florjan Lipuš: Gramoz

Florjan Lipuš: Gramoz

ARS Izšlo je, 20. junij ― Njegov pisateljski credo je samosvojost, najgloblja zavezanost besedilu, ki ga piše, njegovemu ritmu, gostoti, besedišču in dinamiki Florjan Lipuš je brezkompromisen pisatelj: zaveda se, da ustvarja nekaj, kar ne obstaja zunaj njegove literature, kar je samo njegovo in enkratno. Njegov pisateljski credo je torej samosvojost, najgloblja zavezanost besedilu, ki ga piše, njegovemu ritmu, gostoti, besedišču, dinamiki in vpeljavi različnih pripovednih drobcev in plasti, tudi esejističnih. Vse to velja tudi za njegov roman Gramoz. V njem je ubesedil avtobiografsko doživetje, doživetje, ki ga je v drugem umetniškem mediju, v fotografiji, artikuliral tudi njegov sin Marko, vendar ga je pisatelj ubesedil z veliko mero odmaknjenosti, zabrisanosti. V pogovoru z Markom Goljo, posnetim v zaselku Sele v Žitari vasi, kjer pisatelj živi v hiši z zelo lepim vrtom, je sicer nekoliko razkril naravo romana Gramoz, hkrati pa znova izrazil svojo zavezanost literaturi kot enkratnemu ustvarjalnemu dejanju. V oddaji bo pisatelj tudi prebral odlomek iz romana, zato – nikar ne zamudite.

Renato Podbersič: Jeruzalem ob Soči

ARS Izšlo je, 14. junij ― Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes Zgodovinar dr. Renato Podbersič je pred meseci objavil znanstveno monografijo Jeruzalem ob Soči, s podnaslovom Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes. Monografijo – uvodno besedo je prispeval dr. Egon Pelikan –, so izdali Študijski center za narodno spravo, Goriška Mohorjeva družba in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, več o njej in usodi goriških Judov pa bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.  

Vlado Žabot: Sveti boj

ARS Izšlo je, 7. junij ― Vprašanje posameznikove identitete in njegove vloge v zgodovini, razmerja do presežnega in tiste izmuzljive kategorije, ki jo imenujemo 'resnica' Roman Sveti boj Vlada Žabota lahko beremo kot popolnoma samostojen roman, na drugi strani pa se povezuje tudi v tematsko trilogijo z avtorjevima prejšnjima knjigama, romanom Ljudstvo lunja (2010) in epsko pesnitvijo Sveta poroka (2013). Vse tri knjige namreč kažejo Žabotovo zanimanje za slovanske mite in mitično, ob pomoči katerih v svojih delih razpira temeljna bivanjska vprašanja. V knjigi Sveti boj so to predvsem vprašanje posameznikove identitete in njegove vloge v zgodovini, razmerja do presežnega in tiste izmuzljive kategorije, ki jo imenujemo ‘resnica’. Ob tem se Žabot posebno pozorno posveča raziskovanju vzrokov za vojno.

Vlasta Stavbar: Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje

ARS Izšlo je, 31. maj ― Po poslušanju pogovora z Vlasto Stavbar boste vedeli več, tudi o vlogi žensk v deklaracijskem gibanju. Majniška deklaracija je eden izmed pomembnih dokumentov v slovenski politični zgodovini. Da je deklaracija postala skoraj plebiscitarna izjava slovenskega naroda, ima veliko zaslugo deklaracijsko gibanje, ki je deklaracijo širilo in zbiralo glasove podpore. V deklaracijskem gibanju pa so imele zelo pomembno vlogo – ženske. Več o majniški deklaraciji, deklaracijskem gibanju, vlogi žensk in še čem v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z zgodovinarko dr. Vlasto Stavbar, avtorico znanstvene monografije Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Nikar ne zamudite.
Zofka Kveder: Zbrano delo, Četrta knjiga / Nada / Njeno življenje / neobjavljena kratka pripovedna proza

Zofka Kveder: Zbrano delo, Četrta knjiga / Nada / Njeno življenje / neobjavljena kratka pripovedna proza

ARS Izšlo je, 9. oktober 2017 ― Zofka Kveder je prva pisateljica, katere opus je uvrščen v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Urednica njenih zbranih del je dr. Katja Mihurko Poniž, ki je doktorirala z disertacijo Proza in dramatika Zofke Kveder: reprezentacija ženskosti v bikulturnem prostoru moderne. V četrto knjigo pisateljičinih zbranih del je uvrstila romana Nada in Njeno življenje ter […]
Jernej Županič: Tatar

Jernej Županič: Tatar

ARS Izšlo je, 2. oktober 2017 ― »Ker nimam lastnosti poezije, / je ne pišem in ne berem,« pravi nek pesniški jaz v knjigi poezije Tatar Jerneja Županiča. Enačiti ta glas s pesnikom bi bilo tako daleč od te poezije, kot to, da bi jo imeli za lirično. Skrajno daleč, torej in njena govorica s svojim zaprtim referenčnim svetom je tudi prej […]
še novic