Trubarjeva hiša literature, 22. marec ― V torek, 16. marca 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. V zadnjem času se je cikel razširil na novinarsko polje nasploh in že nekaj dogodkov je bilo posvečenih dopisnikom in dopisnicam. Tokrat je Flis gostila Andreja Stoparja, ki se je oglasil iz Washingtona, saj je dopisnik iz ZDA od leta 2019. Pred tem je bil odgovorni urednik prvega programa Radia Slovenija, dopisnik iz Rusije, najdlje je delal za nacionalni radio, je tudi prejemnik nagrade »Watchdog« za izstopajoče novinarske dosežke. Podpisuje se pod dve knjigi, Pax Putina (Goga, 2014) se nanaša na njegov čas, preživet v Moskvi, čisto sveža pa je knjiga Ameriški rubikon (Goga, 2021), ki govori o času v Ameriki in vsebuje kolumne, ki so bile objavljene na MMC in v Večeru, in jih je za knjigo dopolnil s komentarji.

Trubarjeva hiša literature, 1. marec ― V torek, 16. februarja 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Polono Fijavž, dopisnico iz Berlina od leta 2015. Govorili sta o njenem celovečernem dokumentarcu 20. stoletje Jurija Gustinčiča (2011), v katerem je prikazala življenje in delo legendarnega novinarja Jurija Gustinčiča. Gostja je študirala filozofijo in sociologijo kulture, potem pa jo je odneslo v novinarstvo. Že od majhnega jo je zanimala politika, brala je časopise, sploh pa jo je navduševala televizija, želela si je voditi kakšno oddajo. Ko je začela delati v zunanjepolitični redakciji prek študenta, ji je delo priraslo k srcu, počasi je napredovala do tega, da je postala del redakcije. Spremljala je zunanjo politiko, zanimale so jo nove članice EU, potem je začela še z Zrcalom tedna, ki je bilo velik izziv, najboljši del poklicne kariere pa je bilo vodenje in urednikovanje oddaje Globus, ker ji je bilo omogočeno, da izbere temo in jo predstavi na način, kot si je sama želela – vse je bilo odvisno od nje in to ji je bilo neizmerno všeč. Pokrivala je evropsko politiko nasploh, njena neizmerna želja pa je bilo tudi dopisništvo, ki se je uresničila leta 2015 z odhodom v Berlin. Spremljati od blizu tamkajšnje politično dogajanje je privilegij, je povedala, tudi to, da ima dostop do tiskovnih konferenc, da lahko zastavlja vprašanja. Imeti dopisnika na terenu se ji zdi ključno za vsak resen medij, v Berlinu je sicer trenutno preko 500 novinarjev z vsega sveta, so tudi precej organizirani in pripravljajo srečanja s kakšnimi večjimi osebnostmi, do katerih sama ne bi nujno imela dostopa. Manj časa ima sicer za obrobne zgodbe, za kakšne kulturne dogodke, ker je v Sloveniji toliko zanimanja za dnevno politiko in ker tako prežema družbo. Pokriva pa še Poljsko, Češko, Slovaško, Dansko in Islandijo.

Trubarjeva hiša literature, 28. januar ― Umetnost kritike 2020 Društvo slovenskih literarnih kritikov je pripravilo kritiški simpozij, na katerem so se med 3. in 4. decembrom 2020 srečali slovenski in tuji umetnostni kritiki ter kritičarke. Več na spletni strani! Sodobno kritiško besedilo ima v zmesi družbenega, metodološko-teoretskega in publicističnega mnogo obrazov in oblik. Skoraj zagotovo je mogoče tudi trditi, da prostor kritike ni prostor, v katerega bi potencialni naslovnik vstopal naključno. Kako pa vidita zmožnost in meje kritiškega besedila njegova avtorica ali avtor? Komu ga pravzaprav namenjata? Gostje letošnjega simpozija so odgovarjali na krovno vprašanje: Kaj je kritika? Virtualni prispevki, pogovor s tujimi kritiki in živi prenos okrogle mize s slovenskimi kritiki so bili v okviru simpozija dostopni na spletni strani simpozija. Po končanem simpoziju pa vam omogočamo prebiranje prispevkov, ki so objavljeni na spletni strani Trubarjeve hiše literature.

Trubarjeva hiša literature, 25. januar ― V sredo, 20. januarja 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Vlasto Jeseničnik, ki je dopisnica iz Moskve. Gostja se je v novinarstvu znašla že pri 19 letih, ko je prišla kot študentka iz Maribora v Ljubljano, je začela delati na RTV Slovenija kot mlajša dežurna, to je bilo začetniško delo novinarja, potem pa je kar hitro dobila priložnost najprej v Studiu City, kjer je nabirala predvsem znanja vodenja oddaj v živo, ker pa si je od nekdaj želela v tujino, se je prijavila za dopisniško mesto in najprej končala v Rusiji in potem še v ZDA, rekla bi, da je uresničila svoje karierne sanje. Pri dopisništvu je ključno, da poznaš jezik države, v kateri si, je poudarila, saj sicer ne zaznaš nians, ki so izjemno pomembne za razumevanje sogovornika. Ko je šla prvič v Rusijo, je sicer znala rusko, a vseeno doživela nek začetni šok, se je pa hitro ujela in se znašla v novem okolju. Rusija se je od njenega prvega mandata dopisnice do danes močno spremenila – medtem ko je Amerika zamenjala že pet predsednikov, je v Rusiji še vedno na oblasti Putin, močno je zaznamoval politično življenje v Rusiji. V času, ko je prišla, je bila veliko bolj tolerantna, nesporno je bila revnejša in z več kriminala, a nikakor ne moremo primerjati Jelcinove in Putinove Rusije, saj je Putin prišel na oblast, ko so se razmere začele stabilizirati, Jelcin pa je prišel v turbulentnem času. V prvem Putinovem obdobju je bila še relativno svobodna, kmalu pa je šla v avtoritaren sistem, kjer je danes, kar vpliva tudi na delo medijev, ne samo ruskih, ampak tudi delo dopisnikov. Nekateri mediji so se morali celo registrirati kot tuji agenti. Po njeno je Putin nekakšen novodobni car, možnost ima kandidirati še dvakrat, torej bi lahko bil na oblasti še krepko v svoja osemdeseta leta. Spregovorili sta tudi o situaciji z Navalnim, ki se odvija v zadnjih dneh.