Jela Krečič: Knjiga drugih

Jela Krečič: Knjiga drugih

ARS Izšlo je, 13. maj ― Pisateljica pripoveduje o svojem drugem romanu. Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju.
Josip Osti: Kvadratura sarajevskega kroga

Josip Osti: Kvadratura sarajevskega kroga

ARS Izšlo je, 3. maj ― Vsestranski in plodoviti književnik je objavil zbirko feljtonov o svojem rojstnem mestu, njegovi bogati kulturni zgodovini in nekaterih njegovih prebivalcih. Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti se je podpisal pod vrsto knjig, pred kratkim tudi pod zbirko štirih feljtonov z naslovom Kvadratura sarajevskega kroga. Avtor v feljtonih med drugim piše o Judih v Sarajevu in Bosni, pomenu fotografije in o Radovanu Karadžiću; več o zbirki, objavljeni pri Založbi Pivec, bo povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz feljtona o vojnem zločincu. Josipa Ostija je na njegovem domu v Tomaju 21. marca obiskal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.
Blaž Lukan: Teorija ničesar

Blaž Lukan: Teorija ničesar

ARS Izšlo je, 30. april ― O tem, kako vseprežemajoč je nič »Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin.
Stanka Hrastelj o svoji bravuri Prva dama

Stanka Hrastelj o svoji bravuri Prva dama

ARS Izšlo je, 18. april ― Roman o Batšebini volji do moči, življenja in preživetja. Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj je s knjigo Prva dama ustvarila še kako samosvoj in brezkompromisen roman. Nekoliko o naravi romana Prva doma (objavljenem v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi) pove že avtoričino posvetilo (roman je posvetila bralcem poezije), predvsem pa dialektika pripovedi. Pisateljica namreč pripoved o sodobni Batšebi in sodobnem kralju Davidu pripoveduje v kratkih zgoščenih poglavjih, v katerih marsikaj pove in marsikaj izpusti. Več o svojem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Valvasorjevi knjižnici v Krškem, zagotovo pa bo tudi prebrala poglavje ali dve. Vabljeni k poslušanju.
Marko Sosič: Kruh, prah

Marko Sosič: Kruh, prah

ARS Izšlo je, 15. april ― Roman o krivdi in potovanju po njeni temni pokrajini Pisatelj, gledališki in filmski režiser Marko Sosič z vsakim novim romanom izpiše vznemirljivo in še kako prepoznavno posameznikovo podobo in podobo sveta. V romanu Kruh, prah je tako upodobil posameznika, ki potuje ne le od mesta v Italiji do mesta v Bosni, ampak potuje skozi čas, pokrajino človeških usod in odločitev oziroma neodločitev. Razžira ga namreč občutek krivde, ker so on in njegovi bližnji v letih zadnje balkanske morije obrnili hrbet sorodnikom v Bosni, da jim niso pomagali, ko bi jim morali in bi jim lahko. Več o romanu nam bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na pisateljevem domu na Črešnjevici v bližini openske železniške postaje, zagotovo pa bo tudi prebral odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.
Jernej Županič: Mamuti

Jernej Županič: Mamuti

ARS Izšlo je, 8. april ― Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz Po odmevnem prvencu, knjigi poezije Tatar, Jernej Županič ponuja v branje roman z naslovom Mamuti. Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz. Romaneskni svet, nekakšna bližnja futuristična vizija sveta, opustošenega zaradi ekoloških katastrof, ki jih napoveduje današnji čas s čezmerno rastjo prebivalstva, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, bralca kar posrka vase – a zahteva tudi njegovo sodelovanje.
Avgust Demšar o svoji deveti kriminalki Otok

Avgust Demšar o svoji deveti kriminalki Otok

ARS Izšlo je, 29. marec ― Pisatelj je ponovno dokazal, da želi razvijati žanr kriminalke in da mu to tudi uspeva Avgust Demšar (psevdonim) je napisal devet kriminalk, zdaj piše deseto. V prvih šestih kriminalkah je razvijal in stopnjeval tradicionalen tip kriminalke s prepoznavnim junakom višji kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom v ospredju. Potem pa je v sedmi kriminalki vpeljal novega junaka, kriminalističnega inšpektorja Miloša, v osmi so se nekoliko prekrižale poti obeh inšpektorjev, v avtorjevi deveti kriminalki pa sta inšpektorja bolj stranska lika, primer pa raziskuje višja kriminalistka Nika Lavrič. Opisano prehajanje z junaka na junaka oziroma junakinjo je zgolj primer pisateljeve zavestne odločitve, da ne bo ponavljal že uspelih rešitev. Takšen pa je tudi zaplet v romanu Otok. Roman se namreč začne kot primer umora v zaklenjeni sobi, skratka, umor se zgodi v majhni skupini ljudi, vsi v njej imajo vsi čvrst alibi, in vendar je nekdo izmed njih morilec. To pa še ni vse: pisatelj je rešitev primera prenesel z jadranskega otoka v Maribor ter tako izpisal (med drugim) še en poklon mestu ob Dravi. Več o napetem in berljivem romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Tadej Golob o svoji novi kriminalki Leninov park

Tadej Golob o svoji novi kriminalki Leninov park

ARS Izšlo je, 27. marec ― S kriminalko Jezero je avtorju uspel veliki met, v tokratni oddaji v živo pa bo predstavil svojo drugo kriminalko Tadej Golob je pisateljski profesionalec v najboljšem pomenu besede. Ne le, da je napisal roman Svinjske nogice, nagrajen s kresnikom, ne le, da piše biografije slavnih Slovenk in Slovencev (tudi po naročilu), piše še za mladino, več kot uspešno pa se je preskusil tudi v žanru kriminalke. Leta 2017 je objavil kriminalko Jezero ter z njo navdušil bralce in kritike. Njegov najnovejši roman, Leninov park, je nadaljevanje Jezera z istimi junaki in novimi zapleti. Na začetku romana tako v ljubljanskem parku, ki je imel že kopico imen, najdejo truplo stare klošarke. Kako je zasnoval pripoved in kako jo je razvijal, koliko prostora je dal stranskim likom, v kolikšni meri je roman podoba sodobnih čustvovanj in razpoloženj v današnji Sloveniji, tudi nestrpnosti – to so le nekatere teme, o katerih bo v oddaji Izšlo je pripovedoval Tadej Golob (v pogovoru v živo z Markom Goljo). Nikar ne zamudite …
Katarina Gomboc in Katarina Tominec o svojih prvenkah

Katarina Gomboc in Katarina Tominec o svojih prvenkah

ARS Izšlo je, 18. marec ― Na svetovni dan poezije o poeziji Ob svetovnem dnevu poezije sta gostji v oddaji Izšlo je pesnici Katarina Gomboc in Katarina Tominec. Katarina Gomboc, nagrajenka Festivala mlade literature Urška 2017, je svojo prvenko Negotovosti navkljub objavila pri javnem skladu Republike Slovenije, Katarina Tominec, ki redno objavlja poezijo in prozo v Literarnem nokturnu, pa je prvenko z naslovom Neizrečenke objavila pri Književnem društvu Hiša poezije. Čeprav sta njuni zbirki prvenki, vsebujeta prepoznavno in vznemirljivo liriko. Več o svojem razumevanju poezije, zasnovi zbirk in še čem sta pesnici povedali v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrali pa sta tudi kar nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju pogovora na radijskih valovih in tukaj, na spletu.
Miljana Cunta: Svetloba od zunaj

Miljana Cunta: Svetloba od zunaj

ARS Izšlo je, 11. marec ― Pesnica še kako zanimivo pripoveduje o svoji tretji pesniški zbirki Pesnica in prevajalka Miljana Cunta je leta 2010 objavila pesniško prvenko Za pol neba, štiri leta pozneje Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja in pred kratkim (v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga) svojo tretjo zbirko Svetloba od zunaj.  Avtorica z najnovejšo objavljeno poezijo ne išče bližnjic, ne ponuja lažjih odgovorov in ne stavi na črno-bele obrazce, nasprotno. Več o svoji najnovejši zbirki je pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Sarival Sosič: Jaz sam

Sarival Sosič: Jaz sam

ARS Izšlo je, 4. marec ― Dobro leto po izidu odmevnega romanesknega prvenca Starec in jaz je izšla druga leposlovna knjiga Sarivala Sosiča, roman Jaz sam Dobro leto po izidu odmevnega romanesknega prvenca Starec in jaz je izšla druga leposlovna knjiga Sarivala Sosiča, roman Jaz sam. Delo, ki že z naslovno sintagmo vzpostavlja dialog s prvencem, je od slednjega vendarle tudi bistveno drugačno. O podobnostih in razlikah med obema knjigama bo v oddaji spregovoril avtor Sarival Sosič, pa tudi o tem, kako je nastajala gosta, poetična govorica romana Jaz sam, kdo so njeni govorci in kaj zaznamuje izraziti ritem pripovedi.
Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven

Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven

ARS Izšlo je, 22. februar ― Roman o duhovnem iskanju in njegovih stranpoteh Pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič je v svojem tretjem pripovednem delu oziroma v svojem drugem romanu z naslovom Vija vaja ven upodobila junakinjo oziroma antijunakinjo, ki išče duhovno spoznanje, vendar se na duhovnem potovanju srečuje z vrsto ovir, najvišja med njimi je njen jaz. Več o berljivem romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.
Valerija Skrinjar Tvrz: Kjer oljke cveto

Valerija Skrinjar Tvrz: Kjer oljke cveto

ARS Izšlo je, 18. februar ― Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v Zagorju. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu; po končani vojni je bila leta in desetletja novinarka. Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano. Napisala je vrsto knjig za bralce vseh generacij, pred kratkim pa je pri koprski založbi Libris izšel njen najnovejši roman Kjer oljke cveto. V njem je opisala zgodovinske dogodke, ki jih je od blizu spremljala kot novinarka Tanjuga v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni, predvsem agrarno reformo. Vendar se kot pisateljica ni zadovoljila zgolj z reportažnim opisom dogodkov, ampak je naslikala njihovo širšo podobo in zgodovinski kontekst. Pred očmi bralk in bralcev tako zaživijo tudi usode Istranov v letih druge svetovne vojne. Več o romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo  je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Igor Grdina: Ivan Cankar: portret genija

Igor Grdina: Ivan Cankar: portret genija

ARS Izšlo je, 11. februar ― Ivan Cankar si definitivno zasluži zanimivo monografijo, kot jo je napisal ddr. Igor Grdina. Ddr. Igor Grdina je erudit par excellence. Svoje bogato poznavanje zgodovine, še zlasti kulturne zgodovine, je spretno vtkal v pripoved, v svoj portret genija. Ne le, da je s svojo pripovedjo pojasnil in upravičil uporabo danes redko rabljene besede genij, ampak je rekonstruiral, naslikal podobo Cankarjevih časov, osebnosti, ki so bile pomembne za njegovo ustvarjanje in človeško usodo, njegove prelomne trenutke. Zanimivo je tudi interpretiral nekatere psihološke poteze pisateljeve osebnosti, na primer njegov odnos do lepote. To pa še ni vse: ddr. Grdina je napisal svojo monografijo v prepoznavnem, osebnem slogu; marsikdaj je uporabil kako besedo, ki bi zunaj konteksta zvenela pretenciozno, toda v njegovi pripovedi zveni še kako na mestu. In čeprav je njegova pisava na prvi pogled esejistična, je kot zgodovinar navajal zgolj preverjena in preverljiva dejstva. Skratka, Ivan Cankar: portret genija je še kako zanimiva in sugestivno napisana knjiga, več o njej pa bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Franci Novak: Vračanje pogleda

Franci Novak: Vračanje pogleda

ARS Izšlo je, 4. februar ― Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj Vračanje pogleda je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. In tudi tretjo samostojno knjigo Francija Novaka odlikuje samosvoj, subtilen preplet liričnosti in narativnosti. Vračanje pogleda je knjiga, ki je ljubitelji poezije ne bi smeli spregledati.
še novic