Mutirajoča generacija

Mutirajoča generacija

ARS Ars humana, 15. oktober ― »Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste« »Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste. On ali ona nimata več enakega telesa, enake pričakovane življenjske dobe. Ne komunicirata več na enak način, ne zaznavata več enakega sveta, ne živita več v isti naravi, ne prebivata več v istem prostoru.« Tako, ob drugem, v svojem eseju z naslovom Palčica o mladih generacijah razmišlja francoski humanist, matematik in filozof Michel Serres. V oddaji Ars humana se bomo skupaj z njim spraševali v čem in zakaj so mlade generacije tako zelo drugačne od starejših, kaj to dejstvo pomeni za medgeneracijski dialog, kakšne oblike pripadnosti smo poznali nekoč, kakšne prevladujejo danes, pa tudi o tem, kaj za človeka kot družbeno bitje pomeni, da sodobni človek postaja vse bolj posameznik. Gostji v oddaji bosta dr. Nadja Dobnik, prevajalka, predavateljica za francoski jezik in urednica, ter psihologinja in andragoginja, zaslužna profesorica ljubljanske univerze dr. Ana Krajnc. Z njima se bom pogovarjala Tina Kozin.
Galerija ŠKUC: 40 let

Galerija ŠKUC: 40 let

ARS Ars humana, 2. oktober ― Poskus zgodovinjenja štirih desetletij delovanja Galerije ŠKUC na Starem trgu 21 v Ljubljani 6. oktobra leta 1978 je Galerija ŠKUC začela delovati na Starem trgu 21 v Ljubljani. Od prve razstave, ki ni bila po naključju namenjena skupini OHO, letos mineva štirideset let in v tem obdobju je Galerija ŠKUC postala eden najbolj pomembnih razstavnih prostorov za predstavitev sodobne umetniške produkcije pri nas. Zgodovinski pregled štirih desetletij Galerije ŠKUC v oddaji Ars humana prepuščamo tistim, ki so med številnimi drugimi delovali in soustvarjali program: Tomažu Brejcu, Marini Gržinić, Tomislavu Vignjeviću, Gregorju Podnarju, Tevžu Logarju in Vladimirju Vidmarju.
Estetika drag in kvir v performansu

Estetika drag in kvir v performansu

ARS Ars humana, 1. oktober ― V dialogu s Sindikatom odklonskih entitet in Mestom žensk Tatovi podob, Kabaret Tiffany, Lady Anous in tandem Kitch so le nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v našem prostoru v performansu oživljajo dragovsko in kvirovsko estetiko. Njihovo delo smo lahko nedavno videli na platformi robnih urbanih žanrov Sindikat odklonskih entitet v produkciji Emanata. Z dragovsko in kvirovsko estetiko pa se poigravajo tudi nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se bodo predstavili v okviru letošnjega 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesta žensk. Začne se to sredo, 3. oktobra. V Ars humani bomo odprli vprašanje umetniške in politične razsežnosti dragovske in kvirovske estetike v performansu. Z nami v studiu bodo filozofinja in umetnica Lana Zdravković iz tandema Kitch, umetnica in umetniški vodja Mesta žensk Teja Reba ter umetnik in producent Urban  Belina, sokurator platforme Sindikata odklonskih entitet.
Simultano konferenčno tolmačenje – nekoč in danes

Simultano konferenčno tolmačenje – nekoč in danes

ARS Ars humana, 24. september ― Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja. Ob tem je v tesnem sodelovanju z Mednarodnim združenjem konferenčnih tolmačev v Slovenijo pripeljalo mednarodno razstavo En proces – štirje jeziki, ki predstavlja manj znano, jezikovno plat nürnberških procesov – ti pomenijo pomemben mejnik v sodobnem mednarodnem pravu, pa tudi v zgodovini simultanega konferenčnega tolmačenja. V oddaji bomo spregovorili o tem, kaj so posebnosti simultanega konferenčnega tolmačenja, kaj je tisto, kar naredi dobrega tolmača, kje vse danes delujejo tolmači, pa tudi o nastanku in delovanju  Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Prav tako bomo predstavili razstavo, ki je posvečena pionirjem simultanega konferenčnega tolmačenja in je trenutno na ogled v ljubljanski Mestni hiši, od 25. 9. dalje pa v Hiši EU v Ljubljani.
Vinko Möderndorfer, jubilant

Vinko Möderndorfer, jubilant

ARS Ars humana, 17. september ― Vinko Möderndorfer je pesnik in pisatelj za odrasle in mladino, esejist, dramatik, komediograf in pisec radijskih iger, gledališki, filmski in operni režiser ter zagotovo še kaj Vinko Möderndorfer je pesnik in pisatelj za odrasle in mladino, esejist, dramatik, komediograf in pisec radijskih iger, gledališki, filmski in operni režiser ter zagotovo še kaj. V svojih filmih, romanih in dramah je brezkompromisen, zelo življenjski in tudi poetičen. Toda hkrati je angažiran intelektualec, ki si ne zatiska oči bolečino posameznika in krivico sveta. Njegov opus je obsežen in vznemirljiv, hkrati pa – kot priča njegova misel Če doživetje umetnosti lahko spremeni človeka, ne vem, zakaj ne bi človek spremenil sveta – verjame tako v umetnost kot v človeka. Ob svojem okroglem jubileju bo najbolj vsestranski slovenski književnik v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo povedal več o sebi in svojem ustvarjanju, zagotovo pa bo tudi prebral kako pesem in odlomek iz romana Druga preteklost. Nikar ne zamudite.
Ustvarjalna Evropska unija

Ustvarjalna Evropska unija

ARS Ars humana, 7. september ― Produkcija kulturno-umetniških vsebin na preseku nacionalnih in evropskih razpisov Govorili bomo o ciljih in prednostnih temah Ustvarjalne Evrope kot nadnacionalnega programa za kulturo. Predstavili bomo dinamike, ki vplivajo na oblikovanje smernic posameznega podpodročja programa; ker v tem času sprejemajo predlog novega programa Ustvarjalna Evropa za obdobje med letoma 2021 in 2027, bomo odprli tudi vprašanje možnosti, ki jih imata Ministrstvo za kulturo in širša strokovna javnost pri oblikovanju prednostnih nalog, ciljev in načinov izvedbe programa po letu 2020. Naši gostji bosta Mateja Lazar in Sabini Briški Karlić iz zavoda Motovila, v okviru katerega deluje Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji.
Milan Grošelj, profesor, ki je študij klasične filologije v Sloveniji dvignil na novo akademsko raven

Milan Grošelj, profesor, ki je študij klasične filologije v Sloveniji dvignil na novo akademsko raven

ARS Ars humana, 3. september ― Ob izidu monografije Izbrani spisi Milana Grošlja Eden izmed dogodkov, s katerimi je Univerza v Ljubljani zaznamovala stoto obletnico ustanovitve, je tudi izid monografije Izbrani spisi Milana Grošlja. Knjiga – uredila jo je dr. Nada Grošelj – obsega izbor Grošljevih najbolj inventivnih prispevkov, ki so bili doslej objavljeni le razpršeno. Klasični filolog Milan Grošelj, živel je v letih od 1902 do 1979, redni profesor in akademik, velja za tistega, ki je študij klasične filologije pri nas dvignil na novo akademsko raven. O njem so spregovorili klasični filologi: dr. Nada Grošelj, redni prof. dr. Marko Marinčič in docent dr. David Movrin.
Na svoji zemlji

Na svoji zemlji

ARS Ars humana, 27. avgust ― V okviru prireditve Letni kino na Kongresnem trgu bo v ponedeljek, 27. avgusta, potekala slavnostna projekcija digitalizirane in restavrirane verzije filma Na svoji zemlji V okviru prireditve Letni kino na Kongresnem trgu bo v ponedeljek, 27. avgusta, potekala slavnostna projekcija digitalizirane in restavrirane verzije filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Častni pokrovitelj projekcije je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, posvečena pa je pred kratkim umrli igralki Štefki Drolc, ki je kot filmska igralka debitirala prav v našem prvem zvočnem celovečernem igranem filmu. V terminu oddaje Ars humana bomo ob tej priložnosti ponovili oddajo, ki je nastala ob 50. obletnici nastanka filma Na svoji zemlji, v njej pa so ustvarjalci filma rekonstruirali povojne pionirske čase slovenske filmske umetnosti.
Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina

Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina

ARS Ars humana, 20. avgust ― Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka »Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer znano v vsej radijski zgodovini,« je v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapisal Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja,« nadaljuje. V današnji Oddaji o eksperimentalni radijski igri, ki jo je pripravila Petra Tanko, si ne prizadevamo, da bi zajeli ves obseg eksperimentalnega ustvarjanja našega radia, temveč se bomo Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja spodbudila in desetletje pozneje negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približali v pogovorih z Zmagom Frecetom – po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih razsežnosti bivanja in temu ustreznih radijskih oblik – ter Igorjem Likarjem – režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko, literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja ter drugih. Vabimo vas k poslušanju!
S Primožem Simonitijem o humanizmu na Slovenskem

S Primožem Simonitijem o humanizmu na Slovenskem

ARS Ars humana, 10. avgust ― Oddajo posvečamo spominu na nedavno umrlega akademika Primoža Simonitija Termin oddaje Ars humana tokrat posvečamo spominu na nedavno umrlega akademika Primoža Simonitija. Bil je klasični filolog, upokojeni redni profesor za latinščino na filozofski fakulteti v Ljubljani, odličen prevajalec in izjemen strokovnjak za humanizem na Slovenskem. Dognanja večletnega marljivega in zelo natančnega raziskovanja tega področja je strnil v odmevni monografiji Humanizem na Slovenskem. V njej je podal portrete nekaterih naših osrednjih humanistov ter predstavil miselnost renesančnega intelektualca in delovanje struktur, v katerih so ti intelektualci delovali in živeli. V svojih znanstvenih razpravah je tudi dokazal, da so se renesančni izobraženci iz slovenskih dežel enakovredno vključevali v širše evropske tokove. Monografija Humanizem na Slovenskem je leta 2008 izšla tudi v nemškem prevodu pri Avstrijski akademiji znanosti. Ob tej priložnosti je nastal pogovor Mihe Zora z akademikom Primožem Simonitijem o humanizmu v slovenskih deželah.
Prakse discipliniranja v 17. stoletju in sodobna umetniška produkcija

Prakse discipliniranja v 17. stoletju in sodobna umetniška produkcija

ARS Ars humana, 6. avgust ― Zakaj je bilo v 17. stoletju v okviru Akademije pomembno disciplinirati slikarja in ne recimo peka, čevljarja ali izdelovalca nožev? »Ker se je sodobna država po Foucaultu oblikovala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti,« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju, ki je eden od najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti, je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Kaj nam vpogled v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkciji? O tem bo govoril dr. Andrej Pezelj.
Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

ARS Ars humana, 30. julij ― O pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah »Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, toda vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni noben podložnik dobival takih ugodnosti kot on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik XIV. toliko sprehajal in pomenkoval.« S temi besedami je Érik Orsenna med drugim opisal položaj, ki ga je na dvoru Sončnega kralja zavzemal znameniti kraljevi vrtnar André Le Nôtre. Kaj več o njem in njegovem delu v tokratni oddaji Ars humana, v kateri bomo govorili tudi o pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah, pa seveda o Ériku Orsennaju, ki je napisal knjigo Portret srečnega človeka. Posvečena je Le Nôtru, beremo pa jo lahko v prevodu Zoje Skušek. Gostji oddaje sta prevajalka, publicistka in novinarka Tanja Lesničar Pučko ter krajinska arhitektka, profesorica doktorica Ana Kučan, avtorica spremne besede in fotografij v knjigi.
O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945–1991

O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945–1991

ARS Ars humana, 23. julij ― Cenzure v Jugoslaviji uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni Minuli ponedeljek smo termin oddaje Ars humana posvetili prepovedanim knjigam na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Tokrat ponavljamo oddajo, ki je nastala ob razstavi STOP! Cenzura, posvečeni cenzuri v nekdanji Jugoslaviji. Te cenzure uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi fondi, v katerih je bilo na stotine knjig, ki so bile iz tega ali onega razloga označene kot neprimerne, njihovo posedovanje pa je bilo sankcionirano. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin.
In vendar so jih brali

In vendar so jih brali

ARS Ars humana, 16. julij ― Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo ob razstavi In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku pogovarjali z njenima avtorjema, raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem in dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov ter redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.
še novic