Ars humana

Ars humana

ARS Ars humana, 15. oktober ― Oddaja Ars humana predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine, včasih pa seže tudi na širše področje umetnosti in kulture. Najpogosteje […] Oddaja Ars humana predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine, včasih pa seže tudi na širše področje umetnosti in kulture. Najpogosteje je oblikovana na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in umetnosti ter njuna popularizacija.
Žirovski besednjak

Žirovski besednjak

ARS Ars humana, 9. oktober ― Žirovski besednjak, prinaša 500 izbranih besed, kakor jih v njihovem žirovskem kontekstu razume, razlaga in (po)doživlja avtor te knjige- Miha Naglič. Miha Naglič – filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa deluje že 40 let na področju kulture v Žireh, zato ni presenetljivo, da je pripravil izjemno zanimivo knjigo z naslovom Žirovski besednjak. Miha Naglič, ŽIri, 2019. foto: Tina Dokl. Miha Naglič je v uvodu k tej knjigi med drugim zapisal: »Število 40 že v Bibliji označuje dobo, v kateri nekaj dozori. Je tudi čas za obračun, za bilanco. Kako naj jo podam? Lahko bi napisal spomine, a glede na to, da nisem kakšna sila popularna osebnost, bi ti najbrž ne bili prav zanimivi. Lahko bi sestavil spisek vseh svojih del – prireditev, ki sem jih pripravil in največkrat tudi vodil, člankov in knjig, ki sem jih napisal ali uredil … Tega bi bilo kar nekaj, a spiski so spet nekaj suhoparnega. In tako sem se odločil, da svoje 40-letno udejstvovanje na Žirovskem sklenem s to knjigo, z Žirovskim besednjakom.« Tako Miha Naglič v tej svoji peti knjigi kot avtor razlaga petsto izbranih besed, s katerimi predstavi Žiri, Žirovce, njihove sosede in njihove medsebojne odnose, pa tudi odnos do izbranih besed, pojmov, imen in tako dalje. Žirovski besednjak in njegovega avtorja bomo spoznali v oddaji ARS humana. Miha Naglič, predstavitev knjige na Glasovi preji, Žiri, 6.6.2019. foto: Tina Dokl.  
Slovenska muzikologija

Slovenska muzikologija

ARS Ars humana, 1. oktober ― Pogovor o zgodovini domače misli o glasbi in njenih sodobnih izzivih z dr. Matjažem Barbom Muzikologija kot redno, kontinuirano dejavno humanistično področje, kot znanstvena veda se je pri nas vzpostavila v začetku šestdesetih let, vendar pa pravi začetki znanstvene obravnave glasbe segajo precej dlje in nekateri med njimi so dosegli zavidljivo raven. Na to opozarja knjiga Slovenska muzikologija – kratek prelet po zgodovini dr. Matjaža Barba. Z njim smo se pogovarjali ob začetku 3. muzikoloških dnevov.
Avtorji in avtorice, rojeni po letu 1980, se nekoliko predstavijo

Avtorji in avtorice, rojeni po letu 1980, se nekoliko predstavijo

ARS Ars humana, 27. september ― Ob izidu dvojne številke revije Dialogi, posvečene kratkim zgodbam ter njihovim avtoricam in avtorjem. Na začetku leta je izšla dvojna številka revije Dialogi z naslovom Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric, rojenih po letu 1980. Izmed triindvajsetih avtoric in avtorjev se bo v tokratni oddaji Ars humana predstavilo zgolj sedem. Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Tomo Podstenšek in Vesna Lemaić  bodo povedali, kako pišejo zgodbe, in prebrali svojo zgodbo ali odlomek iz nje. Če vas vsaj malo zanima sodobna literarna ustvarjalnost, nikar ne zamudite.
Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

ARS Ars humana, 25. september ― Ob izidu faksimilirane izdaje romana Beatin dnevnik (1887) Luize Pesjak Ob nedavnem izidu prve faksimilirane izdaje prvega slovenskega romana v dnevniški obliki, romana Beatin dnevnik (1887) avtorice Luize Pesjak, smo v studio povabili izr. prof. dr. Urško Perenič, ki je izdajo pospremila z znanstvenokritičnimi opombami in zanimivo, poglobljeno literarnozgodovinsko študijo. V oddaji bo spregovorila o tem, kaj je izid dela pomenil v takratnem literarno-zgodovinskem in družbenem kontekstu, o tem, zakaj je bila avtoričina izbira žanra drzna poteza in drugih zanimivih vidikih tega dela.
Gandhi in njegova zapuščina

Gandhi in njegova zapuščina

ARS Ars humana, 24. september ― Odmev življenja, delovanja in misli Mahatme Gandhija v 21. stoletju. Drugega oktobra je minilo 150 let od rojstva velikega indijskega voditelja, družbenega preroditelja in misleca Mahatme Gandhija. Z izvajanjem nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, je v prvi polovici prejšnjega stoletja predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Ars humana je ob obletnici Gandhijevega rojstva zato namenjena osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
»New age« ali »old age«: kako živ je gnosticizem?

»New age« ali »old age«: kako živ je gnosticizem?

ARS Ars humana, 19. september ― Ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetkov krščanstva? Monumentalno delo Ireneja Lyonskega Zoper krivoverstva, ki ima v grškem izvirniku pomenljiv naslov Razkritje in zavrnitev lažnega spoznanja, odpre temeljna vprašanja o razlikovanju med pravo vero (ortodoksija) in krivoverskimi ali heretičnimi nauki: Kaj je gnoza in kdo so gnostiki? V čem se gnosticizem in druga krivoverstva razlikujejo od pravovernega nauka? Kateri so po Ireneju kriteriji, ki zagotavljajo pravo vero? In ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetkov krščanstva, zaradi česar bi jih lahko imenovali tudi »old age«? Naš gost bo jezuit in glavni prevajalec Irenejevega dela Benjamin Bevc. New age in gnosticizem: podobnosti in razlike New age je izrazito kompleksen pojav in po mojem mnenju ga težko primerjamo z antičnim gnosticizmom. Res pa je, da se v strokovni literaturi, ki obravnava new age, pogosto omenja povezava z gnosticizmom in drugimi predhodniki new aga. Vendar sem sam nekoliko skeptičen pri iskanju tesnih vzporednic med obema pojavoma. Po mojem mnenju je več razlik kot podobnosti. Podobnosti sta predvsem dve. Prva zadeva sinkretistični značaj tako new aga kot gnosticizma. Se pravi, new age se navdihuje pri hinduizmu, budizmu, ezoterizmu, pri ekološkem gibanju, pri alternativni medicini, pa tudi pri krščanstvu. Na podoben način je tudi gnosticizem nekakšno sinkretistično gibanje, kar nasploh velja za helenistično obdobje. Strokovnjaki za gnosticizem danes jasno povedo, da obstajajo za gnosticizem trije glavni viri: prvi je platonistična filozofija v nekoliko radikalizirani različici, se pravi, gnosticizem mnogo bolj kot Platon sam poudarja razliko med duhom in telesom, med idejami in materialnostjo. Druga dva vira pa sta krščanstvo in judovstvo. Predvsem znotraj krščanstva je na gnosticizem močno vplivalo vprašanje Božjega trpljenja, vprašanje
Čustva v razčustvovanem svetu

Čustva v razčustvovanem svetu

ARS Ars humana, 5. september ― Razmislek o programskem jedru 22. festivala Mladi levi. Umetnost je lahko laboratorij misli, prostor, kjer lahko nastajajo radikalni teoretični modeli. Je tudi – kot je nekoč lepo ubesedil umetnik performansa, pisatelj, aktivist in radikalni pedagog Guillermo Gómez-Peña, polje, s katerega je izgnana ideja, da nekaj ni mogoče. Pa tudi prostor, v katerem se lahko neguje kontradikcija in so pod drobnogledom kompleksnosti, ki so v vsakdanu prezrte. Zato je umetniško dejanje, bodisi majhnega ali večjega obsega vedno zanimiva iztočnica za premišljanje vprašanj, ki izhajajo iz umetniških praks in jih sočasno presegajo. V tokratni oddaji Ars humana se bomo tako zaustavili ob vprašanju čustvenega materializma, skovanki oz. sugestivnem terminu, kot so ga opredelile njegove avtorice in je bil programsko jedro letošnjega, že 22. festivala Mladi levi. Naše sogovornice so filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka Renata Salecl, umetnica Alenka Pirman in članica kolektiva zavoda Bunker, ki je organizator Mladih levov, Tamara Bračič Vidmar.
Quentin Tarantino

Quentin Tarantino

ARS Ars humana, 28. avgust ― Zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor? Odgovor iščejo Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev. Quentin Tarantino je nedvomno eden najpomembnejših avtorskih glasov v sodobni ameriški kinematografiji. Vsak, ki se vsaj malo zanima za film, najbrž ob omembi Tarantina v mislih takoj zagleda katerega od kultnih prizorov iz njegovih filmov, ki so se zapisali v filmsko zgodovino. Opus osmih del, med katerimi so Šund, Jackie Brown, Neslavne barabe, Django brez okovov in Podlih osem, je dopolnil film Bilo je nekoč v Hollywoodu, ki se pravkar vrti v slovenskih kinematografih. O tem, zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor, se bomo v tokratni oddaji Ars humana pogovarjali filmski publicisti in kritiki Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev.
Iden

Iden

ARS Ars humana, 23. avgust ― elektroakustična in radijska opera na presečišču človeka, narave in umetnosti 2. julija 2019, v času navtične zore, se je v Rastlinjaku Tivoli v Ljubljani, natančneje v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost, odvila premiera elektroakustične in radijske opere Iden. Njen motiv je razmislek o človekovem upravljanju z naravo na primeru pod Unescom zaščitene Kuronske sipine v Litvi. Na podlagi opere bomo v oddaji raziskovali pomen umetnosti za ozaveščanje problemov, ki na prvi, a le na prvi pogled zahtevajo racionalni razmislek. Spregovorile bodo avtorice scenaristka in režiserka Saška Rakef, soscenaristka Tina Kozin in skladateljica Bojana Šaljić Podešva, svoja razmišljanja pa nam bo zaupala še dramaturška svetovalka opere Pia Brezavšček. Vabimo vas tudi, da Iden poslušate na Arsovih nočeh v stari Ljubljani ta petek, 30. avgusta, ob 19.15 v Mestnem muzeju Ljubljana.
Tolkalo

Tolkalo

ARS Ars humana, 16. avgust ― Radijska igra v kateri se spopadeta svobodna gospodarska pobuda in mali človek Če bi sredi noči sto metrov stran od vaše hiše nenapovedano, meni nič, tebi nič, iz vrtine usekal ogenj, bi se ustrašili? Če bi dobili informacijo, da so se na polju poleg vaše hiše zakopavale strupene kemikalije, ali bi ostali ravnodušni? Če bi vam odgovorili, da je mešanica, ki jo v vašem kraju spuščajo štiri kilometre globoko v zemljo, poslovna skrivnost in ni vaša stvar, ali bi rekli – »v redu, potem pa kar nadaljujte«? Spoštovani poslušalci, to so le nekatera izmed vprašanj, ki jih bomo odprli v oddaji Ars humana, v katero smo tokrat uvrstili radijsko igro Tolkalo. Vprašanje, ki ga igra razpira je: Je pravica do svobodne gospodarske pobude neomejena? Ali je omejena s pravico do zdravega življenjskega okolja? Vabljeni k poslušanju! Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Saška Rakef Strokovni sodelavec: Rajko Stupar Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Nastopajo: Peter Goljat: David Gaber K. Trseglav Ženska: Barbara Vidovič Tonski mojster: Matjaž Miklič Igor Velše
Anton Vratuša: akademik, slavist, politik, diplomat

Anton Vratuša: akademik, slavist, politik, diplomat

ARS Ars humana, 6. avgust ― Pred dvema letoma preminuli akademik je v času nastanka pogovora ravno obhajal svoj stoti jubilej. V oddaji Ars humana boste lahko prisluhnili arhivskemu pogovoru z doktorjem Antonom Vratušo, akademikom, slavistom, politikom in diplomatom. Vratuša je tik pred drugo vojno doktoriral in pisal jezikoslovne in literarno-teoretične razprave. Po vojni je deloval v Beogradu, bil je med drugim namestnik zunanjega ministra in jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih. Na družboslovnem polju se je ukvarjal z državami v razvoju, z lokalnimi skupnostmi in manjšinami. Pred dvema letoma preminuli akademik je v času nastanka pogovora ravno obhajal svoj stoti jubilej. Kljub visokim letom je bil takrat še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z njim se je leta 2015 pogovarjal pokojni Štefan Kutoš, dolgoletni urednik na programu Ars.
Umetniško delo in njegov kontekst

Umetniško delo in njegov kontekst

ARS Ars humana, 5. avgust ― O zmagovalnem filmu filmskega festivala v Pulju Ko avditorij obmolkne. In tišini sledi osem-minutni aplavz. V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo zmagovalni film osrednjega hrvaškega filmskega festivala v Pulju – Dnevnik Diane Budisavljević, igrano-dokumentarni film o humanitarki Diani, Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Verjetno obstaja več razlag, zakaj umetniško delo v določenem prostoru in času doseže tako močan odziv občinstva. V tokratni Ars humani boste slišali le nekaj iztočnic za razmislek – intervju z režiserko Dano Budisavljević – pripravila ga je Biljana Žikić, odlomke iz zapisa, ki ga je o filmu in odzivu nanj za Jutarnji list zapisala novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, uvodoma pa poročilo, ki ga je o Dnevniku Diane Budisavljević pripravila naša televizijska kolegica, filmska kritičarka Zemira A. Pečovnik
Rojstvo zbirke znotraj gledališča

Rojstvo zbirke znotraj gledališča

ARS Ars humana, 25. julij ― O Knjižnici MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.
še novic