Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

ARS Ars humana, 5. november ― 150 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem od začetkov do danes V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled “okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a le Rdeči križ Slovenije deluje najdlje.”  dr. Darja Kerec foto: osebni arhiv Ob izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem govorimo o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859.
Droge v Tretjem rajhu

Droge v Tretjem rajhu

ARS Ars humana, 29. oktober ― Od dajanja močnih poživil vojakom na fronti do dvomljivih metod Hitlerjevega osebnega zdravnika Thea Morella, ki je svojemu varovancu vbrizgaval opiate. Knjiga nemškega novinarja in pisatelja Normana Ohlerja: »Popolna omama- Droge v Tretjem rajhu«, ki je v prevodu Neže Božič izšla pri Mladinski knjigi, je ob izidu povzročila veliko polemik pa tudi zelo dober odziv bralk in bralcev. Avtor se v njej loteva zamolčane zlorabe drog v Tretjem rajhu: od dajanja močnih poživil vojakom na fronti do dvomljivih metod Hitlerjevega osebnega zdravnika Thea Morella, ki je svojemu varovancu vbrizgaval opiate. Z Normanom Ohlerjem se je, ob njegovem obisku v Ljubljani, pogovarjal Tomaž Gerden.
France Štiglic in njegov opus

France Štiglic in njegov opus

ARS Ars humana, 15. oktober ― Oddaja ob 100. obletnici režiserjevega rojstva Filmski režiser France Štiglic je ustvaril prepoznaven in priljubljen opus celovečernih filmov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva bodo več o njem in njegovem opusu povedali filmski režiser Tugo Štiglic, televizijska avtorica Majda Širca, avtor filmološke študije o Štiglicu Tone Frelih in filmski zgodovinar Peter Stanković. V oddaji Ars humana v živo, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Žirovski besednjak

Žirovski besednjak

ARS Ars humana, 9. oktober ― Žirovski besednjak, prinaša 500 izbranih besed, kakor jih v njihovem žirovskem kontekstu razume, razlaga in (po)doživlja avtor te knjige- Miha Naglič. Miha Naglič – filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa deluje že 40 let na področju kulture v Žireh, zato ni presenetljivo, da je pripravil izjemno zanimivo knjigo z naslovom Žirovski besednjak. Miha Naglič, ŽIri, 2019. foto: Tina Dokl. Miha Naglič je v uvodu k tej knjigi med drugim zapisal: »Število 40 že v Bibliji označuje dobo, v kateri nekaj dozori. Je tudi čas za obračun, za bilanco. Kako naj jo podam? Lahko bi napisal spomine, a glede na to, da nisem kakšna sila popularna osebnost, bi ti najbrž ne bili prav zanimivi. Lahko bi sestavil spisek vseh svojih del – prireditev, ki sem jih pripravil in največkrat tudi vodil, člankov in knjig, ki sem jih napisal ali uredil … Tega bi bilo kar nekaj, a spiski so spet nekaj suhoparnega. In tako sem se odločil, da svoje 40-letno udejstvovanje na Žirovskem sklenem s to knjigo, z Žirovskim besednjakom.« Tako Miha Naglič v tej svoji peti knjigi kot avtor razlaga petsto izbranih besed, s katerimi predstavi Žiri, Žirovce, njihove sosede in njihove medsebojne odnose, pa tudi odnos do izbranih besed, pojmov, imen in tako dalje. Žirovski besednjak in njegovega avtorja bomo spoznali v oddaji ARS humana. Miha Naglič, predstavitev knjige na Glasovi preji, Žiri, 6.6.2019. foto: Tina Dokl.  
Pr.Kr. ali pr.n.št. – dileme oslove sence!?

Pr.Kr. ali pr.n.št. – dileme oslove sence!?

ARS Ars humana, 8. oktober ― Arheolog in kustos dr. Peter Turk (Narodni muzej Slovenije), o tem, ali je poimenovanje merjenja časa težava, ki jo najbolje opiše antična prispodoba o "spopadih za lastništvo oslove sence" Pred Kristusom ali pred našim štetjem – vprašanje, kako meriti zgodovinska obdobja starejše preteklosti, pri nas in še kje sproža nenavadne idejne spore, ki več povedo o govorcih kot o samem merjenju časa. Arheolog in kustos dr. Peter Turk iz Ljubljane (Narodni muzej Slovenije), naš tokratni gost, je sredi poletja v sobotni prilogi vsedržavnega časopisa objavil razmišljanje o “zadregah s Kristusovim štetjem“. Nekaj časa trajajoča polemika v pismih bralcev je pokazala, da utegne brezpogojno zagovarjanje tako ene kot druge srajnosti idejno razhajanje spremeniti v “dilemo antičnih Abderitov”, ki so se prepirali o lastništvu oslove sence. V pogovoru se izkažejo precej drugačni sklepi na temo. Štetje let Štetje let – o preteklosti se ne moremo pogovarjati brez upoštevanja časa. S kronologijo se določen dogodek umesti v čas in prostor ter postane smiseln. Človeštvo že od nekdaj šteje svoja leta od nekega pomembnega dogodka dalje. Danes v sodobnem svetu in globalnih komunikacijah uporabljamo evropsko štetje let, ki izhaja iz datiranja Kristusovega rojstva. Stari Grki so šteli leta od organizacije prvih olimpijskih iger (leta 776 p.n.š.), Rimljani od ustanovitve mesta Rima (753 p.n.š.), muslimani od Mohamedove hidžre (leta 622). Pri štetju in označevanju uporabljamo posamezne datume ter desetletja, stoletja in tisočletja. Evropsko štetje let izhaja iz evropske kulturne tradicije. Štetje je v 6. st. predlagal Dionizij Mali, menih iz Dobrudže. Namesto prej običajnih štetij, ki so se v Evropi večinoma nanašali na mejnike rimske zgodovine, je kot izhodišče za štetje postavil Kristusovo rojstvo, kot ga je razbral iz Svetega pisma. Sodobne kronološke raziskave sicer kažejo na verjetnost, da se je Jezus Kristus rodil več let pred začektom našega štetja. Kakorkoli, evropsko štetje let j
Slovenska muzikologija

Slovenska muzikologija

ARS Ars humana, 1. oktober ― Pogovor o zgodovini domače misli o glasbi in njenih sodobnih izzivih z dr. Matjažem Barbom Muzikologija kot redno, kontinuirano dejavno humanistično področje, kot znanstvena veda se je pri nas vzpostavila v začetku šestdesetih let, vendar pa pravi začetki znanstvene obravnave glasbe segajo precej dlje in nekateri med njimi so dosegli zavidljivo raven. Na to opozarja knjiga Slovenska muzikologija – kratek prelet po zgodovini dr. Matjaža Barba. Z njim smo se pogovarjali ob začetku 3. muzikoloških dnevov.
Avtorji in avtorice, rojeni po letu 1980, se nekoliko predstavijo

Avtorji in avtorice, rojeni po letu 1980, se nekoliko predstavijo

ARS Ars humana, 27. september ― Ob izidu dvojne številke revije Dialogi, posvečene kratkim zgodbam ter njihovim avtoricam in avtorjem. Na začetku leta je izšla dvojna številka revije Dialogi z naslovom Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric, rojenih po letu 1980. Izmed triindvajsetih avtoric in avtorjev se bo v tokratni oddaji Ars humana predstavilo zgolj sedem. Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Tomo Podstenšek in Vesna Lemaić  bodo povedali, kako pišejo zgodbe, in prebrali svojo zgodbo ali odlomek iz nje. Če vas vsaj malo zanima sodobna literarna ustvarjalnost, nikar ne zamudite.
Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

ARS Ars humana, 25. september ― Ob izidu faksimilirane izdaje romana Beatin dnevnik (1887) Luize Pesjak Ob nedavnem izidu prve faksimilirane izdaje prvega slovenskega romana v dnevniški obliki, romana Beatin dnevnik (1887) avtorice Luize Pesjak, smo v studio povabili izr. prof. dr. Urško Perenič, ki je izdajo pospremila z znanstvenokritičnimi opombami in zanimivo, poglobljeno literarnozgodovinsko študijo. V oddaji bo spregovorila o tem, kaj je izid dela pomenil v takratnem literarno-zgodovinskem in družbenem kontekstu, o tem, zakaj je bila avtoričina izbira žanra drzna poteza in drugih zanimivih vidikih tega dela.
Gandhi in njegova zapuščina

Gandhi in njegova zapuščina

ARS Ars humana, 24. september ― Odmev življenja, delovanja in misli Mahatme Gandhija v 21. stoletju. Drugega oktobra je minilo 150 let od rojstva velikega indijskega voditelja, družbenega preroditelja in misleca Mahatme Gandhija. Z izvajanjem nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, je v prvi polovici prejšnjega stoletja predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Ars humana je ob obletnici Gandhijevega rojstva zato namenjena osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
»New age« ali »old age«: kako živ je gnosticizem?

»New age« ali »old age«: kako živ je gnosticizem?

ARS Ars humana, 19. september ― Ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetkov krščanstva? Monumentalno delo Ireneja Lyonskega Zoper krivoverstva, ki ima v grškem izvirniku pomenljiv naslov Razkritje in zavrnitev lažnega spoznanja, odpre temeljna vprašanja o razlikovanju med pravo vero (ortodoksija) in krivoverskimi ali heretičnimi nauki: Kaj je gnoza in kdo so gnostiki? V čem se gnosticizem in druga krivoverstva razlikujejo od pravovernega nauka? Kateri so po Ireneju kriteriji, ki zagotavljajo pravo vero? In ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetkov krščanstva, zaradi česar bi jih lahko imenovali tudi »old age«? Naš gost bo jezuit in glavni prevajalec Irenejevega dela Benjamin Bevc. New age in gnosticizem: podobnosti in razlike New age je izrazito kompleksen pojav in po mojem mnenju ga težko primerjamo z antičnim gnosticizmom. Res pa je, da se v strokovni literaturi, ki obravnava new age, pogosto omenja povezava z gnosticizmom in drugimi predhodniki new aga. Vendar sem sam nekoliko skeptičen pri iskanju tesnih vzporednic med obema pojavoma. Po mojem mnenju je več razlik kot podobnosti. Podobnosti sta predvsem dve. Prva zadeva sinkretistični značaj tako new aga kot gnosticizma. Se pravi, new age se navdihuje pri hinduizmu, budizmu, ezoterizmu, pri ekološkem gibanju, pri alternativni medicini, pa tudi pri krščanstvu. Na podoben način je tudi gnosticizem nekakšno sinkretistično gibanje, kar nasploh velja za helenistično obdobje. Strokovnjaki za gnosticizem danes jasno povedo, da obstajajo za gnosticizem trije glavni viri: prvi je platonistična filozofija v nekoliko radikalizirani različici, se pravi, gnosticizem mnogo bolj kot Platon sam poudarja razliko med duhom in telesom, med idejami in materialnostjo. Druga dva vira pa sta krščanstvo in judovstvo. Predvsem znotraj krščanstva je na gnosticizem močno vplivalo vprašanje Božjega trpljenja, vprašanje
Čustva v razčustvovanem svetu

Čustva v razčustvovanem svetu

ARS Ars humana, 5. september ― Razmislek o programskem jedru 22. festivala Mladi levi. Umetnost je lahko laboratorij misli, prostor, kjer lahko nastajajo radikalni teoretični modeli. Je tudi – kot je nekoč lepo ubesedil umetnik performansa, pisatelj, aktivist in radikalni pedagog Guillermo Gómez-Peña, polje, s katerega je izgnana ideja, da nekaj ni mogoče. Pa tudi prostor, v katerem se lahko neguje kontradikcija in so pod drobnogledom kompleksnosti, ki so v vsakdanu prezrte. Zato je umetniško dejanje, bodisi majhnega ali večjega obsega vedno zanimiva iztočnica za premišljanje vprašanj, ki izhajajo iz umetniških praks in jih sočasno presegajo. V tokratni oddaji Ars humana se bomo tako zaustavili ob vprašanju čustvenega materializma, skovanki oz. sugestivnem terminu, kot so ga opredelile njegove avtorice in je bil programsko jedro letošnjega, že 22. festivala Mladi levi. Naše sogovornice so filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka Renata Salecl, umetnica Alenka Pirman in članica kolektiva zavoda Bunker, ki je organizator Mladih levov, Tamara Bračič Vidmar.
Quentin Tarantino

Quentin Tarantino

ARS Ars humana, 28. avgust ― Zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor? Odgovor iščejo Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev. Quentin Tarantino je nedvomno eden najpomembnejših avtorskih glasov v sodobni ameriški kinematografiji. Vsak, ki se vsaj malo zanima za film, najbrž ob omembi Tarantina v mislih takoj zagleda katerega od kultnih prizorov iz njegovih filmov, ki so se zapisali v filmsko zgodovino. Opus osmih del, med katerimi so Šund, Jackie Brown, Neslavne barabe, Django brez okovov in Podlih osem, je dopolnil film Bilo je nekoč v Hollywoodu, ki se pravkar vrti v slovenskih kinematografih. O tem, zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor, se bomo v tokratni oddaji Ars humana pogovarjali filmski publicisti in kritiki Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev.
Iden

Iden

ARS Ars humana, 23. avgust ― elektroakustična in radijska opera na presečišču človeka, narave in umetnosti 2. julija 2019, v času navtične zore, se je v Rastlinjaku Tivoli v Ljubljani, natančneje v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost, odvila premiera elektroakustične in radijske opere Iden. Njen motiv je razmislek o človekovem upravljanju z naravo na primeru pod Unescom zaščitene Kuronske sipine v Litvi. Na podlagi opere bomo v oddaji raziskovali pomen umetnosti za ozaveščanje problemov, ki na prvi, a le na prvi pogled zahtevajo racionalni razmislek. Spregovorile bodo avtorice scenaristka in režiserka Saška Rakef, soscenaristka Tina Kozin in skladateljica Bojana Šaljić Podešva, svoja razmišljanja pa nam bo zaupala še dramaturška svetovalka opere Pia Brezavšček. Vabimo vas tudi, da Iden poslušate na Arsovih nočeh v stari Ljubljani ta petek, 30. avgusta, ob 19.15 v Mestnem muzeju Ljubljana.
Tolkalo

Tolkalo

ARS Ars humana, 16. avgust ― Radijska igra v kateri se spopadeta svobodna gospodarska pobuda in mali človek Če bi sredi noči sto metrov stran od vaše hiše nenapovedano, meni nič, tebi nič, iz vrtine usekal ogenj, bi se ustrašili? Če bi dobili informacijo, da so se na polju poleg vaše hiše zakopavale strupene kemikalije, ali bi ostali ravnodušni? Če bi vam odgovorili, da je mešanica, ki jo v vašem kraju spuščajo štiri kilometre globoko v zemljo, poslovna skrivnost in ni vaša stvar, ali bi rekli – »v redu, potem pa kar nadaljujte«? Spoštovani poslušalci, to so le nekatera izmed vprašanj, ki jih bomo odprli v oddaji Ars humana, v katero smo tokrat uvrstili radijsko igro Tolkalo. Vprašanje, ki ga igra razpira je: Je pravica do svobodne gospodarske pobude neomejena? Ali je omejena s pravico do zdravega življenjskega okolja? Vabljeni k poslušanju! Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Saška Rakef Strokovni sodelavec: Rajko Stupar Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Nastopajo: Peter Goljat: David Gaber K. Trseglav Ženska: Barbara Vidovič Tonski mojster: Matjaž Miklič Igor Velše
še novic