Izšlo je

ARS Izšlo je, 27. marec ― O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim […] O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom

Izšlo je

ARS Izšlo je, 20. marec ― O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim […] O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom
Dušan Jelinčič: Tržaške prikazni

Dušan Jelinčič: Tržaške prikazni

ARS Izšlo je, 13. marec ― Avtor se je doslej redko preskusil v kratki zgodbi, toda s Tržaškimi prikaznimi se je predstavil kot rojen zgodbar Dušan Jelinčič je pisatelj, alpinist in upokojeni novinar, ki se je rodil in živi v Trstu. Kot alpinist se je med drugim potrdil z vzponom na Mount Everest, kot pisatelj pa tudi z vrsto berljivih in nagrajenih knjig. V oddaji Izšlo je nam bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, pripovedno zbirko Tržaške prikazni. V devetih kratkih zgodbah nam približa zanimive in vznemirljive človeške usode in dogodke iz zgodovine Trsta. Pri svojem natančnem pisanju se praviloma najprej opre na resničnost, tudi na osebno izkušnjo, nato pa se od nje odmakne in prepusti domišljiji. Bralka in bralec bosta tako med drugim spoznala tudi najslavnejšega Tržačana – Jamesa Joycea. Pogovor s pisateljem je na njegovem domu junija lani posnel Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Ada Škerl: Speči metulji

Ada Škerl: Speči metulji

ARS Izšlo je, 6. marec ― Uvrstitev v zbirko Kondor je zaslužen poklon pesnici in njeni poeziji Kot 365. knjiga je v ugledni zbirki Kondor izšla knjiga zbranih pesmi pesnice, prevajalke in dolgoletne radijske lektorice Ade Škerl. Pesmi je uredila Tanja Petrič, ob Ivu Svetini tudi avtorica ene izmed dveh spremnih besed. Več o pesnici in njeni poeziji je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Igor Napast/Večer
Veronika Simoniti: Fugato

Veronika Simoniti: Fugato

ARS Izšlo je, 28. februar ― Zgodbe iz zbirke Fugato so cepivo proti brezbrižnosti, je o njih zapisal Milan Dekleva. Konec februarja je pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti objavila svojo tretjo zbirko kratkih zgodb z naslovom Fugato in s podnaslovom Oblike bega. Tudi tokrat je zbirko zasnovala zelo preudarno; njene zgodbe se odlikujejo z etično občutljivostjo, elegantno pripovedjo in jezikovnim bogastvom. Več o zbirki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz zgodb June in Venice ter Njen glas. Vabljeni k poslušanju.
Alenka Zupančič: Konec

Alenka Zupančič: Konec

ARS Izšlo je, 21. februar ― Kriza nam je spremenila življenje na dolgi rok, ne samo za kratko obdobje. Filozofinja Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (pri Društvu za teoretsko psihoanalizo) pred kratkim objavila svojo najnovejšo knjigo z naslovom Konec. Na njeni naslovnici je znameniti napis v angleščini The End, ki je bil v tradicionalnem Hollywoodu sinonim za happy end, za srečni konec. Taka naslovnica je več kot ustrezna, saj avtorica v knjigi med drugim problematizira konec zgodovine, koncept, ki ga je razvil Francis Fukuyama pred tridesetimi leti ob padcu berlinskega zidu. Po Fukuyami leta 1989 zmagoviti liberalni kapitalizem ne vsebuje notranjih protislovij in zato naj bi se lahko neskončno širil po svetu. Nasprotno pa avtorica razvija tezo o koncu konca kot happy enda svetovne zgodovine, saj je Fukuyama med drugim prezrl, da zlitost kapitalizma in demokracije ni nujna. Več o knjigi, tudi o umetnosti po koncu umetnosti, bo dr. Alenka Zupančič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja.
Tone Hočevar: Skušnjave

Tone Hočevar: Skušnjave

ARS Izšlo je, 14. februar ― Še kako berljiva knjiga o novinarskem poklicu Tone Hočevar se je vpisal v kulturni spomin kot televizijski voditelj na Televiziji Slovenija in kot dopisnik časnika Delo iz Rima, morda nekoliko odmaknjene pa so njegove vloge novinarja, poročevalca in dopisnika na Televiziji Ljubljana. Toda ko berete njegovo knjigo Skušnjave, boste morda želeli postati prav to: novinar, poročevalec, dopisnik iz oddaljenih koncev sveta. Južna Amerika, Afrika, Evropa, Hočevar je bil tam in je o svojih doživetjih (med drugim je spremljal rušenje berlinskega zidu in ga tudi sam rušil) napisal zelo berljivo knjigo, tako da so njegove Skušnjave zelo verjetno skušnjava za marsikaterega bralca, tudi novinarja. Več o knjigi in sebi bo Tone Hočevar povedal v oddaji Izšlo je v živo, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miloš Ojdanić/MMC
Avgust Demšar: Cerkev

Avgust Demšar: Cerkev

ARS Izšlo je, 7. februar ― Deseta kriminalka mojstra zapletov (in razpletov) Avgust Demšar (to je psevdonim) je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko z naslovom Olje na balkonu in v njej predstavil inšpektorja Martina Vrenka. Pozneje je napisal še vrsto kriminalk, vpeljal še enega glavnega junaka Miloša, razširil tematiko in vedno znova presenetil s pripovedno strukturo. In tudi s svojim desetim romanom Cerkev se pisatelj ni prepustil rutini, ampak je napisal berljiv, sodoben, zgoščen roman, ki vsebuje vrsto izdelanih likov. Tokrat se Demšarjevi detektivi spopadejo ne samo s težkim in zapletenim umorom, ampak tudi politično občutljivim. Preiskujejo namreč umor škofa, ki ga je morilec umoril po maši v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Pisatelj spretno razvija pripoved, več vzporednih možnosti in hipotez, preiskav … Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Zarja Vršič: Kozjeglavka

Zarja Vršič: Kozjeglavka

ARS Izšlo je, 31. januar ― Zbirka zelo dobrih in zanimivih kratkih zgodb Zarja Vršič (1993) je literarna kritičarka, prevajalka (za prevod knjige Eugenea Guillevica z naslovom Zemljevôden je dobila nagrado Radojke Vrančič) in pisateljica. Kozjeglavka je njena prva prozna knjiga, zbirka predvsem kratkih zgodb, ki pa zagotovo niso zgodbice. Avtorica je namreč v njih pogosto razvila pretanjeno ravnovesje med tem, kar zaupa bralstvu, in tem, kar izpusti. To pa še ni vse: pomembno mesto v njeni prozi ima fantastika, ki je stvarna ali pa tudi ne, vedno pa je zelo spretno vtkana v pripoved. Med posebnostmi zbirke velja omeniti, da v njej nastopajo tudi prvoosebni pripovedovalci, tako moški junaki kot ženske junakinje pa se srečujejo in srečajo s smrtjo. Več o zbirki bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratki zgodbi Rusalka in Pomota. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Zdenko Kodrič: Pet ljubezni

Zdenko Kodrič: Pet ljubezni

ARS Izšlo je, 24. januar ― Ambiciozen roman je najverjetneje vrhunec v pisateljevem opusu Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.
Tadej Golob: Dolina rož

Tadej Golob: Dolina rož

ARS Izšlo je, 17. januar ― Tretji primer Tarasa Birse oziroma njegov prvi primer v vlogi samostojnega podjetnika Pisatelj in alpinist Tadej Golob je brez najmanjšega dvoma literarna zvezda: njegov prvi roman o višjem inšpektorju Tarasu Birsi z naslovom Jezero je navdušil mnoge bralke in bralce, kot nadaljevanka mnoge gledalke in gledalce, kot zvočna knjiga pa mnoge poslušalke in poslušalce. V oddaji Izšlo je nam bo avtor predstavil svoj tretji roman o nekoliko nergavem detektivu Tarasu Birsi z naslovom Dolina rož. Že na hrbtni strani romana lahko preberemo, da ima priljubljeni literarni junak s.p. in da je nekdanji višji kriminalistični inšpektor. Odgovor na vprašanje Kaj se je zgodilo junaku, je podal pisatelj psihološko prepričljivo, predvsem pa je znova napisal zanimivo kriminalko. Na začetku romana so namreč kar tri trupla, toda ali je zadeva res tako preprosta, kot je videti? Tadej Golob bo v pogovoru v živo z Markom Goljo najverjetneje odgovoril na večino vprašanj, na enega pa zagotovo ne. Vabljeni k poslušanju.
Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

ARS Izšlo je, 10. januar ― Definitivno drugačen roman priznane pisateljice. Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Ana Svetel: Dobra družba

Ana Svetel: Dobra družba

ARS Izšlo je, 3. januar ― Zbirka zelo različnih zgodb s skupnim imenovalcem Pesnica in pisateljica Ana Svetel je s svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba ustvarila berljivo in prepričljivo galerijo človeških usod. Junakinje in junaki njenih zgodb se srečajo na prvi pogled naključno, ko si za dobro uro ali več delijo avto oziroma pot, toda njihove usode se prepletajo in razhajajo in zaživijo pred bralcem v kritičnih trenutkih, ko vse postane jasno in razvidno. Zgodbe se odlikujejo s psihološko verjetnostjo, pripovedno energijo in pogosto s presenetljivimi preobrati. Več o zbirki bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe iz zgodbe Glas. Vabljeni k poslušanju.
Miha Mazzini: Funny

Miha Mazzini: Funny

ARS Izšlo je, 27. december 2019 ― Avtor je z romanom ponovno dokazal, da je spreten pripovedovalec s humorno žilico, v pogovoru pa, da je še kako hvaležen sogovornik. Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Mitja Čander: Slepec

Mitja Čander: Slepec

ARS Izšlo je, 20. december 2019 ― »Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« Protagonist romanesknega prvenca Mitje Čandra je moški v srednjih letih, ki ima le pet procentov vida. S to svojo oviranostjo sodi v ranljivo družbeno skupino, med slepe in slabovidne, odraščal in živel pa je med ljudmi, ki te ali drugih fizičnih oviranosti nimajo. A zdi se, da pravzaprav ne pripada ne prvim ne drugim, temveč stopa po samosvoji poti, na kateri ga začenja ovirati še psihološka slepota. Mitja Čander je v dinamičnem, humornem romanu z likom slabovidnega intelektualca, ki se poda v politiko, prepričljivo aktualiziral tudi temo, ki se v slovenskem leposlovju še ni zares razživela, namreč slovensko politično kulturo.
še novic