Maksim Izpovedovalec: pričevalec krščanskega misterija

Maksim Izpovedovalec: pričevalec krščanskega misterija

ARS Ars humana, 16. april ― V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja in vsega ustvarjenega v luči ultimativne Ljubezni – Božjega Logosa. Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580-662) velja za enega najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov. Njegova misel je zakoreninjena v krščanskem izročilu velikih cerkvenih očetov, kot so Irenej Lyonski, Origen, Bazilij Veliki, Gregor iz Nise, Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit in drugi, hkrati pa je v polemikah o Kristusovi naravi na izviren način povzel nauk Cerkve. V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja, saj vse človeško zre v luči Božjega Logosa, ki je vsa bitja priklical v bivanje iz ljubezni in za ljubezen. O tem, kako Maksim razume strasti, torej človeško psiho, eros – erotično razsežnost ljubezni – v odnosu do agape, darovanjskim počelom, Boga in Cerkev, se bomo na velikonočni ponedeljek pogovarjali s frančiškanoma Janom Dominikom Bogatajem ter patrologom dr. Miranom Špeličem. dr. Miran Špelič in Jan Dominik Bogataj To je véliki in skriti misterij. To je blaženi cilj, zaradi katerega so vse stvari prejele obstoj. To je Božji namen, ki je zamišljen pred začetkom bivajočih stvari. Ko ga poskušamo opredeliti, trdimo, da je to vnaprej zamišljeni cilj/konec, zaradi katerega so vse stvari, sam pa ni zaradi ničesar. Bog se je oziral na ta cilj, ko je ustvaril bitnosti bivajočih stvari. To je v polnem pomenu dovršitev previdnosti in bitij, ki so deležna previdnosti: v njej so v Boga povzeta (vsa bitja), ki jih je ustvaril. To je skrivnost, ki zaobsega vse veke in kaže nad-neskončni in neskončnokrat neskončno pred veki obstoječi véliki Božji načrt. Odgovori Talasiju 60 Očetje pravijo, da sta Bog in človek drug drugemu vzorec. Bog se toliko počlovečuje po svoji ljubezni do ljudi, kolikor se človek, ki mu daje moč nesebična ljubezen, pobožuje za Boga. In Bog človeka toliko na duhoven način ugrablja v Nespoznavno, kolikor človek s svojimi krepo
Olga Tokarczuk

Olga Tokarczuk

ARS Ars humana, 15. april ― O literaturi kot o popolnosti nenatančnih oblik in vsem, kar iz nje izrašča Olga Tokarczuk je ena najbolj uveljavljenih, mednarodno priznanih in prevajanih poljskih prozaistk. Po študiju psihologije se je kmalu začela ukvarjati s pisanjem in do danes objavila že devet romanov, tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev, za svoje delo pa je med drugim prejela mednarodno nagrado man booker, pa tudi nagrado vilenica. Literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc.
Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher

Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher

ARS Ars humana, 8. april ― Ob izidu pregledne monografije ustvarjalčevega opusa Pred nedavnim je izšla zajetna knjiga Harald Draušbaher: Studio Breg, ki predstavlja Draušbaherjev oblikovalski opus. Na skoraj šeststo straneh je mogoče v besedi in sliki dobiti vpogled v nekaj desetletij ustvarjanja tega slovenskega oblikovalca, ki se je loteval najrazličnejših področij: v veliki meri gospodarstva, pa tudi likovne umetnosti, kulture, politike v več kot štirih desetletjih. V oddaji Ars humana se Harald Draušbaher predstavlja v pogovoru s Tadejo Krečič.
Thomas Bernhard

Thomas Bernhard

ARS Ars humana, 1. april ― »Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, zato so vse vlade zmeraj za šport in proti kulturi« »Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, je govoril moj stari oče, zato so vse vlade zmeraj za šport in proti kulturi,« je v avtobiografski knjigi Vzrok zapisal morda najpomembnejši avstrijskega pisatelj in dramatik druge polovice 20. stoletja Thomas Bernhard. V svojih delih je napadal sidrišča državnega ustroja – vero, zgodovino, različne ustanove, tudi umetnike – več o njegovem opusu pa v oddaji Ars humana. Naša gosta bosta dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in prevajalec Jani Virk, avtor več prevodov Bernhardovih del in spremnih besed k prevodom.
Tomo Virk o E/etičnem obratu v literarni vedi in še čem

Tomo Virk o E/etičnem obratu v literarni vedi in še čem

ARS Ars humana, 25. marec ― Avtor o svoji štirinajsti knjigi, v kateri je podrobno, argumentirano in razvidno analiziral relativno novo paradigmo v literarni vedi Literarni zgodovinar in teoretk dr. Tomo Virk je natančen in pronicljiv bralec (med drugim) filozofskih besedil. To je dokazal tudi v svoji štirinajsti samostojni knjigi z naslovom Etični obrat v literarni vedi. V njej je podrobno analiziral tematiko, ki se je v humanistiki in literarni vedi pojavila v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko najzgodnejši avtorice in avtorji etičnega obrata pričnejo s poglobljeno analizo etičnega v literarnem delu oziroma literaturi, pri svoji refleksiji pa se v pretežni meri naslonijo na filozofsko misel. Avtor bo svojo znanstveno monografijo predstavil v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Prostor v prostoru

Prostor v prostoru

ARS Ars humana, 18. marec ― Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 Režiser Osip Šest in scenograf Vaclav Skrušny sta s predstavo R.U.R. za več kot dve leti prehitela scenske rešitve Avgusta Černigoja na ljubljanski konstruktivistični razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1925. Prvič v zgodovini – umetniško ustvarjanje v slovenskem gledališču prehiti dogajanje v slovenski likovni umetnosti. Več o Scenografiji na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 v pogovoru z umetnostno zgodovinarko, magistrico Ano Kocjančič, avtorico prve strokovne monografije o scenografiji na Slovenskem Prostor v prostoru.
O(b) ustvarjalni zapuščini Jureta Detele

O(b) ustvarjalni zapuščini Jureta Detele

ARS Ars humana, 10. marec ― »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele.« V enem izmed ohranjenih fragmentov iz zapuščine ustvarjalca Jureta Detele lahko med drugim preberemo: »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele. Če odštejem pet, šest mojih prijateljev – verjetno edinih Slovencev, ki imajo o poeziji nekaj pojma – je feedback mojih pesmi zelo beden.« Detelovo obsežno zapuščino je zbral, uredil in pripravil za objavo dr. Miklavž Komelj – doslej je izšla v dveh dvodelnih monografijah. O njej, o sprejemanju Detelovih del v njegovem času in prostoru, predvsem pa o avtorjevi poeziji in njegovem razumevanju poezije bo dr. Miklavž Komelj podrobneje povedal v oddaji.
Rojstvo zbirke znotraj gledališča

Rojstvo zbirke znotraj gledališča

ARS Ars humana, 4. marec ― 60 let. 171 naslovov. Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.
Slovenci in prva svetovna vojna

Slovenci in prva svetovna vojna

ARS Ars humana, 22. februar ― Petra Svoljšak in Gregor Antoličič o letih strahot na fronti in v zaledju. Zgodovinarja dr. Petra Svoljšak in dr. Gregor Antoličič sta svojo znanstveno monografijo o Slovencih in prvi svetovni vojni naslovila Leta strahote, skratka, s sintagmo, ki jo je zapisal Ivan Cankar v Uvodu v zbirko Podobe iz sanj. Njuna monografija prikaže tako začetek kot potek vojne v precejšnji meri s slovenskega zornega kota, toda še bolj zanimiv je njen drugi del, v katerem avtorja približata bralcu manj znano stran življenja v letih vojne, življenje v zaledju. Kaj se je dogajalo na ozemlju današnje Slovenije, kako je vplival na življenje vojni absolutizem, kakšno vlogo so v vojni odigrale ženske, kakšna je bila usoda beguncev, to so le nekatere teme iz zalednega življenja, ki pokažejo, da je bila vojna še kako navzoča v vsakdanjem življenju. Za nameček knjiga vsebuje vrsto manj znanih podrobnosti in kar nekaj reprodukcij zanimivih fotografij in razglednic, tako da osvetljuje prvo svetovno vojno celostno in hkrati zanimivo, privlačno. Več o tematiki bosta povedala avtorja v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Boštjan Dvoȓak, prevajalec slovenskih klasikov v nemščino

Boštjan Dvoȓak, prevajalec slovenskih klasikov v nemščino

ARS Ars humana, 18. februar ― Vsestranski jezikoslovec, ki zna 35 jezikov, že desetletja živi v Berlinu in izvrstno prevaja slovenske klasike v nemščino Doktor Boštjan Dvoržak je vsestranski jezikoslovec, ki zna petintrideset jezikov, v katerih se sporazumeva. Njegov materni jezik je slovenščina, sicer pa že desetletja živi v Berlinu in nemščino obvladuje do te mere, da izvrstno prevaja slovenske klasike v nemščino – zadnje čase tudi za zvočne knjige, ki nastajajo v sodelovanju s slovenskim kulturnim centrom v Berlinu, Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija in 3. programom, programom ARS Radia Slovenija. Izšla je že zvočna knjiga z Martinom Krpanom Frana Levstika v slovenščini in nemščini in je dosegljiva na spletu. Na proslavah slovenskega kulturnega praznika v Münchnu in Berlinu pa so navzoči slišali že Prešernove pesmi v prevodu Boštjana Dvoržaka. Z njim se je v Berlinu pogovarjala Tadeja Krečič, slišali ju bomo v oddaji Ars humana, tako kot tudi odlomke Martina Krpana Frana Levstika v nemščini in slovenščini.
O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah

O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah

ARS Ars humana, 11. februar ― Ustavili se bomo ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo Ob primerih medmedijskih in medkulturnih umetniških praks bomo razmišljali o duhu časa, ki odzvanja v sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa tudi o kontekstih, ki sodoločajo naše pojmovanje in recepcijo uprizoritvene umetnosti, in širše – umetnosti ter kulture. Ustavili se bomo ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo ter ob tem spregovorili o dinamiki obrobja in središča, retoriki prostora, novih oblikah vezljivosti medijev in še čem. Naš sogovornik bo dr. Tomaž Toporišič, avtor knjige Medmedijsko in medkulturno nomadstvo. O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah.
Potuje pesem

Potuje pesem

ARS Ars humana, 4. februar ― Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ob promociji branja v ospredje postavlja medkulturno strpnost in medgeneracijsko sodelovanje. Letos so si organizatorji zadali poseben izziv: približati mladim poezijo in jih navdušiti za to, da bodo prosti čas posvetili tudi branju kakšne pesniške knjige. O tem, kako bodo k temu pristopili, bomo spregovorili v oddaji. Pa tudi o tem, kakšne so posebnosti literarnega festivala za mlade v razmerju do tovrstnih festivalov, namenjenih odraslim in o tem, kako pomemben je za mlade bralce neposredni stik z ustvarjalci – Bralnice pod slamnikom vsako leto gostijo uveljavljene pisatelje, letošnji osrednji gost pa bo pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in profesor na Univerzi v Celovcu Peter Svetina, slovenski izbranec za nominacijo za Andersenovo nagrado.
Ko predsodki postanejo državna politika

Ko predsodki postanejo državna politika

ARS Ars humana, 28. januar ― Ali imamo moč in kje se začne naša odgovornost? Pred kratkim, le štiriinsedemdeset let po koncu druge svetovne vojne, je CNN objavil ugotovitve raziskave, v kateri je v reprezentativnem vzorcu sodelovalo sedem tisoč dvaindevetdeset odraslih iz sedmih evropskih držav. Med vključenimi v raziskavo jih o holokavstu tretjina ve zelo malo ali nič. Približno eden izmed dvajsetih sodelujočih v raziskavi pa sploh ne ve, da se je holokavst zgodil. Zdi se neverjetno, da – ob tem, da so med nami še žive priče grozodejstev druge svetovne vojne – spomin na to bledi. Številni dogodki, ki se tako vsako leto zvrstijo 27. januarja, so v tem kontekstu še kako pomemben opomin na – med drugim – zločine, storjene zaradi predsodkov. Predsodkov, ki postanejo državna politika. V oddaji Ars humana bomo govorili o nacističnem preganjanju homoseksualcev, o mehanizmih vzpostavljanja grešnih kozlov, odgovornosti medijev, širšega družbenopolitičnega telesa, pa tudi o odgovornosti in moči posameznika. Naši gostje bodo režiserja Vinko Möderndorfer in Alen Jelen ter sociolog dr. Roman Kuhar.
Od antropocentrizma k ekocentrizmu in ekokritičnemu branju besedil

Od antropocentrizma k ekocentrizmu in ekokritičnemu branju besedil

ARS Ars humana, 21. januar ― Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba – kategorijami, ki so po naravi izrazito antropocentrične. O tem odnosu bomo tokrat razmišljali v okviru baladnega izročila, pa tudi širše, v kontekstu folklornega izročila in leposlovja. Pa tudi o potrebi po spremembi tega odnosa, potrebi po etičnem obratu v našem ontološkem razumevanju živali. Prav v Sloveniji je namreč pognala teoretske korenine zoofolkloristika, ki se, ob naslonitvi na kritično animalistiko in teorijo speciesizma, zavzema za nova branja leposlovnih in folklornih besedil: za branja, ki bodo pretrgala z antropocentričnim pogledom na svet in se odpirala ekocentričnemu, branja, ki se bodo zavzemala za odpravo klasičnih dihotomij, kot so narava/kultura, človek/žival in duh/materija. Gostja oddaje bo poznavalka tematike, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, ki v svoji strokovni monografiji Slovenska ljudska balada ob drugem nazorno prikaže tudi razliko med klasičnim in novim branjem folklornih besedil.
Roddy Doyle: Vedno imam pri sebi knjigo, včasih dve

Roddy Doyle: Vedno imam pri sebi knjigo, včasih dve

ARS Ars humana, 14. januar ― Gost oddaje bo eden vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddy Doyle Gost oddaje bo eden vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddy Doyle.  Leta 1958 rojeni avtor je že s prvim romanom The Commitments o brezposelnih mladih Dublinčanih, ki ustanovijo glasbeno skupino, še ne tridesetleten takoj osvojil bralce in kritike. Vsi romani njegove t.i. Barrytownske trilogije so doživeli filmske priredbe. Za roman Paddy Clarke ha ha ha, ki govori o odraščanju desetletnega dečka konec šestdesetih,  je leta 1993 prejel prestižno bookerjevo nagrado. Poleg tega imamo v slovenščino preveden tudi roman Ženska, ki se je zaletela v vrata in od lani mladinsko delo Super! – vse je prevedla Tina Mahkota. Roddy Doyle je doslej ustvaril obsežen opus romanov za odrasle in otroke, zbirk kratke proze, odrskih del in scenarijev. Slovenijo obiskal konec novembra. Takrat se je z njim pogovarjala Staša Grahek.
še novic