Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

ARS Ars humana, 10. december ― Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. V pogovoru z Markom Goljo bo odgovorila na vrsto vprašanj, med drugim o stanju človekovih pravic v Sloveniji, brezplačni pravni pomoči, revščini, položaju Romov, transspolnih oseb in samozaposlenih v kulturi, o izbrisanih in sovražnem govoru. V oddaji bomo še slišali izjavi Nataše Posel, direktorice Društva Amnesty International Slovenije, in Inge Remeta, predsednice Društva Asociacija, krovne slovenske organizacije na področju kulture. Nikar ne zamudite.
Ko se v zvočnih raziskavah narave in okolja srečata znanost in umetnost

Ko se v zvočnih raziskavah narave in okolja srečata znanost in umetnost

ARS Ars humana, 3. december ― Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To se le nekatera raziskovalna izhodišča zvočnih del, ki med opazovanjem rastlin v vzhodnem krilu Rastlinjaka Tivoli nagovarjajo obiskovalce – poslušalce. Kajti ko vstopite v vzhodno krilo Rastlinjaka Tivoli, ste hkrati vstopili tudi v Steklenik, galerijo za zvok, bioakustiko in umetnost. Gre za partnerski projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, zasnovan z namenom, da bi povezoval znanstveni in umetniški način raziskovanja in ustvarjanja. Pred mikrofon smo povabili pobudnika galerije Steklenik – umetnika Ireno Pivka in Braneta Zormana z zavoda Cona ter doktorja Jožeta Bavcona in magistrico Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Kulturna dediščina kot vzgojno-izobraževalno vodilo

Kulturna dediščina kot vzgojno-izobraževalno vodilo

ARS Ars humana, 24. november ― Kulturno-umetnostna vzgoja na Arsu V osišče tokratne oddaje so postavljeni nacionalni posvet Skupaj do znanja: kulturna dediščina kot učna snov, muzeji in galerije kot razširjene učilnice in razmisleki o pomenu dediščine v vzgojno-izobraževalnih procesih pri nas ob zaključku Evropskega leta kulturne dediščine. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O dediščini pa razmišljajo – Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije, Lili Šturm, Mednarodni grafični likovni center in Damjana Pečnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Ivo Svetina, jubilant

Ivo Svetina, jubilant

ARS Ars humana, 19. november ― "Za pesem je dovolj slutnja" Ob okroglem življenjskem jubileju je Ivo Svetina v zbirki Kondor objavil knjigo izbranih pesmi z naslovom Plamen iz morja (izbor je pripravil avtor spremne besede Igor Divjak) in tako z uvrstitvijo v prestižno zbirko postal sodobni klasik. Zasluženo, saj je ustvaril izjemno bogat in prepoznaven pesniški opus, zavezan lepoti, iskanju, eksperimentu in medliterarnemu in medkulturnemu dialogu. Ob neki priložnosti je Svetina, ki je tudi dramatik, esejist in prevajalec ter še kaj, zapisal, da je za pesem dovolj slutnja. Več o tem izmuzljivem trenutku, pesmi, procesu ustvarjanju, poeziji, tudi erotični, in še čem bo jubilant povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebral tudi pesem, dve …
Enigmatičnost ljudskih balad

Enigmatičnost ljudskih balad

ARS Ars humana, 12. november ― Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete. Med raziskovalci folklornega besedila danes sicer velja, da je ljudska balada eden izmed najbolj enigmatičnih žanrov: je del človeškega ustvarjanja, odsev življenja določene skupnosti in kot taka etnološko ter antropološko dejstvo; je del kolektivnega nezavednega in s tem del mitologije, hkrati pa je tudi estetsko dejstvo. O vsem tem, pa tudi o funkciji, ki so jo imele ljudske balade v družbi, o tem, kako so se prenašale, o razliki med umetnimi in ljudskimi baladami in o najznamenitejših baladnih motivih in snoveh v današnji oddaji z gostjo izr. prof. dr. Marjetko Golež Kaučič, avtorico prve strokovne monografije o slovenski ljudski baladi.
Pripovedna folklora – sredstvo za vpogled v kulturo njenih nosilcev

Pripovedna folklora – sredstvo za vpogled v kulturo njenih nosilcev

ARS Ars humana, 5. november ― Kaj nam sodobne povedke povedo o ljudeh, med katerimi krožijo? Kako jih ti razumejo in kaj jim sporočajo? »Menda je britvica najpogostejši, ne pa tudi edini predmet, s katerim se nič hudega sluteča žrtev poreže na toboganu javnega kopališča.« Katere povedke krožijo v Sloveniji danes, kakšni in kateri procesi zaznamujejo to pripovedno gradivo ter kdo in komu ter zakaj jih pripoveduje? O sodobni povedki kot eni od najbolj dinamičnih in ustvarjalnih oblik sodobne pripovedne kulture, pa tudi o tem, kako skozi načine nastajanja in distribucije sodobne povedke misliti lažne novice, se bomo pogovarjali z dr. Ambrožem Kvartičem, avtorjem knjige Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji.
Pokopališča kot vir za zgodovinopisje

Pokopališča kot vir za zgodovinopisje

ARS Ars humana, 29. oktober ― Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in ustvarjalcih spomina na umrle Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in ustvarjalcih spomina na umrle. Historične vede pa na pokopališča gledajo tudi kot na (pomožni) vir za razumevanje širših zgodovinskih in družbenih procesov. Kaj lahko iz podatkov na nagrobnikih in spominskih ploščah razberemo o nekdanjih družbenih razmerjih, identiteti, migracijah in ideologiji? Kako se v pokopališča vpišejo travmatična obdobja, kot so bolezni in vojne? V tokratni oddaji ARS humana bo svoj pogled na interpretacijo, kritično vrednotenje in ne nazadnje navajanje pokopališč kot vira za zgodovinopisje razkrila raziskovalka vojaških pokopališč, doktorica Petra Svoljšak.
Mutirajoča generacija

Mutirajoča generacija

ARS Ars humana, 15. oktober ― »Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste« »Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste. On ali ona nimata več enakega telesa, enake pričakovane življenjske dobe. Ne komunicirata več na enak način, ne zaznavata več enakega sveta, ne živita več v isti naravi, ne prebivata več v istem prostoru.« Tako, ob drugem, v svojem eseju z naslovom Palčica o mladih generacijah razmišlja francoski humanist, matematik in filozof Michel Serres. V oddaji Ars humana se bomo skupaj z njim spraševali v čem in zakaj so mlade generacije tako zelo drugačne od starejših, kaj to dejstvo pomeni za medgeneracijski dialog, kakšne oblike pripadnosti smo poznali nekoč, kakšne prevladujejo danes, pa tudi o tem, kaj za človeka kot družbeno bitje pomeni, da sodobni človek postaja vse bolj posameznik. Gostji v oddaji bosta dr. Nadja Dobnik, prevajalka, predavateljica za francoski jezik in urednica, ter psihologinja in andragoginja, zaslužna profesorica ljubljanske univerze dr. Ana Krajnc. Z njima se bom pogovarjala Tina Kozin.
Galerija ŠKUC: 40 let

Galerija ŠKUC: 40 let

ARS Ars humana, 2. oktober ― Poskus zgodovinjenja štirih desetletij delovanja Galerije ŠKUC na Starem trgu 21 v Ljubljani 6. oktobra leta 1978 je Galerija ŠKUC začela delovati na Starem trgu 21 v Ljubljani. Od prve razstave, ki ni bila po naključju namenjena skupini OHO, letos mineva štirideset let in v tem obdobju je Galerija ŠKUC postala eden najbolj pomembnih razstavnih prostorov za predstavitev sodobne umetniške produkcije pri nas. Zgodovinski pregled štirih desetletij Galerije ŠKUC v oddaji Ars humana prepuščamo tistim, ki so med številnimi drugimi delovali in soustvarjali program: Tomažu Brejcu, Marini Gržinić, Tomislavu Vignjeviću, Gregorju Podnarju, Tevžu Logarju in Vladimirju Vidmarju.
Estetika drag in kvir v performansu

Estetika drag in kvir v performansu

ARS Ars humana, 1. oktober ― V dialogu s Sindikatom odklonskih entitet in Mestom žensk Tatovi podob, Kabaret Tiffany, Lady Anous in tandem Kitch so le nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v našem prostoru v performansu oživljajo dragovsko in kvirovsko estetiko. Njihovo delo smo lahko nedavno videli na platformi robnih urbanih žanrov Sindikat odklonskih entitet v produkciji Emanata. Z dragovsko in kvirovsko estetiko pa se poigravajo tudi nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se bodo predstavili v okviru letošnjega 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesta žensk. Začne se to sredo, 3. oktobra. V Ars humani bomo odprli vprašanje umetniške in politične razsežnosti dragovske in kvirovske estetike v performansu. Z nami v studiu bodo filozofinja in umetnica Lana Zdravković iz tandema Kitch, umetnica in umetniški vodja Mesta žensk Teja Reba ter umetnik in producent Urban  Belina, sokurator platforme Sindikata odklonskih entitet.
Simultano konferenčno tolmačenje – nekoč in danes

Simultano konferenčno tolmačenje – nekoč in danes

ARS Ars humana, 24. september ― Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja. Ob tem je v tesnem sodelovanju z Mednarodnim združenjem konferenčnih tolmačev v Slovenijo pripeljalo mednarodno razstavo En proces – štirje jeziki, ki predstavlja manj znano, jezikovno plat nürnberških procesov – ti pomenijo pomemben mejnik v sodobnem mednarodnem pravu, pa tudi v zgodovini simultanega konferenčnega tolmačenja. V oddaji bomo spregovorili o tem, kaj so posebnosti simultanega konferenčnega tolmačenja, kaj je tisto, kar naredi dobrega tolmača, kje vse danes delujejo tolmači, pa tudi o nastanku in delovanju  Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Prav tako bomo predstavili razstavo, ki je posvečena pionirjem simultanega konferenčnega tolmačenja in je trenutno na ogled v ljubljanski Mestni hiši, od 25. 9. dalje pa v Hiši EU v Ljubljani.
Vinko Möderndorfer, jubilant

Vinko Möderndorfer, jubilant

ARS Ars humana, 17. september ― Vinko Möderndorfer je pesnik in pisatelj za odrasle in mladino, esejist, dramatik, komediograf in pisec radijskih iger, gledališki, filmski in operni režiser ter zagotovo še kaj Vinko Möderndorfer je pesnik in pisatelj za odrasle in mladino, esejist, dramatik, komediograf in pisec radijskih iger, gledališki, filmski in operni režiser ter zagotovo še kaj. V svojih filmih, romanih in dramah je brezkompromisen, zelo življenjski in tudi poetičen. Toda hkrati je angažiran intelektualec, ki si ne zatiska oči bolečino posameznika in krivico sveta. Njegov opus je obsežen in vznemirljiv, hkrati pa – kot priča njegova misel Če doživetje umetnosti lahko spremeni človeka, ne vem, zakaj ne bi človek spremenil sveta – verjame tako v umetnost kot v človeka. Ob svojem okroglem jubileju bo najbolj vsestranski slovenski književnik v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo povedal več o sebi in svojem ustvarjanju, zagotovo pa bo tudi prebral kako pesem in odlomek iz romana Druga preteklost. Nikar ne zamudite.
Ustvarjalna Evropska unija

Ustvarjalna Evropska unija

ARS Ars humana, 7. september ― Produkcija kulturno-umetniških vsebin na preseku nacionalnih in evropskih razpisov Govorili bomo o ciljih in prednostnih temah Ustvarjalne Evrope kot nadnacionalnega programa za kulturo. Predstavili bomo dinamike, ki vplivajo na oblikovanje smernic posameznega podpodročja programa; ker v tem času sprejemajo predlog novega programa Ustvarjalna Evropa za obdobje med letoma 2021 in 2027, bomo odprli tudi vprašanje možnosti, ki jih imata Ministrstvo za kulturo in širša strokovna javnost pri oblikovanju prednostnih nalog, ciljev in načinov izvedbe programa po letu 2020. Naši gostji bosta Mateja Lazar in Sabini Briški Karlić iz zavoda Motovila, v okviru katerega deluje Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji.
Milan Grošelj, profesor, ki je študij klasične filologije v Sloveniji dvignil na novo akademsko raven

Milan Grošelj, profesor, ki je študij klasične filologije v Sloveniji dvignil na novo akademsko raven

ARS Ars humana, 3. september ― Ob izidu monografije Izbrani spisi Milana Grošlja Eden izmed dogodkov, s katerimi je Univerza v Ljubljani zaznamovala stoto obletnico ustanovitve, je tudi izid monografije Izbrani spisi Milana Grošlja. Knjiga – uredila jo je dr. Nada Grošelj – obsega izbor Grošljevih najbolj inventivnih prispevkov, ki so bili doslej objavljeni le razpršeno. Klasični filolog Milan Grošelj, živel je v letih od 1902 do 1979, redni profesor in akademik, velja za tistega, ki je študij klasične filologije pri nas dvignil na novo akademsko raven. O njem so spregovorili klasični filologi: dr. Nada Grošelj, redni prof. dr. Marko Marinčič in docent dr. David Movrin.
še novic