O Tonetu Pavčku in njegovi poeziji

O Tonetu Pavčku in njegovi poeziji

ARS Ars humana, 14. junij ― ... pripovedujejo Saša Pavček, Matjaž Kmecl in Edvard Kovač Pred časom je izšla knjiga zbranih pesmi Toneta Pavčka z naslovom Ena sama beseda (uredil jo je Peter Kolšek). Njen izid je spodbuda več, da predvajamo pogovor, nastal leta 2014. Takrat je v knjižni zbirki Kondor izšel obsežen izbor pesmi Toneta Pavčka z značilnim naslovom Eh, srce ti moje ljubljeno in tako so se nekoliko pozneje, 1. decembra tistega leta o priljubljenem pesniku v oddaji Ars humana v živo pogovarjali avtorica spremne besede k zadnji Pavčkovi zbirki Angeli Saša Pavček, urednik Kondorjevega izbora akademik Matjaž Kmecl in esejist Edvard Kovač, v oddajo pa je uvrščeno tudi nekaj Pavčkovih pesmi v njegovi srčni in strastni interpretaciji. Vabljeni k poslušanju.    
Šamanizem, svečeništvo, zdravljenje, vedeževanje

Šamanizem, svečeništvo, zdravljenje, vedeževanje

ARS Ars humana, 10. junij ― Posebnosti prostora magično – religioznih svetov v Mezoameriki Šamanizem, prastara tradicija, ki skupaj z duhovi povezuje človeka in naravo, iz česar nastaja harmonična celota, združuje stara znanja in spiritualne tehnike. Mogoče je reči, da gre za najstarejšo filozofijo, psihologijo, magijo, religijo in medicino, ki črpa praspomina arhaičnih, tradicionalnih ljudstev. V sibirskem prostoru ekstaza igra zelo pomembno vlogo pri religiozni izkušnji, ko šaman v transu, v spremenjenem  stanju zavest stopi v stik s svetom duhov, potuje onkraj in se vrne nazaj, vendar pa bi denimo verske izvedence, vedeževalce in obreden terapevte, ki so jih antropologi proučevali v Mezoameriki težko imenovali za šamane, religioznega sibirskega fenomena namreč ni mogoče enostavno primerjati z ameriškimi tlemi. V oddaji, v kateri bo sodeloval tudi dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede, Magda Tušar gosti dr. Mojco Terčelj s Primorske univerze, ki je veliko terenskih raziskav opravila med Indijanci Soke in Maji v Chiapasu in na Jukatanu v Mehiki, zato dobro pozna magično – religiozne svetove in religiozno – terapevtske prakse tamkajšnjih ljudstev. Posameznik tam sicer lahko dobi moč zdravljenja in vedeževanja neposredno od nadnaravnih bitij preko sanj, videnj in obsedenosti z duhovi, kot pravi Terčeljeva, vendar tamkajšnjih šamanskih praks ne moremo obravnavati kot samostojen fenomen, saj je šamanizem zelo prepleten s svečeništvom.
Nāgārjuna in njegovi Temeljni verzi o srednji poti

Nāgārjuna in njegovi Temeljni verzi o srednji poti

ARS Ars humana, 31. maj ― Ob prevodu temeljnega dela budističnega filozofa V knjižni zbirki KUD Logos je kot petinšestdeseta knjiga izšlo delo Temeljni verzi o srednji poti indijskega filozofa Nāgārjune. Delo so poslovenili Ana Bajželj, Sebastjan Vörös in Gašper Kvartič, spremno besedo sta napisala prvoomenjena prevajalca. V spremni besedi sta orisala osnove Budovega nauka, nato Nāgārjunovo življenje in nekatere najpomembnejše elemente njegove »filozofije praznine«, ki sta jo tudi interpretirala z naslonitvijo na francoskega zgodovinarja filozofije Pierra Hadota – ta poudarja, da moramo filozofska »besedila vpeti v živeto prakso, iz katere izhajajo.« Več o Nāgārjuni in bivanjsko-idejnem ozadju njegovih Temeljnih verzov o srednji poti bosta v oddaji Ars humana povedala dr. Nina Petek in dr. Sebastjan Vörös, slišali pa bomo tudi izjavo dr. Ane Bajželj.
Danilo Breščak

Danilo Breščak

ARS Ars humana, 22. maj ― Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič. Sodelavca, dr. Iva Mikl Curk in Danilo Breščak na Beletovem vrtu v Novem mestu, 1974. foto: Arhiv Dolenjskega muzeja Novo mesto.   Ob ogledu izkopavanj gomile na Medvedjeku, poleti 1980. Od leve proti desni stojijo: dr. Mitja Brodar, prof. dr. Stane Gabrovec, dr. Peter Petru in Danilo Breščak, 1980. foto: Borut Križ   Gomila 1 na Medvedjeku, leta 1980. foto: Borut Križ.   Izkopav
Zvočno sobivanje čebel in človeka

Zvočno sobivanje čebel in človeka

ARS Ars humana, 16. maj ― Ob svetovnem dnevu čebel Ali bi se ob svetovnem dnevu čebel ob vseh škodljivih dejavnostih in snoveh, ki so proizvod človeške dejavnosti, morali vprašati tudi, kako je s hrupom, ki ga proizvaja človek. Čeprav je dolgo veljalo, da čebele ne slišijo, danes vemo, da čebele zvok zaznavajo. A tisto, kar je optimalno za človeka, ni nujno optimalno za čebele. O zvočnem sobivanju čebele in človeka v pogovoru z dr. Tomijem Trilarjem in dr. Jankom Božičem.
Doktor Glas – že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov

Doktor Glas – že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov

ARS Ars humana, 13. maj ― »Zdravnik mora biti bodisi človekoljub bodisi častihlepnež.« Doktor Glas, roman švedskega ustvarjalca Hjalmarja Söderberga, je eden prvih modernih švedskih romanov, v katerem ni moralnega vrednotenja. Izšel je med novembrom in decembrom leta 1905, ob koncu tega leta pa je knjiga doživela že ponatis. Danes, dobrih 100 let pozneje, Doktor Glas velja za enega najslavnejših in najbolj razvpitih švedskih romanov 20. stoletja. V slovenščino ga je prevedla dr. Nada Grošelj, ki ga v oddaji podrobneje predstavi, predvajani pa bodo tudi odlomki iz knjige.
Načini ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi

Načini ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi

ARS Ars humana, 6. maj ― Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet? Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bosta pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.
Peter Krečič o Plečniku

Peter Krečič o Plečniku

ARS Ars humana, 26. april ― Živeti za popolnost. Ali poznate popolnejši umetniški credo in boljši podnaslov za Plečnikovo biografijo? Dr. Peter Krečič se je podpisal pod vrsto znanstvenih in poljudnoznanstvenih delo o našem največjem arhitektu Jožetu Plečniku, s knjigo Plečnik. Živeti za popolnost pa se je preskusil še v žanru biografije. Bralka in bralec knjige tako spoznata Plečnika ne le po njegovih kreacijah, ampak tudi kot osebnost. Več o umetniku, geniju, ki je ustvaril enega izmed najbolj prepoznavnih opusov v slovenski in svetovni umetnosti 20. stoletja, je avtor biografije povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Maksim Izpovedovalec: pričevalec krščanskega misterija

Maksim Izpovedovalec: pričevalec krščanskega misterija

ARS Ars humana, 16. april ― V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja in vsega ustvarjenega v luči ultimativne Ljubezni – Božjega Logosa. Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580-662) velja za enega najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov. Njegova misel je zakoreninjena v krščanskem izročilu velikih cerkvenih očetov, kot so Irenej Lyonski, Origen, Bazilij Veliki, Gregor iz Nise, Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit in drugi, hkrati pa je v polemikah o Kristusovi naravi na izviren način povzel nauk Cerkve. V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja, saj vse človeško zre v luči Božjega Logosa, ki je vsa bitja priklical v bivanje iz ljubezni in za ljubezen. O tem, kako Maksim razume strasti, torej človeško psiho, eros – erotično razsežnost ljubezni – v odnosu do agape, darovanjskim počelom, Boga in Cerkev, se bomo na velikonočni ponedeljek pogovarjali s frančiškanoma Janom Dominikom Bogatajem ter patrologom dr. Miranom Špeličem. dr. Miran Špelič in Jan Dominik Bogataj To je véliki in skriti misterij. To je blaženi cilj, zaradi katerega so vse stvari prejele obstoj. To je Božji namen, ki je zamišljen pred začetkom bivajočih stvari. Ko ga poskušamo opredeliti, trdimo, da je to vnaprej zamišljeni cilj/konec, zaradi katerega so vse stvari, sam pa ni zaradi ničesar. Bog se je oziral na ta cilj, ko je ustvaril bitnosti bivajočih stvari. To je v polnem pomenu dovršitev previdnosti in bitij, ki so deležna previdnosti: v njej so v Boga povzeta (vsa bitja), ki jih je ustvaril. To je skrivnost, ki zaobsega vse veke in kaže nad-neskončni in neskončnokrat neskončno pred veki obstoječi véliki Božji načrt. Odgovori Talasiju 60 Očetje pravijo, da sta Bog in človek drug drugemu vzorec. Bog se toliko počlovečuje po svoji ljubezni do ljudi, kolikor se človek, ki mu daje moč nesebična ljubezen, pobožuje za Boga. In Bog človeka toliko na duhoven način ugrablja v Nespoznavno, kolikor človek s svojimi krepo
Olga Tokarczuk

Olga Tokarczuk

ARS Ars humana, 15. april ― O literaturi kot o popolnosti nenatančnih oblik in vsem, kar iz nje izrašča Olga Tokarczuk je ena najbolj uveljavljenih, mednarodno priznanih in prevajanih poljskih prozaistk. Po študiju psihologije se je kmalu začela ukvarjati s pisanjem in do danes objavila že devet romanov, tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev, za svoje delo pa je med drugim prejela mednarodno nagrado man booker, pa tudi nagrado vilenica. Literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc.
Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher

Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher

ARS Ars humana, 8. april ― Ob izidu pregledne monografije ustvarjalčevega opusa Pred nedavnim je izšla zajetna knjiga Harald Draušbaher: Studio Breg, ki predstavlja Draušbaherjev oblikovalski opus. Na skoraj šeststo straneh je mogoče v besedi in sliki dobiti vpogled v nekaj desetletij ustvarjanja tega slovenskega oblikovalca, ki se je loteval najrazličnejših področij: v veliki meri gospodarstva, pa tudi likovne umetnosti, kulture, politike v več kot štirih desetletjih. V oddaji Ars humana se Harald Draušbaher predstavlja v pogovoru s Tadejo Krečič.
Thomas Bernhard

Thomas Bernhard

ARS Ars humana, 1. april ― »Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, zato so vse vlade zmeraj za šport in proti kulturi« »Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, je govoril moj stari oče, zato so vse vlade zmeraj za šport in proti kulturi,« je v avtobiografski knjigi Vzrok zapisal morda najpomembnejši avstrijskega pisatelj in dramatik druge polovice 20. stoletja Thomas Bernhard. V svojih delih je napadal sidrišča državnega ustroja – vero, zgodovino, različne ustanove, tudi umetnike – več o njegovem opusu pa v oddaji Ars humana. Naša gosta bosta dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in prevajalec Jani Virk, avtor več prevodov Bernhardovih del in spremnih besed k prevodom.
Tomo Virk o E/etičnem obratu v literarni vedi in še čem

Tomo Virk o E/etičnem obratu v literarni vedi in še čem

ARS Ars humana, 25. marec ― Avtor o svoji štirinajsti knjigi, v kateri je podrobno, argumentirano in razvidno analiziral relativno novo paradigmo v literarni vedi Literarni zgodovinar in teoretk dr. Tomo Virk je natančen in pronicljiv bralec (med drugim) filozofskih besedil. To je dokazal tudi v svoji štirinajsti samostojni knjigi z naslovom Etični obrat v literarni vedi. V njej je podrobno analiziral tematiko, ki se je v humanistiki in literarni vedi pojavila v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko najzgodnejši avtorice in avtorji etičnega obrata pričnejo s poglobljeno analizo etičnega v literarnem delu oziroma literaturi, pri svoji refleksiji pa se v pretežni meri naslonijo na filozofsko misel. Avtor bo svojo znanstveno monografijo predstavil v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Prostor v prostoru

Prostor v prostoru

ARS Ars humana, 18. marec ― Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 Režiser Osip Šest in scenograf Vaclav Skrušny sta s predstavo R.U.R. za več kot dve leti prehitela scenske rešitve Avgusta Černigoja na ljubljanski konstruktivistični razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1925. Prvič v zgodovini – umetniško ustvarjanje v slovenskem gledališču prehiti dogajanje v slovenski likovni umetnosti. Več o Scenografiji na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 v pogovoru z umetnostno zgodovinarko, magistrico Ano Kocjančič, avtorico prve strokovne monografije o scenografiji na Slovenskem Prostor v prostoru.
O(b) ustvarjalni zapuščini Jureta Detele

O(b) ustvarjalni zapuščini Jureta Detele

ARS Ars humana, 10. marec ― »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele.« V enem izmed ohranjenih fragmentov iz zapuščine ustvarjalca Jureta Detele lahko med drugim preberemo: »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele. Če odštejem pet, šest mojih prijateljev – verjetno edinih Slovencev, ki imajo o poeziji nekaj pojma – je feedback mojih pesmi zelo beden.« Detelovo obsežno zapuščino je zbral, uredil in pripravil za objavo dr. Miklavž Komelj – doslej je izšla v dveh dvodelnih monografijah. O njej, o sprejemanju Detelovih del v njegovem času in prostoru, predvsem pa o avtorjevi poeziji in njegovem razumevanju poezije bo dr. Miklavž Komelj podrobneje povedal v oddaji.
še novic