Za svet brez zidov

Za svet brez zidov

Trubarjeva hiša literature, 14. februar ― V februarju 2019 mednarodno pesniško gibanje World Poetry Movement prireja po vsem svetu pesniška branja pod naslovom ZA SVET BREZ ZIDOV. Več kot 900 branj poteka v 145 državah. Po branju v prostorih Društva slovenskih pisateljev na kulturni praznik, vas vabimo, da obiščete še katero izmed branj v Sloveniji. Ta se bodo zvrstila: 21. februar 2019 ob 19.00 – CELJE, Špital za prjatle, Slomškov trg 5Nastopajoči: Lara Gobec, Nika Gradišek, Rok Komel, Kristian Koželj, Muanis Sinanović, Tanja P. Hohler, Zoran Pevec, Neža Prah Seničar, Aljaž Primožič, Iza Robavs, Barbara Tadina. Večer bo vodil Kristian Koželj, z glasbo bodo večer popestrili dijaki Gimnazije Celje - Center. 23. februar 2019 ob 20.00 – LJUBLJANA, Galerija ŠKUC, Stari Trg 21Nastopajoči: Nina Dragičevič, Alenka Jovanovski, Barbara Korun, Maja Miloševič, Brane Mozetič, Jana Putrle Srdić, Peter Semolič, Tone Škrjanec, Kaja Teržan, Nataša Velikonja. Večer bo vodil Brane Mozetič, glasbena podlaga Lado Jakša. 26. februar 2019 ob 19.00 – LJUBLJANA, Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ulica 7Nastopajoči: Alja Adam, Ivan Dobnik, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Barbara Jurša, Miklavž Komelj, Matej Krajnc, Enesa Mahmić, Carlos Pascual, Radharani Pernarčič, Barbara Pogačnik, Ifigenija Simonovič, Juš Škraban, Maja Vidmar. Večer bo vodila Barbara Pogačnik. 27. februar 2019 ob 19.00 – KOPER, Knjigarna Libris, Prešernov trg 9Nastopajoči: Krištof Dovjak, Marella Nappi, Andrej Medved, Sandro Pecchiari, Barbara Pogačnik, Antonio G. Della Rocca, Veronika Simoniti. Večer bosta vodili Irena Urbič in Barbara Pogačnik. »Danes opažamo v različnih predelih Zemlje (v Ameriki, Evropi, na Srednjem Vzhodu, v Indiji ...), da rastejo novi zidovi, ki ločujejo ljudi. Betonski zidovi, zidovi iz bodečih žic, a tudi bolj nevidni zidovi, zgrajeni iz denarja in neenakosti. Kot pesnice in pesniki, ki sodelujemo v gibanju World Poetry Movement, se zavzemamo za svet, osvobojen vsakršne diskriminacije, ki bi temeljila na barvi kože, na
Uvodna branja ob mednarodnem dnevu maternega jezika

Uvodna branja ob mednarodnem dnevu maternega jezika

Trubarjeva hiša literature, 5. februar ― Kot uvod v letošnje jubilejno državno srečanje Sosed tvojega brega 2019 in za promocijo natečaja vabimo avtorje k branju svoje (in priljubljene) literature v četrtek, 21. februarja 2019, ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, v Ljubljani. Svoja leposlovna dela bomo brali v počastitev mednarodnega dneva maternega jezika UNESCO (21. februar). Zbrane avtorje bo uvodoma pozdravila predsednica DSP-ja, pisateljica in pesnica, Aksinja Kermauner. Prosimo za potrditev uvodnega branja v Trubarjevi hiši literature na e-naslov: mentor@jskd.si do srede, 13. 2. 2019! 41. državno srečanje Sosed tvojega brega 2019 bomo pripravili v obliki dveh delavnic, pesniške in prozne delavnice, v soboto, 25. maja 2019, v Ljubljani. Več o razpisu: http://www.jskd.si/literatura/natecaji_literatura/sosed/2019/uvod.htm  Rok za prijavo na 41. srečanje in pošiljanje besedil na mentor@jskd.si je možno do nedelje, 31. 3. 2019. Vabimo vas k sodelovanju in vas prosimo, da o natečaju širite prijazno besedo ter nagovorite k udeležbi svoje sosede, znance, sorodnike, prijatelje, literate ... ki bi se prepoznali kot del široke multikulturne, strpne in sočutne ustvarjalne skupine pisateljev in pesnikov z vseh koncev sveta! {fshare id=3523}
Žalostna samotnost ženskih glav – O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo. Elena Ferrante. Cankarjeva založba, 2018 (prevedla Anita Jadrič) / Veronika Šoster

Žalostna samotnost ženskih glav – O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo. Elena Ferrante. Cankarjeva založba, 2018 (prevedla Anita Jadrič) / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 30. januar ― Tretja, predzadnja knjiga Neapeljskega cikla skrivnostne Elene Ferrante, italijanske pisateljice, ki se že dolga leta uspešno skriva za psevdonimom, velja med vsemi štirimi za najboljšo. Verjetno zato, ker je izmed vseh najbolj politična in provokativna, čeprav »žrtve« ferrantemanije težko izberemo najljubši del – vsak namreč ponuja nekaj čisto svojega, prav noben pa ne jenja v tekoči pripovedi, izdelanem, a ne izumetničenem jeziku, in pisanem naboru likov, ki na vsakem koraku presenečajo. Zato je vsaka knjiga zase najbolj ključna glede tem, ki jih odpira. V prvi knjigi (Genialna prijateljica, Cankarjeva založba, 2016) smo spoznali čiste začetke prijateljstva med Eleno Greco in Lilo Cerullo, ki kot dekletci odraščata v revni neapeljski četrti. Poudarek je seveda na njunem odnosu, ki je že od začetka zelo iskren, a tudi tekmovalen, saj sta obe zelo sposobni in inteligentni, a izhajata iz okolja, ki izobrazbe ne ceni in spodbuja, zato se borita vsaka na svoj način. Druga knjiga (O novem priimku, Cankarjeva založba, 2017) ju spremlja med odraščanjem, ko se njune poti že začnejo razhajati, saj se Lila hitro poroči, Elena pa gre na univerzo in napiše knjigo, ki je precej uspešna. V pričujoči tretji knjigi z naslovom O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo, pa spremljamo odrasli ženski, ki vztrajata vsaka pri svojem, čeprav sta njuni zgodbi nerazdružljivo prepleteni. Z njunim odraščanjem se skozi knjige spreminja tudi družbeno ozadje; na začetku so v fokusu predvsem sosedi, znanci, zelo majhen košček sveta, kjer pa se že kažejo hierarhične razlike, kasneje se s potovanji in spoznavanjem novih ljudi širijo tudi njuna obzorja in spoznanja, pa tudi dvomi, zdaj pa postane dogajanje politično, saj sta udeleženi v demonstracijah na fakulteti in v tovarni, upirata se družbenemu sistemu in ne pustita, da bi ju potlačil.
Govor in komunikacija – Barbara Pia Jenič (izobraževalna delavnica)

Govor in komunikacija – Barbara Pia Jenič (izobraževalna delavnica)

Trubarjeva hiša literature, 21. januar ― Na delavnico bo sprejetih 14 udeležencev, ki jih bo na podlagi prejetih prijav izbral organizator. Če želite sodelovati, pošljite prijavo (izkušnje z javnim nastopanjem, govorom in komunikacijo ter motivacijo/motiv za prijavo na delavnico), na naslov trubarjeva@literarnahisa.si. Delavnica bo potekala v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7), ob torkih od 15.30 do 17.30 - prvo srečanje bo 12. februarja 2019. Rok za oddajo prijav je 4. 2. 2019. Delavnica bo potekala od 12. februarja do 4. junija in je brezplačna. Mednarodni strokovnjaki pravijo, da v vsakodnevnem življenju dosežemo tisto, kar znamo dobro skomunicirati in ne tisto, kar si želimo. Govor in komunikacija sta najpomembnejše orodje kreiranja odnosov in doseganja ciljev v vsakodnevnem življenju. Delavnica govornega sporočanja in pripovedovanja je namenjena vsem, ki bi želeli izboljšati ali preveriti svoje komunikacijske veščine. Trening poteka v več fazah: sproščanje telesa in uma; dihanje s prepono; vaje za izgovorjavo; načini interpretacije izbranih besedil in javni nastop po izbiri.
»Senca kot filozofska metafora« – Marko Uršič in Tadej Urbanija (poročilo z dogodka)

»Senca kot filozofska metafora« – Marko Uršič in Tadej Urbanija (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 20. januar ― V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal prvi pogovor v novem ciklu, ki ga pripravlja Slovensko filozofsko društvo pod predsedstvom Tomaža Grušovnika. V ospredju je bila knjiga Shadows of Being dr. Marka Uršiča, ki je konec lanskega leta izšla pri Cambridge Scholars Publishing, z njim pa se je pogovarjal Tadej Urbanija. Uršič je tudi avtor tetralogije Štirje časi, filozofski pogovori in samogovori, ki je pri Cankarjevi založbi izhajala med letoma 2002 in 2015. Zadnji del z naslovom Zima: O sencah (2015) je neposredno povezan s Shadows of Being, angleška knjiga je v bistvu priredba slovenske in za polovico krajša, je razložil. Podnaslovil jo je Four Philosphical Essays (štirje filozofski eseji), pri čemer so trije neposredno prevedeni, četrti esej pa govori o sencah realnosti in ga je večinoma napisal na novo.
Literarno novinarstvo – Miriam Drev in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Literarno novinarstvo – Miriam Drev in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 20. januar ― V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal drug pogovor v ciklu Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Gostila je pesnico, pisateljico, kritičarko in prevajalko Miriam Drev, ki je prevedla knjigo priznane ameriške romanopiske in novinarke Joan Didion Leto čudodelnih misli (Umco, 2018), ki k nam prihaja pozno, saj je v originalu izšla že leta 2005. Didion je rojena leta 1934 v Kaliforniji, leta 1963 je izdala prvenec Run, River, in ne preseneča, da je izšla iz romanopisja, saj se literarno novinarstvo naslanja prav nanj. Leto kasneje se je poročila z Johnom Gregoryjem Dunneom, ki je bil tudi sam odličen avtor in je pomemben za Leto čudodelnih misli. Flis je najprej še na hitro predstavila literarno novinarstvo, ki povezuje leposlovje in novinarski diskurz, razbohotilo pa se je predvsem in 60. in 70. letih v časopisih, imenovalo se je novi žurnalizem (v osnovi pa gre za starejši žanr). Značilno je, da se zadeve berejo kot zgodbe, ampak je vse res (oziroma naj bi bilo). Tudi Drev se je nekaj časa ukvarjala s tem, ko je v zlatih časih pisala za Književne liste, sta z urednico Marjeto Novak-Kajzer uvedli izmenjavo intervjujev in portretov takratnih avtoric in avtorjev, kar je Drev označila za krasno delo, za katero obžaluje, da se je izteklo.
Sodobno vagabundstvo ali kako je prvi Slovenec prehodil apalaško pot – Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov / Špela Sabati

Sodobno vagabundstvo ali kako je prvi Slovenec prehodil apalaško pot – Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov / Špela Sabati

Trubarjeva hiša literature, 13. januar ― Leta 2017 se je Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec, ki je nemara najbolj znan po prevodih Harryja Potterja, odločil uresničiti eno izmed svojih dolgoletnih želja – izkusiti pohodništvo v najbolj primarni obliki. Želel je spoznati resnično Ameriko in predvsem vsaj enkrat v življenju izživeti to, kar rad citira z verzi Kajetana Koviča: »iti, hoditi / ne, ker to hočeš, / ne, ker je treba, / ampak ker tukaj / razen te hoje drugega ni«. Za svoj cilj je izbral Apalaško pot, divjinsko pot na vzhodu ameriške obale, ki preči istoimensko pogorje, 14 ameriških zveznih držav in ki jo spričo tradicije, zahtevnosti in dolžine kličejo tudi 'mati vseh poti'. Za avtorja, sicer doktorja literarnih ved, ki tudi na poti ni mogel uiti svojemu poklicu, tako ne preseneča, da je lastno pot zaključil šele doma, z refleksijo in potopisnim romanom Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike.
Z lutnjo skozi slovenski prevod Junga in pravljic (poročilo z dogodka)

Z lutnjo skozi slovenski prevod Junga in pravljic (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 12. januar ― V petek, 21. 12. je v Trubarjevi hiši literature potekal literarni večer iz cikla Prevod na oknu, ki je posvečen delu prevajalca in prevodni literaturi. Dogodke v soorganizaciji LUD Literature in Trubarjeve hiše literature povezuje Petra Koršič, ki z gosti iz prevajalskega sveta opominja na pogosto prezrto vrednost in težo odgovornosti, ki ju nosi prevajalski poklic. Tokrat je izbor prevodov pripravila prevajalka iz nemškega jezika Alenka Novak, ki ima za sabo 35 knjižnih prevodov in številne revijalne objave. Prevajalka je večer strukturirala v tri sklope, ki jih je med seboj z renesančno lutnjo povezal filozof in lutnjar Boris Šinigoj.
Poročilo o zaključku delavnice dramskega pisanja Vzkrik (poročilo z dogodka)

Poročilo o zaključku delavnice dramskega pisanja Vzkrik (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 10. januar ― V zadnjih izdihljajih decembrskega dogajanja se je odvila predstavitev dramskih besedil, nastalih znotraj tretje edicije delavnic dramskega pisanja Vzkrik, ki je potekala v organizaciji Društva KUD Krik in Trubarjeve hiše literature. Delavnice, ki vsako leto stremijo po nadgradnji, izboljšanju razmer za dramske pisce ter ozaveščanju o pomembnosti sodobne dramatike, so z letošnjimi sedmimi (skoraj) dokončanimi celovečernimi besedili, ki se razlikujejo tako v žanru in strukturi, kot ozadju in generacijah piscev, dokazale, da so več kot nujne in da je zanimanje za razvijanje in razumevanje slovenske dramske pisave čedalje večje. Delavnicam, ki že tretje leto zapored potekajo pod mentorstvom (večkratne) Grumove nagrajenke, dramatičarke in vsestranske gledališke ustvarjalke Simone Semenič, sta se letos pridružila dva gostujoča mentorja, ki sta vsak s svojim pristopom do raziskave, preverjanja materiala ter različnim metodam realizacije poskrbela za bolj dinamičen in večplasten proces razvijanja dramskih besedil.
Pristani sočutja sredi nevihtnih valov – Benji Davies. Babica in ptica, Kit v nevihti. Zala, 2018. Prevedla Mateja Sužnik. / Veronika Šoster

Pristani sočutja sredi nevihtnih valov – Benji Davies. Babica in ptica, Kit v nevihti. Zala, 2018. Prevedla Mateja Sužnik. / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 9. januar ― Benji Davies je večkrat nagrajeni britanski ilustrator, ki je v slovenščini precej dobro zastopan, pred kratkim pa je založba Zala izdala še dve njegovi slikanici, ki sta del zgodbo o dečku Niku, ki »je živel ob morju, z očkom in šestimi mačkami.« Zanimivo je, da smo v enem paketu dobili njegovo prvo samostojno knjigo Kit v nevihti (2013) in pa njegovo najnovejšo Babica in ptica (2018), njegovo drugo, Dedkov otok (2015), pa imamo prevedeno že tri leta. Z malo večjim zamikom tako k nam prihaja le Kit v nevihti, ki je leta 2017 dobil še svoje nadaljevanje (The Storm Whale in Winter), vse ostale pa smo dobili še čisto sveže. Čeprav gre za knjige, namenjene otrokom, niso namenjene samo preganjanju dolgčasa ali uživanju v lepi podobi. Vsaka od njih se na svoj način loteva različnih problematik. Dedkov otok se na nežen način ukvarja z izgubo starega starša, saj dedek nekoč odpotuje na čudovit otok, s katerega pa se ne vrne, Nik pa poskuša njegovo odsotnost sprejeti. Babica in ptica in Kit v nevihti pa se ukvarjata z odtujenostjo in odsotnostjo, ki jo doživlja vse preveč otrok.
Tom Veber (poezija)

Tom Veber (poezija)

Trubarjeva hiša literature, 8. januar ― Tom Veber, katerega umetniško ustvarjanje obsega polja igre, petja in literarne dejavnosti se v preteklem času prvenstveno posveča le tej. Poezijo objavlja v osrednjih literarnih revijah Dialogi, Mentor, Literatura in Apokalipsa, sodeluje na pesniških Slamih in gostuje po Sloveniji s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Je regionalni nominiranec za literarni natečaj Urška 2017 in zmagovalec Pesniške olimpijade 2018. V sklopu festivala Slovenski dnevi knjige je organiziral prvi LGBT literarni večer v Mariboru z naslovom Mlada slovenska lezbična in gejevska literatura z gostjo Suzano Tratnik. Letos marca izide njegov pesniški prvenec Točka preloma pri založbi Literarna hiša Maribor. Ko ne piše ali stoji na odru pa zelo rad hodi v hribe, karta in pije čaj – najraje črnega z mlekom.
Še en večer zavit v preplet zaves poezije, glasbe in barv (poročilo z dogodka)

Še en večer zavit v preplet zaves poezije, glasbe in barv (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 1. januar ― V prostorih Trubarjeve hiše literature se je v petek 14. decembra odvil še zadnji letošnji literarni dogodek iz cikla imenovanega Ad hoc likovna in glasbena interpretacija interpretirata poezijo. Dogodke že drugo leto zapored v soorganizaciji LUD Literature in Trubarjeve hiše literature pripravlja in vodi Petra Koršič. V tokratni ediciji sta poezijo Ane Porenta in Vinka Möderndorferja v glasbeni in likovni jezik prenesla tolkalist Gal Furlan in ilustratorka Mojca Sekulič Fo.
Oddaj na natečaj v MKL

Oddaj na natečaj v MKL

Trubarjeva hiša literature, 15. december 2018 ― V želji po čim širšem literarnem ustvarjanju smo se v Mestni knjižnici Ljubljana odločili, da razpišemo literarne natečaje na temo proze, poezije in dramatike pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL. Gre za projekte spodbujanja ustvarjalnega pisanja in izražanja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku. Razpisi vseh treh natečajev so odprti od 15. novembra 2018 do 15. marca 2019. METAFORA – KRATKE ZGODBE POHAIKUJMO – HAIKU POEZIJA IN FOTOGRAFIJA PREDRAMI SE – DRAMSKO PISANJE  
Predstavitev nove esejistične revije (poročilo z dogodka)

Predstavitev nove esejistične revije (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 15. december 2018 ― V sredo, 12. decembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev nove esejistične revije s pomenljivim naslovom Dvomovine. Izdaja jo literarni klub L'etažer, ki deluje že od leta 2010. Nastal je kot dijaški literarni klub pod vodstvom Marjetke Krapež, od leta 2015 pa deluje kot društvo. Z dosedanjimi projekti se je osredotočal predvsem na mlade ustvarjalce, zdaj pa so si zaželeli razširiti svoje področje delovanja, in tako so nastale Dvomovine, je v uvodnem nagovoru povedala Laura Repovš. Esej je v slovenskem javnem prostoru podhranjena besedilna vrsta, ima pa ključno vlogo v družbi, saj ji postavlja diagnozo v njenih najbolj nevralgičnih točkah, širi referenčne in miselne okvire, razgalja ideološke postopke, preizprašuje meje berljivosti in razumljivosti ter ponuja nova miselna obzorja, da bi se zgodile družbene spremembe. Esejsko formo razumejo kot raznoliko, saj se giblje med umetnostnim in znanstvenim, med polemičnim in publicističnim, med javnim in zasebnim. V reviji je tako mogoče najti različne izvedbe esejev, od takih z opombami in bibliografijami do bolj prostih besedil, vsa pa sledijo osnovnemu namenu eseja, ki se hoče približati svetu.
še novic