Ljubljana v poeziji – Jaka Železnikar (poročilo z dogodka)

Ljubljana v poeziji – Jaka Železnikar (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 18. junij ― V ponedeljek, 11. junija, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev novega projekta Ljubljana v poeziji, ki ga vodi Jaka Železnikar. Peter Semolič je uvodoma povedal, da je nastal v sklopu društva Poiesis, ki se posveča predvsem poeziji in skuša prevpraševati meje pesništva, ena izmed njih je zagotovo sodobna tehnologija. Železnikar je na portalu Poiesis že prej prispeval veliko člankov na temo e-poezije in spletne umetnosti, Ljubljana v poeziji pa je logično nadaljevanje tega, hkrati pa tudi del širšega projekta Poiesis – predstavitev bolj neznanih pesniških in intermedialnih praks, v katerih ima poezija pomembno vlogo (npr. kantavtorstvo, slam poezija itd.). Železnikar je sicer avtor mnogih spletnih pesniških zbirk, sicer pa tudi programer in predavatelj.

Doktor otroške čarovnije - Lisica Nogavica, Muc Kapuc, Zelena jajca in krača. Dr. Seuss. Mladinska knjiga, 2018 (prevedla Urša Vogrinc Javoršek). (Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 18. junij ― Dr. Suess (1904 – 1991) je legendarni ameriški avtor, ki je napisal več kot šestdeset otroških knjig. Že za časa življenja je prodal več kot šeststo milijonov izvodov in bil preveden v dvajset jezikov, danes pa so številke še višje. Ravno zato je precej neverjetno, da smo prve prevode njegovih knjig dobili šele letos, kar 27 let po njegovi smrti, a bolje pozno kot nikoli. Za prepesnitev je poskrbela Urša Vogrinc Javoršek, ki je morala zaradi izčiščenega jezika, kratkih verzov in preprostih rim uvesti kar nekaj sprememb in prilagoditev, zato je še toliko bolj navdušujoče, da tudi za ljubitelja originalov slovenski prevod deluje enako hudomušno in spretno.

Doktor otroške čarovnije - Lisica Nogavica, Muc Kapuc, Zelena jajca in krača. Dr. Seuss. Mladinska knjiga, 2018 (prevedla Urša Vogrinc Javoršek). (Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 18. junij ― Dr. Suess (1904 – 1991) je legendarni ameriški avtor, ki je napisal več kot šestdeset otroških knjig. Že za časa življenja je prodal več kot šeststo milijonov izvodov in bil preveden v dvajset jezikov, danes pa so številke še višje. Ravno zato je precej neverjetno, da smo prve prevode njegovih knjig dobili šele letos, kar 27 let po njegovi smrti, a bolje pozno kot nikoli. Za prepesnitev je poskrbela Urša Vogrinc Javoršek, ki je morala zaradi izčiščenega jezika, kratkih verzov in preprostih rim uvesti kar nekaj sprememb in prilagoditev, zato je še toliko bolj navdušujoče, da tudi za ljubitelja originalov slovenski prevod deluje enako hudomušno in spretno.
Scott McCloud: Kako razumeti strip in Kako narisati strip (poročilo z dogodka)

Scott McCloud: Kako razumeti strip in Kako narisati strip (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 30. maj ― V četrtek, 24. maja, je v Trubarjev hiši literature potekalo prvo srečanje novega sklopa predavanj, ki so namenjena širitvi bralne kulture stripa. Govora je bilo o dveh knjigah ameriškega stripovskega analitika Scotta McClouda, Kako razumeti strip in Kako narisati strip. Predavala je Pia Nikolič, ki se ukvarja s stripovsko teorijo in stripi nasploh, za ta dogodek pa se je odločila, ker ji veliko ljudi reče, da bi sicer želeli brati stripe, a ne vedo, kje bi začeli, kaj in kako bi izbrali.
Pravila varstva in obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve posameznika

Pravila varstva in obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve posameznika

Trubarjeva hiša literature, 22. maj ― Zaradi novih predpisov o varovanju podatkov boste lahko prejemali naše novice, program in ostala obvestila le, če boste ostali z nami v stiku. V ta namen vas prosimo, da nam podate svojo privolitev za obdelavo podatkov iz vašega elektronskega sporočila. Privolitev podate tako, da na naslov trubarjeva@literarnahisa.si pošljete sporočilo z vsebino »SOGLAŠAM S PRIJAVO NA E-NOVICE«. Vsebina vaše privolitve: Do morebitnega preklica, izrecno, prostovoljno, brezpogojno in jasno dovoljujem, da MKL Trubarjeva hiša literature obdeluje moje osebne podatke (elektronski naslov), za namen prejema novic, programa in ostalih obvestil. Morebitni preklic soglasja pošljem lahko na to elektronsko sporočilo ali na kontaktne podatke MKL Trubarjeva hiša literature, ki so opredeljeni v Pravilih varstva in obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve posameznika (v nadaljevanju pravila). S preklicem soglasja ugodnosti ne boste več deležni. S privolitvijo jamčim, da sem seznanjeni s svojimi pravicami in obveznosti, ki so določeni v pravilih. Pravila so objavljena tudi na naslovu. Hvala za razumevanje, Trubarjeva hiša literature {fshare id=3305}
Misija (ne)mogoče - Vesolje, me slišiš? Jack Cheng. Mladinska knjiga, 2018 (prevedla Ana Ugrinović). (Veronika Šoster)

Misija (ne)mogoče - Vesolje, me slišiš? Jack Cheng. Mladinska knjiga, 2018 (prevedla Ana Ugrinović). (Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 19. maj ― Aleks Petroski iz Kolorada se zanima za vesolje. Pa ne samo zanima, pravzaprav ga obožuje tako zelo, da hoče z lastno raketo tja poslati posnetke, da bi lahko inteligentna vesoljska bitja spoznala, kakšna je Zemlja. Na raketnem tekmovanju je sicer neuspešen, a spozna ogromno novih prijateljev, ki ga spremljajo v Las Vegas, da bi poiskal sled za odtujenim očetom. Namesto njega najde polsestro Terro, izgubi pa svojega psa. Tu pa se težave pravzaprav šele dobro začnejo ...
Seganje – Denis Škofič, Igor Divjak in Petra Koršič (poročilo z dogodka)

Seganje – Denis Škofič, Igor Divjak in Petra Koršič (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 4. maj ― V petek, 4. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o Seganju, najnovejši pesniški zbirki Denisa Škofiča, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Z avtorjem sta se pogovarjala literarna kritika Igor Divjak in Petra Koršič. Po zelo uspešnem in dobro sprejetem prvencu Sprehajalec ptic (Študentska založba, 2013) je Seganje na oba kritika naredilo zelo močan vtis, kar se je videlo tudi skozi pogovor.
Krpica na krpico – Literarna krpanka: prihodnost. Ur. Nina Medved. Kulturni center Maribor, 2018.(Veronika Šoster)

Krpica na krpico – Literarna krpanka: prihodnost. Ur. Nina Medved. Kulturni center Maribor, 2018.(Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 1. maj ― Sedma številka literarnega fanzina Literarna krpanka, ki pri Kulturnem centru Maribor izhaja že od leta 2013 in je zamenjala kar nekaj urednikov, ima podnaslov Prihodnost. K sodelovanju in razmišljanju o prihodnjih časih so bili povabljeni mladi pesniki in pesnice (stari med 15 in 30 let) z vse Slovenije, odzvalo pa se jih je 20, katerih besedila sestavljajo lično knjižico s še bolj lično naslovnico Boštjana Kmetca – drevesni listi nakazujejo na mnoštvo pesmi, ki jih je prineslo z vseh vetrov, zdaj pa so se na ramenih urednice Nine Medved združile v gosto šelestečo krošnjo.
Krpica na krpico – Literarna krpanka: prihodnost. Ur. Nina Medved. Kulturni center Maribor, 2018.(Veronika Šoster)

Krpica na krpico – Literarna krpanka: prihodnost. Ur. Nina Medved. Kulturni center Maribor, 2018.(Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 1. maj ― Sedma številka literarnega fanzina Literarna krpanka, ki pri Kulturnem centru Maribor izhaja že od leta 2013 in je zamenjala kar nekaj urednikov, ima podnaslov Prihodnost. K sodelovanju in razmišljanju o prihodnjih časih so bili povabljeni mladi pesniki in pesnice (stari med 15 in 30 let) z vse Slovenije, odzvalo pa se jih je 20, katerih besedila sestavljajo lično knjižico s še bolj lično naslovnico Boštjana Kmetca – drevesni listi nakazujejo na mnoštvo pesmi, ki jih je prineslo z vseh vetrov, zdaj pa so se na ramenih urednice Nine Medved združile v gosto šelestečo krošnjo.
Tsssssssssssss, obvezna (bralna) počitniška oprema (poročilo z dogodka)

Tsssssssssssss, obvezna (bralna) počitniška oprema (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 25. april ― V ponedeljek, 23. aprila, so se v Trubarjevi hiši literature še zadnjič pred poletjem srečali Fejstbukerji, članice bralnega kluba pa so predstavile vsaka svoj seznam priporočenega počitniškega čtiva. Najraje berejo romane, ki imajo napeto zgodbo ali pa takšne, o katerih lahko še dolgo razmišljajo. Izbrale se kar nekaj mladinskih romanov, pa tudi kriminalk in (avto)biografskih romanov.
Pesniško-pripovedovalski nastop – Neil McCarthy (poročilo z dogodka)

Pesniško-pripovedovalski nastop – Neil McCarthy (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 13. april ― Na aprilski petek trinajsti je Ljubljano ponovno obiskal irski pesnik Neil McCarthy, ki je v Trubarjevi hiši literature predstavil svoj pesniški prvenec Stopgap Grace (Salmon poetry, 2018). Z njim se je pogovarjala Veronika Dintinjana, za živahno vzdušje pa je s tradicionalno irsko glasbo poskrbela še skupina Noreia, Neil pa je kot po navadi navdušil s svojo spoken word poezijo.

Zakaj sem fašist – Zbogom, fašisti. Marko Tomaš. Sanje, 2018. Prevedla Aleksandra Rekar (Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 3. april ― Pesnik Marko Tomaš se nam v slovenskem prevodu tokrat predstavlja drugič, in to v razmeroma kratkem času – pred dvema letoma je pri založbi Sanje izšel Črni molitvenik, zdaj pa že nov prevod, kar je zelo pozitivno, saj je pri nas prevodna poezija precej slabo in neredno zastopana. Tomaš je sicer zelo ploden pesnik, od leta 2000 je zbirke izdajal redno nekje na vsaki dve leti, od leta 2013 pa jih je izdal že sedem. Zanimivo pa je, da smo v slovenščini najprej dobili eno izmed novejših, z Zbogom, fašisti pa se vračamo nazaj, v leto 2009, in torej pesnikov razvoj vidimo v retrospektivi. Fašisti so zagotovo bolj brutalna in neposredna zbirka od Črnega molitvenika, hkrati pa so v nekaterih pogledih manj premišljeni, saj temeljijo na eksplozivnih čustvih.

Zakaj sem fašist – Zbogom, fašisti. Marko Tomaš. Sanje, 2018. Prevedla Aleksandra Rekar (Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 3. april ― Pesnik Marko Tomaš se nam v slovenskem prevodu tokrat predstavlja drugič, in to v razmeroma kratkem času – pred dvema letoma je pri založbi Sanje izšel Črni molitvenik, zdaj pa že nov prevod, kar je zelo pozitivno, saj je pri nas prevodna poezija precej slabo in neredno zastopana. Tomaš je sicer zelo ploden pesnik, od leta 2000 je zbirke izdajal redno nekje na vsaki dve leti, od leta 2013 pa jih je izdal že sedem. Zanimivo pa je, da smo v slovenščini najprej dobili eno izmed novejših, z Zbogom, fašisti pa se vračamo nazaj, v leto 2009, in torej pesnikov razvoj vidimo v retrospektivi. Fašisti so zagotovo bolj brutalna in neposredna zbirka od Črnega molitvenika, hkrati pa so v nekaterih pogledih manj premišljeni, saj temeljijo na eksplozivnih čustvih.
še novic