S Primožem Simonitijem o humanizmu na Slovenskem

S Primožem Simonitijem o humanizmu na Slovenskem

ARS Ars humana, 10. avgust ― Oddajo posvečamo spominu na nedavno umrlega akademika Primoža Simonitija Termin oddaje Ars humana tokrat posvečamo spominu na nedavno umrlega akademika Primoža Simonitija. Bil je klasični filolog, upokojeni redni profesor za latinščino na filozofski fakulteti v Ljubljani, odličen prevajalec in izjemen strokovnjak za humanizem na Slovenskem. Dognanja večletnega marljivega in zelo natančnega raziskovanja tega področja je strnil v odmevni monografiji Humanizem na Slovenskem. V njej je podal portrete nekaterih naših osrednjih humanistov ter predstavil miselnost renesančnega intelektualca in delovanje struktur, v katerih so ti intelektualci delovali in živeli. V svojih znanstvenih razpravah je tudi dokazal, da so se renesančni izobraženci iz slovenskih dežel enakovredno vključevali v širše evropske tokove. Monografija Humanizem na Slovenskem je leta 2008 izšla tudi v nemškem prevodu pri Avstrijski akademiji znanosti. Ob tej priložnosti je nastal pogovor Mihe Zora z akademikom Primožem Simonitijem o humanizmu v slovenskih deželah.
Prakse discipliniranja v 17. stoletju in sodobna umetniška produkcija

Prakse discipliniranja v 17. stoletju in sodobna umetniška produkcija

ARS Ars humana, 6. avgust ― Zakaj je bilo v 17. stoletju v okviru Akademije pomembno disciplinirati slikarja in ne recimo peka, čevljarja ali izdelovalca nožev? »Ker se je sodobna država po Foucaultu oblikovala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti,« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju, ki je eden od najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti, je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Kaj nam vpogled v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkciji? O tem bo govoril dr. Andrej Pezelj.
Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

ARS Ars humana, 30. julij ― O pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah »Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, toda vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni noben podložnik dobival takih ugodnosti kot on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik XIV. toliko sprehajal in pomenkoval.« S temi besedami je Érik Orsenna med drugim opisal položaj, ki ga je na dvoru Sončnega kralja zavzemal znameniti kraljevi vrtnar André Le Nôtre. Kaj več o njem in njegovem delu v tokratni oddaji Ars humana, v kateri bomo govorili tudi o pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah, pa seveda o Ériku Orsennaju, ki je napisal knjigo Portret srečnega človeka. Posvečena je Le Nôtru, beremo pa jo lahko v prevodu Zoje Skušek. Gostji oddaje sta prevajalka, publicistka in novinarka Tanja Lesničar Pučko ter krajinska arhitektka, profesorica doktorica Ana Kučan, avtorica spremne besede in fotografij v knjigi.
O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945–1991

O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945–1991

ARS Ars humana, 23. julij ― Cenzure v Jugoslaviji uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni Minuli ponedeljek smo termin oddaje Ars humana posvetili prepovedanim knjigam na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Tokrat ponavljamo oddajo, ki je nastala ob razstavi STOP! Cenzura, posvečeni cenzuri v nekdanji Jugoslaviji. Te cenzure uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi fondi, v katerih je bilo na stotine knjig, ki so bile iz tega ali onega razloga označene kot neprimerne, njihovo posedovanje pa je bilo sankcionirano. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin.
In vendar so jih brali

In vendar so jih brali

ARS Ars humana, 16. julij ― Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo ob razstavi In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku pogovarjali z njenima avtorjema, raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem in dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov ter redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.
Divje žene – krivopete

Divje žene – krivopete

ARS Ars humana, 9. julij ― O krivopetah, bajčnih bitjih z nazaj zasukanimi stopali Krivopete, bajčna bitja z nazaj zasukanimi stopali, so del folklornega izročila severozahodnega dela slovenskega etničnega prostora. Kakšen je simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, kje krivopete »živijo« in kakšna je njihova relacija s človekom, bomo med drugim vprašali gostjo dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je prek kratkim v knjižni obliki izdala prvo poglobljeno folkloristično raziskavo o krivopetah. V oddaji imate ob pogovoru priložnost slišati tudi zgodbe o krivopetah, ki jih v narečju pripoveduje Ada Tomasetig iz vasi Sarženta blizu Čedada.
Drobci časa sredi XX. stoletja

Drobci časa sredi XX. stoletja

ARS Ars humana, 5. julij ― Obdobje sredine 20. stoletja je mnogim družinam spremenila vse - Vojna spremeni vse. Istoimenski naslov spominov Stashe Furlan Seaton in Domov njenega brata Aljoše,oče je bil tržaški intelektualec in pravnik Boris Furlan - izhodišče pogovora Zgodovina je vedno pripoved o preteklosti. Lani izdani spomini še vedno v ZDA živeče Stashe Furlan Seaton »Vojna vse spremeni« in »Domov«, njenega mlajšega brata Aljoše, njun oče Boris Furlan je bil univerzitetni profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v LJ (1945-47), so izhodišče pogovora o širših okoliščinah tragične usode uporniške protifašistične družine liberalnih in izobraženih tržaških Slovencev pred, med in po koncu 2. svetovne vojne. Predvsem primorski Slovenci so v osvobodilnem boju presegli ideološke razlike in za to po vojni mnogi plačali visoko ceno. Zgodovinarja, prof.dr.Peter Vodopivec iz Ljubljane in izr.prof.dr.Gorazd Bajc iz Trsta osvetljujeta povojni obračun z demokratično inteligenco in posebnosti povojnega obdobja v Sloveniji. Te so jo od preostalega dela skupne države razlikovale takoj po vojni kot tudi pozneje. Povezuje Goran Tenze.
V dialogu z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič

V dialogu z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič

ARS Ars humana, 2. julij ― Premišljanje odnosa med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb Špela Petrič je po diplomi iz biologije doktorirala na medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je bila na inštitutu za biokemijo. Delovanje na področju znanosti je že od študija naprej prepletala z raziskovalno naravnanimi umetniškimi projekti. Opus, ki ga razvija zadnjih nekaj let, nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim. V okviru opusa premišlja odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Te trenutno raziskuje na primeru začasnega geografskega pojava Kuronske sipine, ki je kot kulturno-naravni fenomen vpisan na seznam Unescove kulturne dediščine. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi. Če akti Unesca govorijo o vzdrževanju sipine z uporabo rastlin kot o “tehnologiji” (torej enačijo uporabo teh organizmov z uporabo neživih strojev), kako bi zvenela pripoved s stališča rastlin? Kje se izraža rastlinska biomoč in rastlinska biopolitika? Kako jo zaznati? Kako jo posredovati? Kako se potopiti v rastlinski zaznavni milje, kjer molekule spregovorijo, kjer je čas obenem pospešen in upočasnjen, kjer se pretakajo stoletja kultur v dneh podzemnih stikov? O vprašanjih, ki jih projekt in opus odpirata, sta se z dr. Špelo Petrič pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.
Esejisti o esejih in še čem

Esejisti o esejih in še čem

ARS Ars humana, 25. junij ― Gostje tokratne oddaje Ars humana bodo esejisti Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih Gostje tokratne oddaje Ars humana bodo esejisti Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih. V preteklih mesecih so objavili zanimive esejistične zbirke: Kovačič je v samozaložbi izdal Stopinje v pesku zgodovine, Zupan je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura objavil zbirko Ene in drugi (v oklepaju je dodal oznako lepljenka), Jasmin B. Frelih pa pri Cankarjevi založbi zbirko Bleda svoboda. Že na prvi pogled se omenjene zbirke precej razlikujejo: Kovačič analizira našo civilizacijo in razmišlja o njeni prihodnosti, Zupan se vrača k pesmim in pesniškim zbirkam, ki jih je bral in h katerim se vrača vedno znova, Frelih pa v svojih esejih prepleta premislek o literarnem, političnem, družbenem in zgodovinskem. Vse tri avtorje vodijo različne poti do premisleka o smislu in tudi o svobodi. Več o eseju in njegovem razmerju do poezije, osebne izkušnje, družbenega in še čem bodo Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih povedali v oddaji Ars humana, in sicer v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Restavriranje likovne dediščine

Restavriranje likovne dediščine

ARS Ars humana, 11. junij ― Inovativen pristop k reševanju konkretnih restavratorskih problemov V Evropskem letu kulturne dediščine se bomo tokrat posvetili restavriranju likovne dediščine, kot to že več kot pet desetletij počne mag. Ivan Bogovčič, konservatorsko-restavratorski svetnik, ki sta se mu v začetku 90-ih let preteklega stoletja, v Restavratorskem ateljeju Bogovčič, pridružila sinova Jure in Luka Bogovčič. Ivan Bogovčič je prejel več uglednih priznanj in nagrad, med njimi leta 1980 jugoslovansko plaketo za delo na področju spomeniškega varstva, dve Steletovi priznanji in Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Jedro delovanja Restavratorskega ateljeja Bogovčič je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. O posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in s širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov, smo se z Ivanom in Luko Bogovčičem pogovarjali pred mikrofonom oddaje Ars humana. Vabimo vas k poslušanju!

Načini ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi

ARS Ars humana, 4. junij ― Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet? Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bosta pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.

Dr. Mitja Saje o kitajski zgodovini

ARS Ars humana, 28. maj ― Dr. Mitja Saje je eden izmed soustanoviteljev Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti. Dr. Mitja Saje je eden izmed soustanoviteljev Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti. Kot popotnik je prepotoval precejšen kos sveta in še dandanes potuje. Po univerzitetni diplomi iz ekonomije se je posvetil študiju kitajske zgodovine in o njej objavil več znanstvenih del, med drugim leta 2015 pri Slovenski matici Zgodovino kitajske. O obsežni in neskončni temi bo profesor Saje več in zgoščeno povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru, ki bo segel od poselitve Azije do prihodnosti Kitajske. Z uglednim sinologom se bo pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Svoboda reprodukcije – v dialogu z Mestom žensk oziroma prostor za javno debato, ki nastaja na presečišču umetnosti, znanosti, aktivizma in medijev

Svoboda reprodukcije – v dialogu z Mestom žensk oziroma prostor za javno debato, ki nastaja na presečišču umetnosti, znanosti, aktivizma in medijev

ARS Ars humana, 9. oktober 2017 ― Od 6. do 14. oktobra bo trajal 23. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk z geslom nacija – natura – norma. Festival, ki je izrazito multidisciplinaren, združuje performanse, razstave, filmske projekcije, koncerte, delavnice, predavanja in okrogle mize. Eno izmed vprašanj v fokusu letošnje edicije festivala je svoboda reprodukcije – od pravice do splava do  […]
Grigorij Čhartišvili: Pisatelj in samomor

Grigorij Čhartišvili: Pisatelj in samomor

ARS Ars humana, 2. oktober 2017 ― V Rusiji živeči pisatelj gruzijskih korenin Grigorij Čhartišvili je Slovencem bolj znan, kot se utegne zdeti tistim, ki ne vedo, da ustvarja pod različnimi psevdonimi; med njimi je tudi Boris Akunin, avtor kriminalk o ruskem plemiču Erastu Fandorinu – štiri lahko beremo v slovenskem prevodu. Čhartišvili, po izobrazbi zgodovinar in japonist, se s svojim pravim […]
Prenova Evrope

Prenova Evrope

ARS Ars humana, 25. september 2017 ― Ob 40-letnici izida 57. številke Nove revije je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila posvetovanje Prispevki za slovenski nacionalni program II. Prispevki sedemnajstih udeležencev in ene udeleženke so izšli v zborniku z naslovom Prenova Evrope. Zbornik je uredil akademik Tine Hribar, ki bo več o njem, predvsem pa o Slovencih in drugi evropski renesansi povedal […]
še novic