Oder

ARS Oder, 19. februar ― Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Oder

ARS Oder, 12. februar ― Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.
Položaj samozaposlenih na področju uprizoritvene umetnosti

Položaj samozaposlenih na področju uprizoritvene umetnosti

ARS Oder, 5. februar ― Odgovornost zakonodajalca »Država uresničuje javni interes za kulturo tudi z registracijo samozaposlenih v kulturi v razvidu ministra, pristojnega za kulturo.« (Iz 24. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.) O položaju samozaposlenih na področju uprizoritvene umetnosti se bo z dramaturginjo in prevajalko Barbaro Skubic pogovarjala Saška Rakef.

Oder

ARS Oder, 29. januar ― Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.
Tomi Janežič

Tomi Janežič

ARS Oder, 22. januar ― O prisotnosti in procesu igralca, o prostoru in zvoku kot soigralcu O prisotnosti igralcev na odru, ki ni konvencionalna ali pa običajna. O različnih vrstah komunikacije v gledališču, o plastenju in ne ilustraciji življenja na odru … o razstavljanju gledališča. Pa tudi o odgovornosti ustvarjalca do zgodbe, ki se uprizarja, in do občinstva, ki uprizoritvi prisostvuje.
Petra Pogorevc o predstavi 2020

Petra Pogorevc o predstavi 2020

ARS Oder, 15. januar ― Človeštvo v kolesju časa, odvisno tudi od logike naključij Mislec Yuval Noah Harari, profesor zgodovine na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, v svojih esejskih poljudnoznanstvenih besedilih, s katerimi se vrača v preteklost evolucije velike zgodbe človeštva, izbira in prepleta ideje in znanstvene teorije sedanjosti ter z bolj ali manj provokativnimi zamislimi preigrava scenarije prihodnosti. Njegove knjižne uspešnice Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo deus: kratka zgodovina prihosnosti in 21. nasvetov za 21. stoletje, ki jih v prevodu lahko beremo tudi pri nas, navdihujejo Festival Slovenija 2050 in sestavljajo motivni temelj koprodukcijske predstave Cankarjevega doma, ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega. O znanstvenem kabaretu, formalno in žanrsko raznolikem performansu tokrat z dramaturginjo predstave Petro Pogorevc.
Tomaž Grom

Tomaž Grom

ARS Oder, 8. januar ― In 20 let zavoda SPLOH Ustvarjanje na presečišču glasbenih, uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti; osvobajanje od vnaprej danih oblik, sintaks, ritmik in zvočnih spektrov; tveganje, živost, naključnost, nepredvidljivost, odprtost – s pravico do napake. Do procesno in raziskovalno naravnanih del. To je le nekaj stavkov, s katerimi lahko orišemo ustvarjalni pristop kontrabasista, elektrofonika in skladatelja Tomaža Groma, ustanovitelja in programskega vodje zavoda Sploh. Z njim tokrat o pristopu k ustvarjanju, ki ga ne pogojujejo pričakovanja in konvencije, pa tudi ne številke (občinstva, produkcijskih enot, …), pa tudi o improvizaciji, delu z mladimi in še čem.
Ta pesem ozdravi ribo

Ta pesem ozdravi ribo

ARS Oder, 1. januar ― O izzivih umetnosti, ki – v svetu, dominantno usidranem v vizualnem – ustvarja zgolj dražljaje, ki jih prevaja slušna pot. »Vedno se mi zdi, da v radijski igri iščem prostor, širino za potovanje v svetove, ki so na meji z »realnim«, da iščem na nek način »subjektivno, senzorično izkušnjo«, ki bi povedala več, oz. da iščem »napako« v realnem svetu. S tega stališča so otroške radijske igre na nek način odličen material, ki pa je vendar na nek način »zamejen z neko varno linijo«, pove režiserka Ana Krauthaker, ki podpisuje tudi režijo radijske igre za otroke Ta pesem ozdravi ribo. Igro, ki je bila nominirana za prestižno nagrado prix Europa, je glasbeno opremil instrumentalist in skladatelj Luka Hočevar. Ob primerih izbranih radijskih iger za otroke, pa tudi za odrasle, bomo z Ano Krauthaker in Luko Hočevarjem govorili o izzivih umetnosti, ki – v svetu, dominantno usidranem v vizualnem – ustvarja zgolj dražljaje, ki jih prevaja slušna pot. Govorili bomo o zvoku, glasu, besedi, glasbi, načinih poslušanja. Slišali pa boste tudi odlomke iz radijskih iger Ta pesem ozdravi ribo, O kravi, ki je lajala v luno in Srečen.
Igralka Gaja Višnar o predstavi Antigona, ki nastaja med Londonom, Tolminom in Ljubljano

Igralka Gaja Višnar o predstavi Antigona, ki nastaja med Londonom, Tolminom in Ljubljano

ARS Oder, 25. december 2019 ― Predstava v opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove. Med Londonom, Tolminom in Ljubljano nastaja predstava Antigona. V mednarodni igralski ekipi, ki jo vodi režiserka Sanja Gregorčič, sodeluje tudi Gaja Višnar. Antigona je prevod in priredba Jovanovićeve Antigone (Balkanska trilogija) v angleški jezik, z mednarodno zasedbo igralcev iz Italije, Amerike, Britanije in Slovenije. Zgodba sledi klasičnemu antičnemu mitu o bratomoru in prepovedanem pokopu brata izdajalca, le da je postavljena v zasedeno Sarajevo v čas krvave balkanske vojne. Kraljeva družina se skriva v zaklonišču, kjer si Kreon, Jokasta, Antigona in Ismena prepevajo stari jugo rok in kjer prerok Tejrezias napoveduje prihodnost iz straniščne kolibe. Predstava nastaja v spomin na vojne dogodke na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v trajen opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove. Mlado ustvarjalko Gajo Višnar je pred mikrofon povabil Alen Jelen. Beseda bo tekla tudi o življenju in delu slovenske igralke v New Yorku.
20 let ŠKUC GLEDALIŠČA

20 let ŠKUC GLEDALIŠČA

ARS Oder, 18. december 2019 ― O neodvisni umetniški produkciji z umetniškim vodjo ŠKUC GLEDALIŠČA, režiserjem Alenom Jelenom. Naš uprizoritveni prostor zaznamujejo zelo bogate, kakovostne in raznovrstne umetniške poetike, ki nastajajo v produkciji nevladnih organizacij. Številne – kljub pogosto težavnim produkcijskim razmeram, ki segajo od finančne do prostorske podhranjenosti – slavijo visoko letnico delovanja. Med njimi je tudi ŠKUC-Gledališče, ki je dan pred iztekom leta 2019 vstopilo v dvajseto leto svojega delovanja. Pred mikrofon smo povabili njegovega umetniškega direktorja, režiserja Alena Jelena. V pogovoru bomo navedli nekatere značilnosti gledališča ŠKUC, govorili pa bomo tudi o širših izzivih delovanja na področju neodvisne umetniške produkcije.
Lutkovni medij med analognim in digitalnim

Lutkovni medij med analognim in digitalnim

ARS Oder, 11. december 2019 ― Lutka in animirnje njenega širokega potenciala »Lutka, osvobojena svoje figuralnosti in določujočih okvirjev, se transcendira v animirano entiteto, odprt medij raznih potencialov. S prelivnostjo v različna snovna stanja in umetniške oblike predstavlja sintezo raznolikih estetskih prijemov in tehnologije.« Gre za citat uvodnika zadnje številke revije Lutka, v kateri so zbrani članki, v katerih se avtorji ukvarjajo z različnimi možnostmi gledališča animiranih form, ki jih srečujemo v lutkovnih gledališčih. Gostje oddaje bodo Ajda Rooss, ki sicer umetniško vodi Lutkovno gledališče Ljubljana, Maša Jazbec, ki se med drugim ukvarja z raziskovanju lutkovne umetnosti in zelo izstopajoča umetnika s prepoznavnima poetikama na področju performativnih in uprizoritvenih praks, tudi lutkovna ustvarjalca Tin Grabnar in Matija Solce.
Od PreGleja do Krika

Od PreGleja do Krika

ARS Oder, 4. december 2019 ― O (ne)spremenljivosti položaja sodobne slovenske dramatike in njenih avtorjev O (ne)sistematičnem uprizarjanju, objavljanju, izobraževanju in strokovnem usposabljanju, pa tudi o stanovskem povezovanju dramatičark in dramatikov smo se pogovarjali z dramatičarko Kim Komljanec.
Arhitektura antičnega gledališča

Arhitektura antičnega gledališča

ARS Oder, 27. november 2019 ― Z dr. Božidarjem Slapšakom o monumentalni arhitekturi in prelomnih tehnničnih rešitvah. V grških helenističnih mestih kulturne vrednote predstavlja tudi gledališče, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi prof. dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča.
Scenograf Ernest Franz

Scenograf Ernest Franz

ARS Oder, 20. november 2019 ― Zapis Ane Kocjančič o pionirju oblikovanja slovenskega odrskega prostora Pred časom je izšla knjiga Ane Kocjančič “Prostor v prostoru”– Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991. Monografija je razdeljena v dve knjigi. V prvi knjigi avtorica obravnava obdobje od začetkov do druge svetovne vojne, druga knjiga pa se ukvarja s sodobnim gledališčem po drugi svetovni vojni do slovenske osamosvojitve leta 1991. V prvi knjigi Ana Kocjančič predstavlja tudi delo scenoghrafa Ernesta Franza. Žal se tega priznanega umetnika, ustvarjalca neslovenskega gledališkega inovatorja danes le še redko kdo spomni. Arhitekt in scenograf Ernest Franz je diplomiral leta 1930 pri Jožetu Plečniku, najprej delal kot projektant in od leta 1935 kot scenograf za dramski, operni in baletni oder doma in širom po Jugoslaviji. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil Gledališki atelje pri Slovenskem narodnem gledališču Ljubljana. Za svoje delo je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado.
Merce Cunningham

Merce Cunningham

ARS Oder, 13. november 2019 ― Revolucionarni plesalec in koreograf, ki je premikal meje razumevanja sodobnega plesa 16. aprila 1919 se je v državi Washington v Združenih državah Amerike rodil Merce Cunningham, eden najvplivnejših koreografov 20. stoletja. Bil je prvi, ki je zagovarjal tezo, da lahko ples obstaja neodvisno od glasbe. Ples je razumel kot avtonomno, abstraktno umetnost, kot naključno gibanje v prostoru in času, ki ne govori o ničemer drugem kot o samem sebi. Cunningham je v svoji dolgoletni plesni karieri ustvaril več kot 150 plesnih koreografij in oblikoval gib za več kot 800 prireditev. O njegovi plesni zapuščini in vplivu na celotno umetnost 20. stoletja bomo v oddaji Oder govorili z dramaturginjo in plesno teoretičarko Andrejo Kopač.
še novic