Koda L

Koda L

ARS Oder, 25. marec ― O uprizoritvi nove opere Milka Lazarja v SNG Opera in balet Ljubljana Ogledali smo si uprizoritev opere Koda L, ki jo je po besedilu Rolanda Barthesa napisal skladatelj Milko Lazar. Uprizoritev je v svoji fragmentarnosti, ko jo narekuje libreto Eve Kraševec, večplastna in celostno učinkovita. Posamezni elementi uprizoritve: glasba, vokalne in gibalne interpretacije ter režija in vizualni elementi: video Nataše Prosenc Stearns, kostumi Belinde Radulovič, svetloba in scenografija odlično sodelujejo, zato se bomo pred mikrofonom oddaje Oder temeljiteje pogovorili z nekaterimi ustvarjalci: režiserjem Roccom, libretistko in dramaturginjo Evo Kraševec, videastko Natašo Prosenc Stearns in skladateljem Milkom Lazarjem.
Zverinice iz Rezije

Zverinice iz Rezije

ARS Oder, 18. marec ― V Lutkovnem gledališču Ljubljana so premierno zaživeli živalski liki zgodb slovenskega ljudskega izročila Zverinice iz Rezije V Lutkovnem gledališču Ljubljana so pred dnevi premierno zaživeli živalski liki zgodb slovenskega ljudskega izročila Zverinice iz Rezije. Tudi tokratna predstava je zasnovana na bogatem pripovednem gradivu etnologa Milka Matičetovega, ukvarja pa se predvsem z lisičjo tematiko, saj zbiralec in raziskovalec ni nikjer našel toliko raznovrstnih živalskih zgodb, med katerimi bi bilo toliko »lisičjih«, kot prav v Reziji. O tem v oddaji Oder.
Plesalka in performerka Nataša Živkovič

Plesalka in performerka Nataša Živkovič

ARS Oder, 11. marec ― Nagrada Ksenije Hribar za plesalko Nataša Živković že več kot dve desetletji ustvarja na različnih področjih uprizoritvene umetnosti; od sodobnega plesa, gledališča do performansa. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je preusmerila v sodobni ples in sodelovala s številnimi koreografi in koreografinjami, v zadnjem času pa intenzivno deluje tudi na gledališki sceni. Za njen avtorski prvenec Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja) in njeno plesno-gledališko udejstvovanje je v letu 2009 prejela nagrado Zlata ptica. Je avtorica treh samostojnih odrskih del, sicer pa, od konca 90-ih let minulega stoletja, njena biografija šteje več kot štirideset predstav, ter številna sodelovanja s filmskimi in video ustvarjalkami in ustvarjalci. Nataša Živkovič je tudi plesna pedagoginja na Srednji vzgojiteljski šoli in umetniški gimnaziji v Ljubljani. Več o njenem delu bomo izvedeli v pogovoru, vabljeni k poslušanju!
Skupaj

Skupaj

ARS Oder, 4. marec ― Nagrada strokovne žirije na 9. bienalu slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica V soboto se je sklenil 9. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Nagrado tričlanske mednarodne strokovne žirije je prejela predstava Skupaj Leje Jurišić, Marka Mandića, Semire Osmanagić in Bojana Jablanovca. Predstava, katere premiero smo si ogledali lani januarja in se o njej pred mikrofonom oddaje Oder pogovorili z ustvarjalcema Lejo Jurišić in Markom Mandićem ter gostujočim kritikom Nenadom Jelesijevićem, je prejela tudi nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in nagrado žirije za posebne dosežke na 53. Borštnikovem srečanju. Leja Jurišić je za predstavo Skupaj in sodelovanja v različnih projektih v zadnjih dveh letih prejela tudi Posebno nagrado komisije za nagrade Ksenije Hribar na letošnji Gibanici. Ob vsem povedanem se zdi upravičeno, da pogovor ponovimo in še enkrat premislimo o tem, kaj Skupaj prinaša na slovensko sodobnoplesno in gledališko sceno. Vabljeni k poslušanju!
Kako gledamo (sodobni) ples?

Kako gledamo (sodobni) ples?

ARS Oder, 25. februar ― 9. Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Začenja se Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti. Letos devetič, bo v štirih dnevih na ogled izbor desetih predstav, ki naj bi, po besedah selektoric, prikazal vrhunce slovenske sodobno-plesne umetnosti. Pred mikrofon oddaje Oder smo povabili Pio Brezavšček, predsednico Društva za sodobni ples Slovenije, plesno in dramaturginjo in Žigana Kranjčana, plesalca in koreografa. Z njima smo se pogovarjali na temo Kako gledamo (sodobni) ples. K povabilu se je, zaradi obveznosti le pisno, odzvala tudi Petra Pikalo, ena izmed selektoric letošnjega festivala. Tudi njeno razmišljanje o zastavljenem vprašanju bomo slišali v oddaji. Vabimo vas k poslušanju!    
Plastenje pogleda na fotografijah Petra Uhana

Plastenje pogleda na fotografijah Petra Uhana

ARS Oder, 18. februar ― Fotografske podobe Petra Uhana nas že več kot dve desetletji nagovarjajo z zunanjih in notranjih zidov ljubljanske Drame Fotografske podobe Petra Uhana nas že več kot dve desetletji nagovarjajo z zunanjih in notranjih zidov ljubljanske Drame in vseh drugih njihovih slikovnih gradiv. Občasno se Uhan posveti tudi uprizoritvam zunaj »matične« hiše, vsekakor pa njegov umetniški opus globoko zaznamuje gledališče. Več o portretih igralk in igralcev ter fotografijah prizorov iz predstav bo Peter Uhan povedal v oddaji Oder. G. Hauptmann: Rose Bernd, SLG Celje, 2015/16 Homer: Iliada, SNG Drama Ljubljana, MGL, Cankarjev dom, 2015/16 G. Hauptmann: Rose Bernd, SLG Celje, 2015/16 E. Jelinek: Drame princes, SMG, 2015/16 V. Stojsavljević: Ljubezen in država, SNG Drama Ljubljana, 2011/12 G. Hauptmann: Rose Bernd, SLG Celje, 2015/16
Predstava Ariol in družinsko gledališče

Predstava Ariol in družinsko gledališče

ARS Oder, 11. februar ― V Slovenskem mladinskem gledališču je z mislijo na mlajšo publiko nastala predstava Ariol, gibalna premetanka, ki jo ustvarjalci uprizarjajo v dveh samostojnih delih V Slovenskem mladinskem gledališču je z mislijo na mlajšo publiko nastala predstava Ariol, gibalna premetanka, ki jo ustvarjalci uprizarjajo v dveh samostojnih delih. Zgodbe o modrem osličku, ki vsrkava raznobarvno podobo življenjskega sveta, jo poskuša razumeti in se v njej najti, so izvirno nastale v mediju stripa, se preselile risano serijo,  delo francoskih avtorjev Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta pa je nagovorilo tudi režiserja Matjaža Pograjca, ki je duhovito lumparijo z nakazanimi koordinatami v obliki pomembnih življenjskih sporočil, v kateri so zastopani liki vseh generacij, postavil na oder.
Dramaturška križišča: Ana Vujanović

Dramaturška križišča: Ana Vujanović

ARS Oder, 4. februar ― O krajinski dramaturgiji »Dramaturgija je danes bolj kot kdajkoli umetniško cvetoče polje, ki se po eni strani nenehno širi, po drugi pa ga poseljujejo različni diskurzi in prakse, izhajajoči iz drugih družbenih in kulturnih krogov. Hkrati s tem, ko opazujemo, kako se je dramaturgija izluščila iz drame, gledališkega odra, črne škatle in celo uprizoritve v najširšem umetniškem smislu, lahko sledimo tudi temu, kako nanjo vplivajo današnji mediji, kino, splet, upravljanje dela, izobraževalni sistem, popularna glasba, življenjski slogi, organizacija zaznavanja in pozornosti, kakor tudi finančna kriza, protesti, skupščine in samoorganizirane skupnosti, ki so se v zadnjih letih pojavile v Evropi.« V besedilu O krajinski dramaturgiji danes zapiše teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Z njo se je pogovarjala Saška Rakef, pogovor pa smo prepletli z odlomki iz besedila.
Saša Pavček: Poklon besedi

Saša Pavček: Poklon besedi

ARS Oder, 24. januar ― Vzgib-esej o izgovorjeni in zamolčani besedi Beseda je moč. Zvok izgovorjene besede je lep, ker jo izgovarja človek človeku. Da bi se razumela. Spoznala. Sprejela. Igralec pripoveduje, kar pisec zapoveduje, oba se izpovedujeta na svoj način in skupaj. Oba lahko ganita. Oba nasmejeta. Oba začarata. Glas je kristalen, ko je naša misel jasna. Glas je barvit, če iz človeka spregovori doživeto. Pretresljiv, ko se v glasu zasluti zamolčano. Prepričljiv, ko izrekamo resnico, ki jo branimo in vanjo verujemo. Glas je iskren, ko smo samo to, kar smo. Glas je duhovit, ko se požvižgamo na vse in si vzamemo pravico biti igriv otrok, ki je dal častno besedo svoji lastni domišljiji. Dramska igralka, nosilka Borštnikovega prstana Saša Pavček bo v oddaji Oder predstavila razmišljanje “Poklon besedi”. Igralka nam bo pripovedovala o izgovorjeni in zamolčani besedi in obudila spomin na igralca in pedagoga Rudija Kosmača. Esej je izšel tudi v njeni knjigi Na odru zvečer. Redaktor oddaje je Alen Jelen.
Radijski poklon režiserju Miletu Korunu ob 90-letnici rojstva

Radijski poklon režiserju Miletu Korunu ob 90-letnici rojstva

ARS Oder, 21. januar ― »Sleherni koncept uprizoritve je hipoteza.« Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju s teatrologinjo Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov. V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija.
Z Gregorjem Grudnom o radijskem igralskem uprizarjanju

Z Gregorjem Grudnom o radijskem igralskem uprizarjanju

ARS Oder, 14. januar ― Član igralskega ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, od študijskih let dalje pa tudi na Radiu Slovenija, v Uredništvu igranega programa, redno uprizarja različne like v radijskih igrah Igralec Gregor Gruden je član igralskega ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, od študijskih let dalje pa tudi na Radiu Slovenija, v Uredništvu igranega programa, redno uprizarja različne like v radijskih igrah, je pa tudi pogost bralec in interpret literarnih oddaj. Teden dni pred oddajo Večer umetniške besede, za katero je Gregor Gruden izbral besedila, jih prebral in povedal nekaj misli o svojem izboru ter radijskem uprizarjanju, vas vabimo, da prisluhnete daljšemu pogovoru o pogledih na igro pred mikrofonom.
Abonma Simona Semenič

Abonma Simona Semenič

ARS Oder, 8. januar ― Premiero je doživela predstava še ni naslova, ki jo je v Slovenskem mladinskem gledališču režiral Tomi Janežič Slovenska dramska pisateljica, performerka in dramaturginja Simona Semenič, lanska prejemnica nagrade Prešernovega sklada, je v zadnji tretjini minulega leta več odrske pozornosti dobila s programom Abonma Simona Semenič, na festivalu Mesto žensk, v okviru katerega smo si lahko ogledali in premislili nekatera njena zadnja dela. Prav tako je premiero doživela predstava še ni naslova, ki jo je v Slovenskem mladinskem gledališču režiral Tomi Janežič, druga premiera v Slovenskem gledališču ima naslov jerebika, štrudelj, ples pa še kaj in jo je režiral Janez Janša, tik pred koncem leta pa je Simona Semenič v gledališču Glej uprizorila maratonsko branje svojih del, poimenovala ga je prečiščevalni ritual, z naslovom Do zadnjega. Med drugimi se je delu Semeničeve teoretsko temeljito posvetila teatrologinja Alja Lobnik. V besedilu, ki ga bomo slišali v oddaji Oder, avtorica govori bom o praksi pisanja Simone Semenič, ki se izrazito veže na njeno performativno prakso, torej na tisti del njenega pisanja, ki ga tudi sama izvaja in v katerem se do nerazpoznavnosti zapleteta dramsko besedilo in dogodek: pogosto ne vemo prav dobro, ali dogodek porodi besedilo ali besedilo sproži dogodek, včasih pa celo zavzame druge načine obstoja – recimo besedilo kot prostorska instalacija. V središču zanimanja so njeni solistični performansi, avtobiografsko samouprizarjanje, nekakšni izseki že napisanih besedil iz realnega življenja. Sem med drugim sodijo: Jaz, žrtev, 2007; Še me dej, 2009; Kapelj in Semenič v sestavljanju (2012), Semenič in Bulc naprodaj (2013); drugič, 2014. Dva izmed naštetih performansov sestavljata trilogijo žrtve, jaz, žrtev in drugič, tretjega menda pričakujemo leta 2021, na istem prostoru, kot sta bila izvedena že prva dva – v klubu Gromka. Simona Semenič se ne uprizarja tako, da bi napravila vprašljivo telesno oziroma fizično mejo, kot je značilno recimo zla
Pogovor z Lejo Jurišić

Pogovor z Lejo Jurišić

ARS Oder, 31. december 2018 ― »Brez dvoma lahko zapišemo, da je njun performans eden najpomembnejših domačih uprizoritvenih dogodkov tega časa« »Verjetno je odgovor ena od skrivnosti umetnosti (in življenja), vsekakor pa ni dvoma, da sta Leja Jurišić in Marko Mandić s svojim Skupaj zavzela jasno pozicijo in z močno ter neprecenljivo gesto nagovorila prisotnost opazovalcev. Za več kot le šest ur. Zato lahko brez dvoma zapišemo, da je njun performans eden najpomembnejših domačih uprizoritvenih dogodkov tega časa.« Tako med drugim v kritiki performansa Skupaj zapiše Nika Arhar. Lejo Jurišić smo tik pred koncem leta gledali tudi v predstavi Izumitelj na zemlji, v režiji Bare Kolenc in produkciji Anton Podbevšek teatra. Umetniška dosežka preteklega leta, prav tako pa tudi zgodovina in odmevnost njenega ustvarjanja, Lejo Jurišić uvrščata med najpomembnejše slovenske odrske umetnice in umetnike in zdi se nujno, da njen umetniški kredo s poslušalkami in poslušalci delimo prav na dan novega leta. Vabljeni k poslušanju!
Hlapci in evropeizacija slovenskega gledališča

Hlapci in evropeizacija slovenskega gledališča

ARS Oder, 24. december 2018 ― Slovensko narodno gledališče Drama je s predstavo Hlapci, ki jo je režiral Slavko Jan, poleti leta 1956 gostovalo v Parizu Slovensko narodno gledališče Drama je s predstavo Hlapci, ki jo je režiral Slavko Jan, poleti leta 1956 gostovalo v Parizu. Predstava je bila izbrana na natečaju, na katerega so se prijavila mnoga uveljavljena jugoslovanska režijska imena in gledališke hiše. Po poročanju francoskih in drugih tujih kritikov, ki so spremljali festival, je bila predstava zelo uspešna, z njo pa se je prvič, v mednarodnem prostoru, omenjalo tudi slovensko gledališče. Več v razpravi Alda Milohnića ter pričevanjih, ki smo jih našli v arhivu oddaje Dvignjena zavesa. Vabimo vas k poslušanju!
Opice na Arktiki

Opice na Arktiki

ARS Oder, 14. december 2018 ― Dramaturginja o mednarodni gledališki koprodukciji v Arktičnem gledališču v Tromsu Tokrat prihaja mrzli veter s severa, z Arktike, kjer je v Arktičnem gledališču najbolj severnega norveškega univerzitetnega mesta kot dramaturginja sodelovala Vilma Štritof. Predstava je bila rezultat delavnic dramskega pisanja na temo migracij. Norveška organizacija za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International je delavnice organizirala v treh kitajskih mestih. Predstava z naslovom Opice na Himalaji je zato vključevala odlomke dramskih besedil vseh osmih avtorjev, udeleženih v procesu pisanja, hkrati pa je predstavljala edinstven mednarodni dogodek ob nastopu mandata umetniške direktorice Inger Buresund, prejšnje direktorice Ibsen International. Predstava je bila igrana v treh jezikih – norveškem, angleškem in kitajskem – in v njej so med drugimi narodnostmi igrali tudi kitajski igralci. Vilma Štritof se je med študijem predstave z uveljavljenim, s Heddo, norveško nacionalno gledališko nagrado, ovenčanim režiserjem Jonom Tombrejem, z umetniško direktorico, s prevajalko in izvršno producentko s Kitajske pogovarjala o Arktičnem gledališču, o programski viziji in o predstavi. Urednica oddaje Petra Tanko Avtorica in režiserka oddaje Vilma Štritof Tonska mojstrica Mirta Berlan Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina Brala sta Jasna Rodošek in Aleksander Golja Posnetek pesmi Jona Fosseja v prevodu Jane Kocjan je zrežiral Jože Valentič, posnel pa Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2018
še novic