Oddaj na natečaj v MKL – zaključek natečajev

Trubarjeva hiša literature, 30. marec ― Literarni natečaji na temo proze, poezije, dramatike in stripa pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL so zaključeni. Gre za projekt spodbujanja ustvarjalnega pisanja in izražanja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku. Naše žirije že vestno pregledujejo prispevke in izbirajo najboljše, mi pa se pripravljamo, da jih nagradimo na posebnem dogodku knjigi in sodelujočim v čast. V vseh štirih kategorijah smo skupaj prejeli 79 prispevkov. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad za prve tri najboljše prispevke bo predvidoma v mesecu juniju. O točnem podatku zaključne prireditve bodo udeleženci in udeleženke projekta »Oddaj na natečaj v MKL« obveščeni preko elektronske pošte in spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana.

Naključja se privlačijo – Pozdravljeno, vesolje. Erin Entrada Kelly. Grlica, 2020. Prevedla Ana Ambrož Strle / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 30. marec ― Filipinsko-ameriška avtorica mladinske in otroške literature Erin Entrada Kelly je od svojega prvenca Blackbird Fly, ki je izšel leta 2015, zelo aktivna, saj vsako leto izda po eno knjigo, v slovenščini pa se nam prvič predstavlja s svojo najbolj čislano in z medaljo Johna Newberryja ovenčano knjigo Pozdravljeno, vesolje. V njej spremljamo štiri otroke, ki živijo v bližini, so podobnih starosti in večinoma obiskujejo isto šolo, zato je preplet njihovih usod, do katerega pride tekom romana, prepričljiv in ni prisiljen. Njihova stična točka je protagonist Virgil, črna ovca družine, kar ob njegovi plašni naravi ni pripomoglo k njegovi samozavesti, je pa zato našel dva sogovornika – prisrčno babico Lolo, ki mu nenehno pripoveduje bolj ali manj strašljive in tragične zgodbe iz filipinske mitologije, in morskega prašička Guliverja. Valencia je njegova simpatija, Kaori je njegova dežurna vedeževalka in nekako prijateljica, Chet pa je njegov mučitelj in nadlegovalec. Ker se po spletu (ne)srečnih okoliščin znajdejo v istem gozdu, se začne prava pustolovščina.

ZAPRTE VSE ENOTE MKL

Trubarjeva hiša literature, 29. marec ― Dragi obiskovalci Mestne knjižnice Ljubljana in Trubarjeve hiše literature! Zaradi porasta obolelih s koronavirusom so vse knjižnice / enote Mestne knjižnice Ljubljana ZAPRTE do preklica, skladno z nadaljnimi navodili pristojnih institucij. O ponovni odprtosti knjižnic / enot vas bomo obveščali na spletni strani MKL / THL in preko Facebook profila.

ZAPRTE VSE ENOTE MKL

Trubarjeva hiša literature, 13. marec ― Dragi obiskovalci Mestne knjižnice Ljubljana in Trubarjeve hiše literature! Zaradi porasta obolelih s koronavirusom v zadnjih dneh smo se odločili, da od petka, 13. marca, do predvidoma 28. marca, ZAPREMO vse knjižnice / enote MKL. O ponovni odprtosti knjižnic / enot vas bomo obveščali na spletni strani MKL / THL in preko Facebook profila.   POMEMBNO Vsakodnevne preventivne ukrepe za preprečevanje okužbe najdete na strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja. Najnovejše informacije o koronavirusu najdete tukaj. {fshare id=3869}

O miših in medvedih – Ernest in Celestina. Daniel Pennac. Mladinska knjiga, 2020. Pprevedla Nadja Babič / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 13. marec ― Ernest in Celestina sta najboljša prijatelja. Prvi je medved, druga je miš. Kar ne bi bilo nič takšnega, če ne bi že od nekdaj veljalo, da miši živijo v spodnjem, medvedi pa v zgornjem svetu in da se nikakor ne srečujejo, kaj šele družijo. Tako si je svoj pravljični živalski svet zamislila belgijska avtorica Monique Martin (1928–2000), ki je pisala pod psevdonimom Gabrielle Vincent. Ustvarila je serijo slikanic o Ernestu in Celestini, ki pa sta svetovno slavo dosegla leta 2012, ko je po njenih delih nastal francosko-belgijski animirani celovečerec Ernest & Celestina. Film je bil med drugim izbran za predvajanje na filmskem festivalu v Cannesu in nominiran z oskarjem za najboljši animirani celovečerec – izgubil je proti Ledenem kraljestvu, a to je vseeno velik dosežek. Francoski avtor za otroke in mladino Daniel Pennac (1944) se je v celotno zgodbo vključil s sodelovanjem pri filmu, si je pa do njene smrti dopisoval tudi z Monique Martin. Kasneje pa se je odločil, da bo dogodivščine živalskih prijateljev spravil tudi v knjižno obliko, »zato, da se bomo spominjali prijateljice, ki je nisem nikdar ne videl ne slišal, moje prijateljice iz vodenih barv in papirja,« kot pojasni v zaključni besedi.

O miših in medvedih – Ernest in Celestina. Daniel Pennac. Mladinska knjiga, 2020. Prevedla Nadja Babič / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 13. marec ― Ernest in Celestina sta najboljša prijatelja. Prvi je medved, druga je miš. Kar ne bi bilo nič takšnega, če ne bi že od nekdaj veljalo, da miši živijo v spodnjem, medvedi pa v zgornjem svetu in da se nikakor ne srečujejo, kaj šele družijo. Tako si je svoj pravljični živalski svet zamislila belgijska avtorica Monique Martin (1928–2000), ki je pisala pod psevdonimom Gabrielle Vincent. Ustvarila je serijo slikanic o Ernestu in Celestini, ki pa sta svetovno slavo dosegla leta 2012, ko je po njenih delih nastal francosko-belgijski animirani celovečerec Ernest & Celestina. Film je bil med drugim izbran za predvajanje na filmskem festivalu v Cannesu in nominiran z oskarjem za najboljši animirani celovečerec – izgubil je proti Ledenem kraljestvu, a to je vseeno velik dosežek. Francoski avtor za otroke in mladino Daniel Pennac (1944) se je v celotno zgodbo vključil s sodelovanjem pri filmu, si je pa do njene smrti dopisoval tudi z Monique Martin. Kasneje pa se je odločil, da bo dogodivščine živalskih prijateljev spravil tudi v knjižno obliko, »zato, da se bomo spominjali prijateljice, ki je nisem nikdar ne videl ne slišal, moje prijateljice iz vodenih barv in papirja,« kot pojasni v zaključni besedi.

Vse prireditve in izobraževanja odpovedana

Trubarjeva hiša literature, 9. marec ― Dragi obiskovalci Mestne knjižnice Ljubljana in Trubarjeve hiše literature! Zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa po Sloveniji smo se odločili, da do nadaljnjega odpovemo vse prireditve, dogodke in izobraževanja v knjižnicah (enotah) MKL. Na podlagi smernic in priporočil RS in NIJZ vas bomo sproti obveščali o morebitnih spremembah. Vse knjižnice še vedno delujejo po rednem obratovalnem času.   POMEMBNO Vsakodnevne preventivne ukrepe za preprečevanje okužbe najdete na strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja. Najnovejše informacije o koronavirusu najdete tukaj. {fshare id=3869}

Z znanjem in zavedanjem do boljšega zdravja

Trubarjeva hiša literature, 8. marec ― V Mestni knjižnici Ljubljana spremljamo aktualno dogajanje v zvezi s širjenjem koronavirusa v Sloveniji. Vsa knjižnična dejavnost se še vedno izvaja v polnem obsegu. Na podlagi smernic in priporočil RS in NIJZ vas bomo sproti obveščali o morebitnih spremembah. Obiskovalce v primeru obolelosti naprošamo, da ne prihajajo v knjižnične prostore in se ne udeležujejo prireditev in izobraževanj. Za dodatne informacije so na voljo priporočila Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in ključne informacije o koronavirusu. {fshare id=3868}

Delavnica pisanja haikujev (izobraževalna delavnica) ODPOVEDANO

Trubarjeva hiša literature, 26. februar ― Delavnico bo vodila Mateja Mahnič, ki bo pripravila nekaj osnovnih napotkov za pisanje klasičnih japonskih haikujev in vam na izbranih primerih pokazala, kako jih snujemo. Delavnica je brezplačna in bo potekala na štirih pesniških srečanjih (13. 3., 20. 3., 27. 3. in 3. 4. / med 11.00 in 13.00). Namenjena je vsem, ki ste dopolnili 60 let in bi radi spoznali starodavno japonsko pesniško obliko haiku ter se preizkusili v izražanju svojega občutenja narave in sebe v njej. Prijave zbiramo do 11. 3. na: trubarjeva@literarnahisa.si. Prvo srečanje bo 13. marca ob 11. uri v Trubarjevi hiši literature.   Na podlagi smernic in priporočil RS in NIJZ vas obveščamo, da odpovedujemo predvideno delavnico. Za dodatne informacije so na voljo priporočila Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in ključne informacije o koronavirusu. {fshare id=3860}

Cerkev: predstavitev kriminalke Avgusta Demšarja (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 20. februar ― V četrtek, 20. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev nove kriminalke mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja Cerkev. Pogovor ob izidu jubilejne 10. Demšarjeve kriminalke je vodil urednik Založbe Pivec Nino Flisar. Cerkev je prvi roman trilogije Vodnjaki, ki se dogaja v fiktivni vasici z istim imenom, v njem pa nastopajo vsi glavni liki iz prejšnjih romanov (Vrenko, Miloš, Nika itd.). Pred predstavitvijo najnovejšega dela pa sta se sogovornika ozrla v preteklost, in sicer v leto 2005, ko je nastal psevdonim oziroma lik Avgusta Demšarja. Demšar prej ni nikoli imel izkušenj z literarnim pisanjem, je pa zelo rad bral. Pisati pa je začel od jeze, ko je prebral zelo slabo kriminalko in njegov prvi roman Olje na balkonu je nastal v slabem mesecu. Ker je o pisanju zelo užival in je takoj dobil idejo za naslednji roman, se je lotil še tega in konec koledarskega leta pričakal z dvema rokopisoma, ki ju je poslal 15 slovenskim založbam. Ker pa so bili takrat drugačni časi za slovensko kriminalko kot danes, je dobil večinoma zavrnitve, saj si niso upali tvegati z žanrskim delom neznanega pisatelja, zato je bil izid prve knjige pri Sanjah nekakšno tipanje tržišča, ko pa je dobil nekaj nominacij za kresnika, ni imel več problema z iskanjem založnikov. Pokomentiral je tudi trenutno stanje slovenske kriminalke, veseli ga namreč, da kriminalke pišejo tudi uveljavljeni nežanrski avtorji in da se je scena precej razburkala, zato so vse kriminalke dobro izposojane in brane, za kar je hvaležen. Vplivov pri sebi nekako ne prepoznava, je pa res z veliko žlico zajemal skandinavske kriminalke, kar se morda kdaj pozna v njegovih knjigah, izogiba pa se konkretnim navezavam.

Lučka brez vžigalice – Annet Schaap, Lučka. Sanje, 2019. Prevedla Mateja Seliškar Kenda. / Špela Sabati

Trubarjeva hiša literature, 18. februar ― Annet Schaap, ki je bila na Nizozemskem do nedavnega poznana predvsem kot ilustratorka, je leta 2017 izdala svoj književni prvenec z naslovom Lučka in zanj takoj prejela zavidljivo število nagrad in pohval. Lučka je otroški roman, ki je lani dobil tudi prevod v slovenščino, odlično ga je prevedla Mateja Seliškar Kenda. Roman pripoveduje zgodbo deklici Lučki, svetilničarjevi hčeri, ki živi z očetom tik ob morju. Dogajanje se začne neke nevihtne noči, ko gre vse po zlu. Luč v svetilniku se predolgo ne prižge, za katastrofo, ki temu sledi, pa mora del odgovornosti prevzeti tudi Lučka, ki je za kazen poslana v Črno hišo, o kateri urbana legenda pravi, da v njej straši: »V Črni hiši, strašni hiši, / povsod pošastni krik se sliši«. Zgodba, ki nas ponese na pustolovščino, pripoveduje o morju, deklici, pogumu in odraščanju ter se na zanimiv način prepleta z znamenito Andersenovo pravljico Mala morska deklica. Kot to izdajo platnice, se Lučka pravzaprav začne tam, kjer se zgodba o mali morski deklici konča. Ali bolje rečeno tam, kjer bi se lahko končala, če bi imela za malo morsko deklico manj strašen in ne tako pogubni konec. Nenazadnje se roman celo odpre s citatom iz Andersenove pravljice: »'Vseeno hočem!' je rekla mala morska deklica in prebledela kakor smrt. / 'Vendar tudi jaz zahtevam svoje plačilo!' je dejala čarovnica. / 'In to ne skromno.'« ter z Brechtovim citatom iz Opere za tri groše »In trebušasta ladja / s topovi v dveh vrstah / bo odplula za menoj«, ki zaradi razbojniškega pridiha nekoliko omili tesnobno naravo prvega.

Literatura in popularna kultura – Jani Kovačič in Sara Špelec (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 17. februar ― V četrtek, 13. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal nov dogodek iz cikla Literatura in popularna kultura, ki ga vodi Sara Špelec. Tokrat je gostila Janija Kovačiča in skupaj sta se s pomočjo neštete anekdot, šal in bolj ali manj resnih modrosti sprehodila po njegovi umetniški poti in se spraševala, ali je popularno lahko tudi literarno. Kovačič je na začetku s publiko delil neverjetno ugotovitev, da je edini človek, ki je bil prav na vseh koncertih Janija Kovačiča, in večer se je nadaljeval v tej značilni humorni maniri. Priznal je, da je imel sicer kar nekaj zanimivih priložnosti za turneje po tujini, a ni hotel za preveč časa zapuščati družine. Je pa vedno rad koncertiral, spomnil je na slavno zasedo Metelkove in povedal, kako je dobila ime Gala hala; v prostoru, ki je bil takrat nekakšno neugledno in zaprašeno skladišče, je odigral prvi koncert po osvojitvi in zbrane slavnostno pozdravil z: »Dobrodošli v gali hali!«, ime je poželo salve smeha in se je seveda takoj prijelo. Nekaj časa je delal tudi kot producent v Cankarjevem domu, kar je opisal kot precej kaotično, povedal pa je tudi prigodo o lovu na redek inštrument.

Literatura in popularna kultura – Jani Kovačič in Sara Špelec (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 17. februar ― V četrtek, 13. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal nov dogodek iz cikla Literatura in popularna kultura, ki ga vodi Sara Špelec. Tokrat je gostila Janija Kovačiča in skupaj sta se s pomočjo neštete anekdot, šal in bolj ali manj resnih modrosti sprehodila po njegovi umetniški poti in se spraševala, ali je popularno lahko tudi literarno. Kovačič je na začetku s publiko delil neverjetno ugotovitev, da je edini človek, ki je bil prav na vseh koncertih Janija Kovačiča, in večer se je nadaljeval v tej značilni humorni maniri. Priznal je, da je imel sicer kar nekaj zanimivih priložnosti za turneje po tujini, a ni hotel za preveč časa zapuščati družine. Je pa vedno rad koncertiral, spomnil je na slavno zasedo Metelkove in povedal, kako je dobila ime Gala hala; v prostoru, ki je bil takrat nekakšno neugledno in zaprašeno skladišče, je odigral prvi koncert po osvojitvi in zbrane slavnostno pozdravil z: »Dobrodošli v gali hali!«, ime je poželo salve smeha in se je seveda takoj prijelo. Nekaj časa je delal tudi kot producent v Cankarjevem domu, kar je opisal kot precej kaotično, povedal pa je tudi prigodo o lovu na redek inštrument.

Zadnja plat #7: Imperializem Jake Racmana – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 3. februar ― V sredo, 29. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal sedmi dogodek iz cikla Zadnja plat, v katerem Pia Nikolič predstavlja stripe, ki so na voljo za izposojo v Mestni knjižnici Ljubljana. Tokrat je bil v fokusu Jaka Racman in njegov avtor Carl Barks (1901–2000). Je eden izmed redkih, ki je avtorsko izšel iz Disneyjeve korporacije. Disney je namreč uvedel tipski model, ki so ga kasneje povzele mnoge korporacije, začel je s filmom, nadaljeval s stripi in knjigami, vse izvozne produkte, ki se dobro prodajajo, pa so močno zaščitili, pri tem pa zanemarili in zamolčali avtorje, ki so jih ustvarili (t. i. branding). Avtorji pri Disneyju se morajo namreč odpovedati avtorskim pravicam, prav tako ne smejo prodajati svojih originalov, Barks je pri tem svetla izjema, predvsem zato, ker je imel prepoznaven slog in so ga začeli podpirati navdušenci. Med drugim je eden izmed prvih treh striparjev, ki so bili uvrščeni v dvorano slavnih Willa Eisnerja, ta je Barksa celo poimenoval H. C. Andersen stripa.

Prijazen pozdrav ozaveščanju – Brendan Wenzel. Vsi so videli mačko & Živijo, živijo. Grlica, 2018. Prevedli Aleksandra Kocmut in Janja Remškar. / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 14. januar ― Ameriški avtor Brendan Wenzel ni samo avtor in ilustrator mnogih slikanic, ampak je tudi predan okoljevarstvenik; v sodelovanju s številnimi organizacijami si prizadeva za ohranitev divjine in ogroženih živalskih vrst po celem svetu, najbolj dejaven je v jugovzhodni Aziji. Strast in poslanstvo pa nista samo del njegovega delovanja, ampak tudi ustvarjanja, saj so njegove slikanice močno zaznamovane s poudarjanjem pomena dialoga, skrbi za okolje in tega, da ne smemo gledati samo sami nase, ampak se moramo znati vživeti tudi v druge. V slovenščini sta trenutno dostopni dve njegovi deli, in čeprav je slikanica Vsi so videli mačko bolj nagrajena in mednarodno prepoznavna, je sploh glede na trenutno dogajanje v Avstraliji in še prej v brazilskem pragozdu bolj aktualna slikanica Živijo, živijo, ki se ukvarja z (ogroženimi) živalskimi vrstami, pa tudi bolj povezana z njegovo strastjo in življenjskim poslanstvom.
še novic