Oder

ARS Oder, 11. december ― Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Oder

ARS Oder, 4. december ― Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.
Arhitektura antičnega gledališča

Arhitektura antičnega gledališča

ARS Oder, 27. november ― Z dr. Božidarkem Slapšakam monumentalni arhitekturi, prelomnih tehnničnih rešitvah, kontekstu gledališke vsebine... V grških helenističnih mestih kulturne vrednote predstavlja tudi gledališče, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi prof. dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije,  sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča.
Scenograf Ernest Franz

Scenograf Ernest Franz

ARS Oder, 20. november ― Zapis Ane Kocjančič o pionirju oblikovanja slovenskega odrskega prostora Pred časom je izšla knjiga Ane Kocjančič “Prostor v prostoru”– Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991. Monografija je razdeljena v dve knjigi. V prvi knjigi avtorica obravnava obdobje od začetkov do druge svetovne vojne, druga knjiga pa se ukvarja s sodobnim gledališčem po drugi svetovni vojni do slovenske osamosvojitve leta 1991. V prvi knjigi Ana Kocjančič predstavlja tudi delo scenoghrafa Ernesta Franza. Žal se tega priznanega umetnika, ustvarjalca neslovenskega gledališkega inovatorja danes le še redko kdo spomni. Arhitekt in scenograf Ernest Franz je diplomiral leta 1930 pri Jožetu Plečniku, najprej delal kot projektant in od leta 1935 kot scenograf za dramski, operni in baletni oder doma in širom po Jugoslaviji. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil Gledališki atelje pri Slovenskem narodnem gledališču Ljubljana. Za svoje delo je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado.
Merce Cunningham

Merce Cunningham

ARS Oder, 13. november ― Revolucionarni plesalec in koreograf, ki je premikal meje razumevanja sodobnega plesa 16. aprila 1919 se je v državi Washington v Združenih državah Amerike rodil Merce Cunningham, eden najvplivnejših koreografov 20. stoletja. Bil je prvi, ki je zagovarjal tezo, da lahko ples obstaja neodvisno od glasbe. Ples je razumel kot avtonomno, abstraktno umetnost, kot naključno gibanje v prostoru in času, ki ne govori o ničemer drugem kot o samem sebi. Cunningham je v svoji dolgoletni plesni karieri ustvaril več kot 150 plesnih koreografij in oblikoval gib za več kot 800 prireditev. O njegovi plesni zapuščini in vplivu na celotno umetnost 20. stoletja bomo v oddaji Oder govorili z dramaturginjo in plesno teoretičarko Andrejo Kopač.
Slovenska stand-up komedija

Slovenska stand-up komedija

ARS Oder, 6. november ― Potencial obrobnega komedijskega žanra Oddajo Oder tokrat posvečamo obrobnemu odrskemu žanru – stand-up komediji. Gre za popularno komedijsko zvrst, ki morda ne zahteva scensko in tehnično težavnih produkcijskih pogojev, se pa v različnih oblikah pojavlja tako v institucionalnih gledaliških predstavah, televiziji in serijah, zlasti pa kontekstih popularne kulture. V studiu gostimo izkušene stand-up komike Tadeja Toša, Boštjana Gorenca Pižamo in Lucijo Ćirović ter filozofinjo in teoretičarko Jelo Krečič. Vabljeni k poslušanju!
Strah ti poje dušo

Strah ti poje dušo

ARS Oder, 30. oktober ― Strah v duši in bogastvo koščka neba Ena izmed gledaliških predstav, ki je v zadnjem času v gledališče privabila publiko in jo navdušila, je predstava Ali: Strah ti poje dušo, nenazadnje je pred nekaj tedni, ko se je končalo Borštnikovo srečanje, režiser Sebastijan Horvat prejel tudi posebno nagrado žirije za umetniško gesto, poleg tega pa so predstavo ljubljanske Drame, ki je sicer postavljena v zapuščeno industrijsko halo, člani Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, izbrali tudi za najboljšo predstavo v pretekli sezoni. Prestava, ki ruši stereotipe in se loti kopice predsodkov na družbeni in osebni ravni, je sicer nastala kot gledališka adaptacija znamenitega filma Rainerja Wernerja Fassbinderja Vsi drugi se imenujejo Ali. Gosta oddaje Oder sta Nataša Barbara Gračner in Iztok Drabig Jug, igralca, ki sta za vlogi starejše osamljene vdove in  priseljenca iz Maroka, med katerima vzplamtijo močna čustva, tudi prejela nagradi za igro. Pred pogovorom omenjamo še grand prix letošnjega srbskega festivala Bitef.
Zmagovalna predstava 54. Borštnikovega srečanja

Zmagovalna predstava 54. Borštnikovega srečanja

ARS Oder, 23. oktober ― Izhodišče predstave je mit Don Juana V tokratni oddaji Oder boste slišali ponovitev oddaje, ki jo je Petra Tanko pred dobrim letom posnela z ustvarjalci predstave še ni naslova. Predstava Slovenskega mladinskega gledališča, ki je nastala po besedilu Simone Semenič in v režiji Tomija Janežiča je na letošnjem 54. Borštnikovem srečanju dobila veliko nagrado za najboljšo uprizoritev. O posebnostih predstave bodo v oddaji spregovorili igralci Daša Doberšek, Anja Novak, Daniel Day Škufca in Stane Tomazin, ki je na Borštnikovem srečanju prejel tudi nagrado za igro. Vabljeni k poslušanju!
Mara Kralj – o njenem opusu in lutkah

Mara Kralj – o njenem opusu in lutkah

ARS Oder, 16. oktober ― 110 let od rojstva vestranske umetnice, ki se je našla v lutkovnem gledališču Likovna dela Mare Kralj, za katera velja, da so nastala »pod patronatom« njenega moža Toneta Kralja, čeprav se je hotela izviti njegovemu ekspresionističnemu vplivu, poznamo zelo slabo, saj so izgubljena, v zasebni lasti, redka pa počivajo v galerijskih depojih. Po bivanju v Parizu se je njen slog nekoliko osamosvojil, saj je postajal barvit, realističen, bolj mehek in topel, kot je bil pred tem. Zvedava umetnica, ki je prehajala od keramike in kiparstva do slikarstva, je moževi senci uhajala tudi s slikanjem na belo svilo z belgijskimi barvnimi svinčniki, najbolj pa je živela za lutkovno gledališče, saj je po letu 1952 likovno zasnovala več kot 230 lutk, številne med njimi je izdelala sama. Zato v oddaji Oder predvsem o njenih marionetah in mimičnih lutkah iz pene in ljubezni do ustvarjenih lutk. Matjaž Loboda je denimo v starih zapisih našel besedilo, ki ga je zapisala Mara o sebi: “Danes se mi zdi, kot da so spomini na začetek dela z lutkami kot prelepe sanje, sanje o neki dobi iskanja najlepšega. Zelo rada slikam, vendar sem po duši in srcu predvsem lutkarica.” Poleg dramaturga in lutkovnega režiserja Matjaža Lobode bodo v oddaji z Univerzo za tretje življenjsko obdobje sodelovale raziskovalke študijskega umetnostnozgodovinskega krožka »Spoznajmo svoje mesto in domovino«, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje: umetnostna zgodovinarka in zgodovinarka mag. Olga Paulič, dr. Vesna Koželj Oblak in Mojca Slana.    
54. Borštnikovo srečanje

54. Borštnikovo srečanje

ARS Oder, 9. oktober ― Praznik slovenske gledališke umetnosti je v polnem teku Slovensko gledališče je profesionalno izredno razvejano ter na visoki ravni, posebej če poleg produkcije institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč upoštevamo še vso scensko umetnost, ki letno nastane na domačih odrih. Dobra priložnost za vpogled v tovrstno ustvarjanje je gotovo festival kot je Borštnikovo srečanje, ki je ta konec tedna prešel v osrednji, tekmovalni del. O izzivih in priložnostih slovenskega odrskega ustvarjanja, bodo v oddaji Oder spregovorili umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak, selektor 54. Borštnikovega srečanja Matjaž Zupančič in Nika Bezeljak, mlada režiserka KUD Moment. Oddajo bo vodila Brigita Mohorič.
Neda Rusjan Bric

Neda Rusjan Bric

ARS Oder, 2. oktober ― "Aleksandrinke so imele znanje in izkušnje, ki jih drugi niso imeli". Ženski odbor Slovenskega centra PEN je nagrado mira za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja letos podelil avtorici dramskih predlog za multimedijske projekte, režiserki in igralki Nedi Rusjan Bric. V utemeljitvi nagrade je bilo tako zapisano, da Neda Rusjan Bric »s svojim poglobljenim in hkrati priljudnim (so)avtorskim delom iz zgodovine tihotapi pomembne (v splošni slovenski zavesti manj poznane ali pozabljene) primorske osebnosti in družbene pojave v slovensko dediščino in tako prek gledaliških in filmskih del postavlja žive opomnike in spomenike državnega pomena«. V oddaji Oder se bomo z njo sprehodili skozi njene avtorske projekte, s katerimi je osvetlila nekatere pozabljene, prezrte ali zanemarjene tematike goriškega prostora.
Dušan Jovanović – osemdesetletnik

Dušan Jovanović – osemdesetletnik

ARS Oder, 30. september ― "Gledališče je puška, ki ne ubija." Véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović danes praznuje 80. rojstni dan. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj, je ustvaril bogato nesnovno kulturno dediščino. Poleg slovenskih gledališč in Televizije Slovenija, jo hranita tudi Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter Radio Slovenija. Odlomki iz predstav, radijskih iger ter ohranjeni posnetki gledaliških vaj, med katerimi sta teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko izbirali in jih za oddajo izbrali, predstavljajo sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, nagrajenimi z Grumovimi nagradami ter nagradami Borštnikovega srečanja, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović. Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki (Gledališče Pupilije Ferkeverk, prem. 29. 10. 1969 v Viteški dvorani v Križankah) Žrtve mode bum-bum (prem. 16. 10. 1975 v Slovensko mladinsko gledališče (SMG), rež. Dušan Jovanović) Zid, jezero (prem. 21. 2. 1989 v SNG Drama Ljubljana, rež. Dušan Jovanović) Antigona (prem. 15. 10. 1993 v SNG Drama Ljubljana, rež. Meta Hočevar) Kdo to poje Sizifa (prem. 12. 1. 1997 v SNG Drama Ljubljana, rež. Dušan Jovanović)
Pogovor z Meto Hočevar, scenografko in režiserko

Pogovor z Meto Hočevar, scenografko in režiserko

ARS Oder, 25. september ― Odrski ambienti Mete Hočevar Meta Hočevar je dipl. ing. arhitekture , scenografka in režiserka. Oblikovanju odrskega prostora in kostumografiji se je posvetila po letu 1972, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi polju režije. Prvo scenografijo ne naredila za predstavo Kdor skak, tisti hlap Rudija Šelige v režiji Dušana Jovanovića. Pogovor z Meto Hočevar je za Oder, oddajo o sočasnem gledališču, pripravila Petra Tanko.
Treba bi bilo peljati psa na sprehod

Treba bi bilo peljati psa na sprehod

ARS Oder, 24. september ― O ustvarjanju radijske igre, nominirane za prestižno nagrado festivala Prix Italia. V Rimu se je začel 71. festival Prix Italia. Med finalnih sedem iger, ki se v kategoriji radijske igre potegujejo za prestižno glavno nagrado, se je uvrstila tudi igra Treba bi bilo peljati psa na sprehod po besedilni predlogi hrvaškega dramatika Tomislava Zajca. Ob tej priložnosti smo pred mikrofon povabili ustvarjalke radijske igre: tonsko mojstrico Sonjo Strenar, glasbeno opremljevalko Darjo Hlavka Godina, dramaturginjo in avtorico radijske priredbe Vilmo Štritof ter režiserko in avtorico zvočnega scenarija Špelo Kravogel, ki so razmišljale o priredbah besedil za radijski medij, načinih organizacije izkušnje in organizacije pomena v radijski igri, načinih poslušanja, ustvarjanju zvočnega reliefa igre in še čem. Vabljeni k poslušanju!
Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta

Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta

ARS Oder, 17. september ― Ob 100. številki publikacije Tema današnje oddaje je 100-ta številka Dokumentov Slovenskega gledališkega inštituta (prej muzeja), ki je izšla letos spomladi, v 56. letu izhajanja te publikacije. Dokumenti specialistično obravnavajo slovensko gledališko zgodovino, ki se je z ustanovitvijo, sprva revije, pozneje pa zvečine monografskih publikacij, tudi zares formirala. K pogovoru smo povabili dr. Štefana Vevarja, muzejskega svetnika na Slovenskem gledališkem Inštitutu, ki je izbral tudi tri zanimive odlomke iz besedil, objavljenih v Dokumentih leta 1967.  Vabimo vas k poslušanju!  
še novic