Pranger 2019 | Konceptualna razprava Poezija & vojna (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 11. junij ― V torek, 11. junija, je v Trubarjevi hiši potekal otvoritveni dan 16. festivala Pranger. Konceptualno razpravo o poeziji in vojni je vodil Goran Potočnik Černe, njegova sogovornika pa sta bila Igor Grdina in Marija Stanonik. Oba sta poznavalca in raziskovalca slovenske književnosti, zato je bil fokus predvsem na slovenskem literarnem prostoru, skozi citate raznih ustvarjalcev pa je Potočnik Černe usmerjal razvejan pogovor, ki se je gibal predvsem med obema svetovnima vojnama.

Rikverz: 13. literarni večer Novega zvona (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 7. junij ― V četrtek, 6. junija, je v Trubarjevi hiši literature potekal 13. literarni večer Novega zvona. Novi zvon je spletna revija za vse oblike sodobne literarne umetnosti, izide pa vsak sodi mesec v letu, pri čemer je junijska številka že tradicionalno erotična. Objavljajo poezijo, prozo, dramatiko in hibridne žanre, včasih pa tudi prevode. Poleg revije in večerov vodijo tudi Klub kreativnega pisanja, ki je svojo prvo sezono doživel v Ziferblatu, drugo pa v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Ideja kluba je odpiranje prostora za sproščeno druženje ob prebiranju avtorskega leposlovja. Njihova želja je ustvariti krog ljudi, ki bi drug drugemu pomagali s pomočjo nasvetov, spodbude, odprte debate in konstruktivne kritike.

Zadnja plat Ralf König Prototip – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 2. junij ― V torek, 28. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekalo zadnje srečanje iz cikla Zadnja plat, v katerem Pia Nikolič predstavlja stripe, ki so na voljo v Mestni knjižnici Ljubljana. Za predstavitev Ralfa Königa si je nalašč izbrala junij, mesec parad ponosa, ker je tudi on aktivist in ima v svojih stripih veliko LGBT tematik. Sicer deluje v Nemčiji, kjer je scena precej zaspana, ker se je dolgo ni sofinancirali ali podpiralo, še iz časa Berlinskega zidu pa je ostala stigma, da je strip nekaj, kar prihaja z Zahoda in je zato prepovedan. V slovenščini lahko beremo dva njegova stripa, prvi je Super paradiž, ki ga je izdal ŠKUC in so ga delili zastonj kot neko opozorilo za zaščitene spolne odnose, ker govori o AIDS-u v gejevski skupnosti, leta 2014 pa je pri založbi VigeVageKnjige izšel njegov Prototip, ki je trenutno razprodan in je bil tudi v fokusu večera.

Literarno novinarstvo – Santiago Martín in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 24. maj ― V torek, 21. maja, je v Trubarjevi hiši potekal zadnji pogovor iz letošnjega cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Santiaga Martína, lektorja za španski jezik na Fakulteti za družbene vede, prevajalca in striparja. Skozi dogodke smo se sprehodili po kar nekaj koncih sveta, tokrat sta bili v fokusu Španija in Latinska Amerika.

Prevod na oknu: izbor antologijskih prevodov v slovenščino (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 23. maj ― V petek, 17. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekal literarni cikel Prevod na oknu, ki se posveča književnemu prevajanju, izpostavljanju odličnih, zanimivih in prevajalsko intrigantnih prevodov, organizira ga LUD Literatura, vodi pa Petra Koršič. Tokrat je gostila prevajalko Tadejo Spruk, ki prevaja iz angleščine in tudi v angleščino. Spruk je povedala, da je skušala izbrati prevode, ki so jo spodbudili k prevajanju in plešejo na meji med umetnostjo in obrtjo. Pri tem obrt razume kot dejavnost, ki proizvaja že zamišljen objekt, umetnost pa kot dejavnost, ki ustvarja iz nič in zahteva avtorsko kreativnost. Prevod pa je glede na to posnetek, ki pa je vedno tudi edinstven. Hotela je predstaviti tudi čim bolj časovno, jezikovno, slogovno in zvrstno raznolika dela, gre pa za dela, ki jih rada bere v izvirniku, ampak vedno znova posega tudi po njihovih prevodih.

Jet Pack 12: Domen Mohorič in Muanis Sinanović (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 21. maj ― V četrtek, 16. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekal že dvanajsta epizoda cikla Jet Pack, ki ga vodi Muanis Sinanović. Tokrat je gostil filozofa Domna Mohoriča, sodelavca Radia Študent, govorila pa sta o avtorju, s katerim bi se cikel lahko pravzaprav začel – o kultnem H. P. Lovecraftu, v fokusu pa je bil slovenski prevod njegovih izbranih zgodb (Cankarjeva založba, 2008, prev. Vesna Lemaić).

Bralne uprizoritve besedil rezidenčnih dramatikov na 49. TSD / teden slovenske drame (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 18. maj ― V ponedeljek 13. maja se je v prostorih Trubarjeve hiše literature odvil prvi izmed dveh zaključnih večerov Rezidenčne delavnice dramskega pisanja, ki je potekal v sklopu 49. Tedna slovenske drame. V organizaciji KUD Krik sta se v prvem večeru z bralnimi uprizoritvami besedil predstavili Kristina Mihelj in Nina Kuclar Stiković. Delavnica je, kot je v uvodu večera povedala mentorica Kim Komljanec, letos prvič potekala v obliki rezidenčnega bivanja v Kranju, ki je sami delavnici pridodal dodatno dimenzijo. Ideje in besedilo se tako ne razvijajo samo v odmerjenem času delavnic, temveč tudi zunaj delavniškega časa oz. časa pisanja. Bralne uprizoritve, ki so se in se še bodo zvrstile lahko razumemo kot zaključno fazo delavnice in so namenjene predvsem avtorjem samim, kot prvo soočenje z besedilom skozi interpretacijo režiserja in igralca. Poleg tega bralne uprizoritve predstavljajo prvi stik avtorjevega besedila s publiko. Kot je povedala Kim Komljanec so predstavljena besedila v prvi in zato še občutljivi razvojni fazi, vendar so se že premaknila iz vprašanja kaj prikazati v kako prikazati učinek v formi dramskega besedila, ki v svoji strukturi prenese marsikaj in še več.

Delavnica kreativnega pisanja z Leonoro Flis (izobraževalna delavnica)

Trubarjeva hiša literature, 9. maj ― Delavnica kreativnega pisanja je zasnovana tako, da se skozi srečanja spozna zakonitosti pisanja kratke zgodbe in literarnega novinarstva. Na tak način želimo nagovoriti čim širši krog ljudi, ki imajo željo po spoznavanju različnih zvrsti pisanja. Delavnica poteka tako, da se praktični del podkrepljuje tudi z razlagami in analizo prebranega in zapisanega. Udeleženci bodo dobili v pregled tudi nekaj teoretičnega gradiva, ki jim lahko pomaga pri kreativni praksi. Obravnavali bomo zapis kratke zgodbe in literarno novinarstvo. Srečanja bodo primarno osnovana na praktičnem delu, torej oblikovanju lastnih zapisov, ki bodo na naslednjem srečanju tudi obravnavani in analizirani v skupini. Vsi udeleženci bodo imeli dostop do tekstov vseh v skupini, tako da bo lahko potekala skupinska obravnava. Na delavnico bo sprejetih največ 12 udeležencev, ki jih bo na podlagi prejetih besedil izbral organizator. Če želite sodelovati, pošljite svoj tekst (zaključeno celoto ali odlomek kratke zgodbe), ki ne sme biti daljši od treh strani, na naslov: trubarjeva@literarnahisa.si. Rok za oddajo besedila je 24. 5. 2019. Delavnica bo potekala v Trubarjevi hiši literature (Sritarjeva ulica 7): 4.6., 11.6., 14.6., 18.6., 19.6., 21.6. in 26.6., med 16:00 in 19:00. Delavnica je brezplačna. {fshare id=3646}

Mesto bere pripovedi iz Afrike – Rok Govednik (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 4. maj ― V torek, 30. aprila, je v Trubarjevi hiši literature potekalo novo predavanje iz cikla Mesto bere v sodelovanju z Zavodom za uveljavljanje vizualne kulture Vizo. Rok Govednik je spregovoril o senegalskem avtorju Ousmanu Sembèneju, najprej o njegovih romanih, potem pa še o njegovih filmih, zaslovel je namreč na obeh področjih. Po njegovem najbolj znanem romanu Božje paličice sicer ni filmske adaptacije, smo si pa pogledali nekaterem odlomke iz njegovih drugih filmov. Sembène (1923 – 2007) je bil zelo vedoželjen avtor, v Sovjetski zvezi je v šestdesetih študiral film, njegova želja pa je bila, da bi film prišel do čim večjega števila ljudi – nepismenost je v Afriki takrat izredno visoka, zato je njegova želja, da bi film postal jezik, ki ga bodo ljudje razumeli, zelo praktična. V Sovjetski zvezi se spozna s komunizmom, je pristaš tega, da bi morali ljudje dobiti moč.

S katere strani si pa ti? – Kate in Jol Temple. Prostor na skali. Miš, 2019. Ilustracije Terri Rose Baynton. Prevedla Tadeja Spruk. / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 29. april ― Kate in Jol Temple sta precej nepoznana avstralska avtorja, ki pišeta knjige za otroke, vendar pa vse kaže, da ju bo slikanica Prostor na skali izstrelila med zvezde. Knjiga je bila namreč nominirana za literarno nagrado Indie Book Award 2019, ki jo podeljujejo avstralski neodvisni knjigarnarji, dobiva pa tudi ogromno prevodov v tuje jezike (med drugim v nemščino, madžarščino, ruščino, turščino in japonščino), čeprav je v originalu izšla šele pred dobrim letom. Na prvi pogled gre za čisto običajno slikanico, a nas, ko pridemo do zadnje strani, knjiga preseneti, saj sporoči: »Še nazaj preberi zgodbo, da se druga plat razkrije.« Knjigo se torej bere najprej od začetka do konca, potem pa še od konca proti začetku.

Literarno novinarstvo – Andrej Stopar in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 11. april ― V torek, 9. aprila, je v Trubarjevi hiši literature potekalo predzadnje letošnje srečanje cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Njen tokratni gost je bil Andrej Stopar, sicer komparativist in odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija, v letih od 2005 do 2013 je bil redni dopisnik RTV Slovenija iz Ruske federacije in Skupnosti neodvisnih držav, je avtor knjige Pax Putina (Goga, 2014). Zato je bil tudi pogovor posvečen ruskemu literarnemu novinarstvu.

Marko Marinčič – Quis ille (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 9. april ― V četrtek, 4. aprila, je v Trubarjevi hiši literature potekalo predavanje Marka Marinčiča, ki poučuje na Oddelku za Klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, dogodek pa je organiziralo Kulturno umetniško društvo KDO?. Predavanje se je ukvarjalo s subjektom in identiteto v rimski književnosti, in sicer je ponudilo nekaj odgovorov na vprašanje, kaj ima oseba, ki v knjigi nastopa v podobi avtorja, z resničnim avtorjem.

3. Festival dramske pisave Vzkrik - sestavek o besedilih / Katja Markič

Trubarjeva hiša literature, 8. april ― Sedmim dramskim besedilom, ki so nastajala na delavnicah 3. Festivala dramske pisave Vzkrik pod mentorstvom Simone Semenič, Milana Markovića Matthisa in Erica Deana Scotta, je skupno, da izrazito rezonirajo z duhom (današnjega) časa. Avtorji in avtorice so skozi dramske in postdramske tekste, osebne izpovedi ali fiktivne svetove, stimulativne zvočne in vizualne asociacije, razvijali kritičen dialog s sodobnimi družbenimi normami in lastnim položajem znotraj njih. Vprašanje aktivnosti (in ne nazadnje moči) posameznika v današnjem svetu je kot rdeča nit zaznamovalo novonastale dramske tekste.

Na križiščih in razhajanjih (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 3. april ― V četrtek, 4. aprila, so se v Trubarjevi hiši literature srečali trije pesniki, Varja Balžalorsky Antić, Sergej Harlamov in Muanis Sinanović. Pogovarjali so se o svojih poetikah, pri čemer je vsak izmed njih v dveh delih prebral nekaj svoje poezije in kolegoma zastavil nekaj vprašanj. Vsi so brali tako iz že objavljenih zbirk, kot tudi iz čisto novega materiala, zato pogovor res ne bi mogel biti bolj aktualen.

Bolje Nič kot nekaj / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 29. marec ― Revija nič. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo grable in Klub Škofjeloških študentov. September 2018, druga številka. Revija nič je svojevrsten fenomen v slovenskem revijalnem prostoru, saj gre za izdelek, ki se skladno s svojim naslovom, ne ozira na nikogar in na nič – izide, ko pač izide, cene nima, ima pa več humorja in satire od vseh drugih revij skupaj. Več kot očitno gre za entuziastični projekt dveh načitanih zanesenjakov z dobrim smislom za humor. Prva številka je sicer izšla leta 2016, druga pa lansko leto, a zaradi dolgega premora je vsebina lahko primerno (do)zorela. Že njena naslovnica je ironična, saj je čez razgaljeno oprsje nalepljena črna nalepka »Brez cenzure«, edini očitek pa je, da se premalo sklada z notranjostjo, v kolikor je to sploh mogoče trditi – ker se tudi notranjost ne sklada z notranjostjo, a o tem kasneje. Po drugi strani pa je to verjetno prva revija, pri kateri se splača poglobiti v kolofon. Poleg naklade in ISSN številke izvemo tudi, kakšen je bil vloženi trud: »še predstavljaš si ne«, prav tako samoironična je tudi predstavitev prisotnosti na družabnih medijih: »Twitter: imamo, ampak nismo še nič objavili in verjetno nikoli ne bomo.« Treba je dodati, da je pomembna dodatna vrednost revije sicer ravno njeno vzporedno življenje na Facebooku, kjer se redno objavljajo vsebine v podobnem duhu, kot jih najdemo v reviji; v zadnjem času lahko zasledimo rezultate Raziskave o smejalnih navadah uporabnikov revije in fotografijo kupa vej.

Bolje Nič kot nekaj. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo Grable in Klub škofjeloških študentov, september 2018 / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 29. marec ― Revija nič. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo grable in Klub Škofjeloških študentov. September 2018, druga številka. Revija nič je svojevrsten fenomen v slovenskem revijalnem prostoru, saj gre za izdelek, ki se skladno s svojim naslovom, ne ozira na nikogar in na nič – izide, ko pač izide, cene nima, ima pa več humorja in satire od vseh drugih revij skupaj. Več kot očitno gre za entuziastični projekt dveh načitanih zanesenjakov z dobrim smislom za humor. Prva številka je sicer izšla leta 2016, druga pa lansko leto, a zaradi dolgega premora je vsebina lahko primerno (do)zorela. Že njena naslovnica je ironična, saj je čez razgaljeno oprsje nalepljena črna nalepka »Brez cenzure«, edini očitek pa je, da se premalo sklada z notranjostjo, v kolikor je to sploh mogoče trditi – ker se tudi notranjost ne sklada z notranjostjo, a o tem kasneje. Po drugi strani pa je to verjetno prva revija, pri kateri se splača poglobiti v kolofon. Poleg naklade in ISSN številke izvemo tudi, kakšen je bil vloženi trud: »še predstavljaš si ne«, prav tako samoironična je tudi predstavitev prisotnosti na družabnih medijih: »Twitter: imamo, ampak nismo še nič objavili in verjetno nikoli ne bomo.« Treba je dodati, da je pomembna dodatna vrednost revije sicer ravno njeno vzporedno življenje na Facebooku, kjer se redno objavljajo vsebine v podobnem duhu, kot jih najdemo v reviji; v zadnjem času lahko zasledimo rezultate Raziskave o smejalnih navadah uporabnikov revije in fotografijo kupa vej.

Bolje Nič kot nekaj. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo Grable in Klub škofjeloških študentov, september 2018 / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 29. marec ― Revija nič. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo grable in Klub Škofjeloških študentov. September 2018, druga številka. Revija nič je svojevrsten fenomen v slovenskem revijalnem prostoru, saj gre za izdelek, ki se skladno s svojim naslovom, ne ozira na nikogar in na nič – izide, ko pač izide, cene nima, ima pa več humorja in satire od vseh drugih revij skupaj. Več kot očitno gre za entuziastični projekt dveh načitanih zanesenjakov z dobrim smislom za humor. Prva številka je sicer izšla leta 2016, druga pa lansko leto, a zaradi dolgega premora je vsebina lahko primerno (do)zorela. Že njena naslovnica je ironična, saj je čez razgaljeno oprsje nalepljena črna nalepka »Brez cenzure«, edini očitek pa je, da se premalo sklada z notranjostjo, v kolikor je to sploh mogoče trditi – ker se tudi notranjost ne sklada z notranjostjo, a o tem kasneje. Po drugi strani pa je to verjetno prva revija, pri kateri se splača poglobiti v kolofon. Poleg naklade in ISSN številke izvemo tudi, kakšen je bil vloženi trud: »še predstavljaš si ne«, prav tako samoironična je tudi predstavitev prisotnosti na družabnih medijih: »Twitter: imamo, ampak nismo še nič objavili in verjetno nikoli ne bomo.« Treba je dodati, da je pomembna dodatna vrednost revije sicer ravno njeno vzporedno življenje na Facebooku, kjer se redno objavljajo vsebine v podobnem duhu, kot jih najdemo v reviji; v zadnjem času lahko zasledimo rezultate Raziskave o smejalnih navadah uporabnikov revije in fotografijo kupa vej.