O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah

O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah

ARS Ars humana, 11. februar ― Ustavili se bomo ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo Ob primerih medmedijskih in medkulturnih umetniških praks bomo razmišljali o duhu časa, ki odzvanja v sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa tudi o kontekstih, ki sodoločajo naše pojmovanje in recepcijo uprizoritvene umetnosti, in širše – umetnosti ter kulture. Ustavili se bomo ob vprašanju odnosa med uprizoritveno prakso in uprizoritveno vedo ter ob tem spregovorili o dinamiki obrobja in središča, retoriki prostora, novih oblikah vezljivosti medijev in še čem. Naš sogovornik bo dr. Tomaž Toporišič, avtor knjige Medmedijsko in medkulturno nomadstvo. O vezljivosti medijev in kultur v sodobnih uprizoritvenih praksah.
Potuje pesem

Potuje pesem

ARS Ars humana, 4. februar ― Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ob promociji branja v ospredje postavlja medkulturno strpnost in medgeneracijsko sodelovanje. Letos so si organizatorji zadali poseben izziv: približati mladim poezijo in jih navdušiti za to, da bodo prosti čas posvetili tudi branju kakšne pesniške knjige. O tem, kako bodo k temu pristopili, bomo spregovorili v oddaji. Pa tudi o tem, kakšne so posebnosti literarnega festivala za mlade v razmerju do tovrstnih festivalov, namenjenih odraslim in o tem, kako pomemben je za mlade bralce neposredni stik z ustvarjalci – Bralnice pod slamnikom vsako leto gostijo uveljavljene pisatelje, letošnji osrednji gost pa bo pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in profesor na Univerzi v Celovcu Peter Svetina, slovenski izbranec za nominacijo za Andersenovo nagrado.
Ko predsodki postanejo državna politika

Ko predsodki postanejo državna politika

ARS Ars humana, 28. januar ― Ali imamo moč in kje se začne naša odgovornost? Pred kratkim, le štiriinsedemdeset let po koncu druge svetovne vojne, je CNN objavil ugotovitve raziskave, v kateri je v reprezentativnem vzorcu sodelovalo sedem tisoč dvaindevetdeset odraslih iz sedmih evropskih držav. Med vključenimi v raziskavo jih o holokavstu tretjina ve zelo malo ali nič. Približno eden izmed dvajsetih sodelujočih v raziskavi pa sploh ne ve, da se je holokavst zgodil. Zdi se neverjetno, da – ob tem, da so med nami še žive priče grozodejstev druge svetovne vojne – spomin na to bledi. Številni dogodki, ki se tako vsako leto zvrstijo 27. januarja, so v tem kontekstu še kako pomemben opomin na – med drugim – zločine, storjene zaradi predsodkov. Predsodkov, ki postanejo državna politika. V oddaji Ars humana bomo govorili o nacističnem preganjanju homoseksualcev, o mehanizmih vzpostavljanja grešnih kozlov, odgovornosti medijev, širšega družbenopolitičnega telesa, pa tudi o odgovornosti in moči posameznika. Naši gostje bodo režiserja Vinko Möderndorfer in Alen Jelen ter sociolog dr. Roman Kuhar.
Od antropocentrizma k ekocentrizmu in ekokritičnemu branju besedil

Od antropocentrizma k ekocentrizmu in ekokritičnemu branju besedil

ARS Ars humana, 21. januar ― Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba – kategorijami, ki so po naravi izrazito antropocentrične. O tem odnosu bomo tokrat razmišljali v okviru baladnega izročila, pa tudi širše, v kontekstu folklornega izročila in leposlovja. Pa tudi o potrebi po spremembi tega odnosa, potrebi po etičnem obratu v našem ontološkem razumevanju živali. Prav v Sloveniji je namreč pognala teoretske korenine zoofolkloristika, ki se, ob naslonitvi na kritično animalistiko in teorijo speciesizma, zavzema za nova branja leposlovnih in folklornih besedil: za branja, ki bodo pretrgala z antropocentričnim pogledom na svet in se odpirala ekocentričnemu, branja, ki se bodo zavzemala za odpravo klasičnih dihotomij, kot so narava/kultura, človek/žival in duh/materija. Gostja oddaje bo poznavalka tematike, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, ki v svoji strokovni monografiji Slovenska ljudska balada ob drugem nazorno prikaže tudi razliko med klasičnim in novim branjem folklornih besedil.
Roddy Doyle: Vedno imam pri sebi knjigo, včasih dve

Roddy Doyle: Vedno imam pri sebi knjigo, včasih dve

ARS Ars humana, 14. januar ― Gost oddaje bo eden vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddy Doyle Gost oddaje bo eden vodilnih sodobnih irskih pisateljev Roddy Doyle.  Leta 1958 rojeni avtor je že s prvim romanom The Commitments o brezposelnih mladih Dublinčanih, ki ustanovijo glasbeno skupino, še ne tridesetleten takoj osvojil bralce in kritike. Vsi romani njegove t.i. Barrytownske trilogije so doživeli filmske priredbe. Za roman Paddy Clarke ha ha ha, ki govori o odraščanju desetletnega dečka konec šestdesetih,  je leta 1993 prejel prestižno bookerjevo nagrado. Poleg tega imamo v slovenščino preveden tudi roman Ženska, ki se je zaletela v vrata in od lani mladinsko delo Super! – vse je prevedla Tina Mahkota. Roddy Doyle je doslej ustvaril obsežen opus romanov za odrasle in otroke, zbirk kratke proze, odrskih del in scenarijev. Slovenijo obiskal konec novembra. Takrat se je z njim pogovarjala Staša Grahek.
Narodna sprava: Krajine svobode

Narodna sprava: Krajine svobode

ARS Ars humana, 7. januar ― Kako nove dramaturgije v uprizoritveni umetnosti odzvanjajo kontekst, ki nas obdaja Tako danes kakor tudi v različnih zgodovinskih obdobjih obstajajo umetniške prakse, ki jih del javnosti označi za hermetične, nekomunikativne oziroma zaprte v nekakšen slonokoščeni stolp, ograjen od stvarnosti, ki nas obdaja. Bodisi da govorimo o eksperimentalnih pristopih, zgodovinskih avantgardah ali sodobnih uprizoritvenih postopkih, pa so pogosto te prakse tiste, ki nam lahko veliko povedo o svetu, v katerem živimo; seveda le pod pogojem, da jih ne beremo skozi očala s tradicijo vzpostavljenih estetskih norm in posledično svojih pričakovanj, temveč se vprašamo, kakšna razmišljanja pogojujejo te odklone od pričakovanih in prevladujočih načinov uprizarjanja. V tokratni oddaji Ars humana bomo tako razmišljali o tem, kako nove dramaturgije v uprizoritveni umetnosti odzvanjajo kontekst, ki nas obdaja. Naša iztočnica za pogovor bo predstava Narodna sprava: Krajine svobode, ki je bila nedavno premierno uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču. Naša gostja bo soavtorica predstave, teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović.
O času kot eni izmed temeljnih kategorij človekovega dojemanja sveta in svojega mesta v njem

O času kot eni izmed temeljnih kategorij človekovega dojemanja sveta in svojega mesta v njem

ARS Ars humana, 31. december 2018 ― Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti: vrtenja Zemlje okrog Sonca, vrtenja lune okrog Zemlje in nagiba Zemljine osi glede na ravnino, po kateri kroži okrog Sonca. Kako si ga predstavljamo, pa je povsem drugo vprašanje in načinov, kako misliti čas, je zelo veliko. Pri tem je vsak govor o začetku – stvarstva, človeštva, vere, naroda družine in posameznika – vezan na pestro paleto načinov dojemanja časa; priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost pa vedno ponuja tudi obdobje okoli novega leta – v njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas in z njim povezanih ritualih ponavljanja in obnavljanja, načinih, kako so različne skupnosti vzpostavile svoj koledar in kako tehnologije merjenja časa vplivajo na človekovo dojemanja sveta in svojega mesta v njem, bodo govorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog trojni doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru.
Dar – univerzalni element človeške kulture

Dar – univerzalni element človeške kulture

ARS Ars humana, 24. december 2018 ― Dar je poleg izmenjave dobrin tudi sredstvo komunikacije in tvorec razmerij med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejema Predbožična Ars humana ob višku sezone obdarovanj prinaša razmislek o univerzalnem elementu človekove kulture – daru. Ta ni nikoli zgolj izmenjava dobrin, pač pa je tudi sredstvo tvornega vzpostavljanja razmerja med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejme. Vsako obdarovanje je aktivna simbolna komunikacija in s sabo nosi ‘skrito’ obveznost dar vrniti. Oddaja bo v pogovoru z gosti predstavila nekaj zanimivih oblik decembrskega in siceršnjega obdarovanja: državniško protokolarno obdarovanje, poslovna darila, pošiljanje novoletnih voščil in obredno uživanje alkoholnih pijač.
V vrtincu totalne perspektive: Jakob Jaša Kenda in Apalaška pot

V vrtincu totalne perspektive: Jakob Jaša Kenda in Apalaška pot

ARS Ars humana, 17. december 2018 ― Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot – 3500 kilometrov dolgo pot, ki prečka štirinajst ameriških zveznih držav, njen skupni vzpon pa je kar 142 kilometrov. Izkušnjo je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, napeto branje, ki nagovarja raznovrsten krog bralcev: od pustolovcev in pohodnikov do tistih, ki so jim bližja sprehajanja po leposlovnih pokrajinah. O knjigi in svojem dosežku, pa tudi o poti sami je spregovoril za tokratno oddajo.
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

ARS Ars humana, 10. december 2018 ― Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. V pogovoru z Markom Goljo bo odgovorila na vrsto vprašanj, med drugim o stanju človekovih pravic v Sloveniji, brezplačni pravni pomoči, revščini, položaju Romov, transspolnih oseb in samozaposlenih v kulturi, o izbrisanih in sovražnem govoru. V oddaji bomo še slišali izjavi Nataše Posel, direktorice Društva Amnesty International Slovenije, in Inge Remeta, predsednice Društva Asociacija, krovne slovenske organizacije na področju kulture. Nikar ne zamudite.
Ko se v zvočnih raziskavah narave in okolja srečata znanost in umetnost

Ko se v zvočnih raziskavah narave in okolja srečata znanost in umetnost

ARS Ars humana, 3. december 2018 ― Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To se le nekatera raziskovalna izhodišča zvočnih del, ki med opazovanjem rastlin v vzhodnem krilu Rastlinjaka Tivoli nagovarjajo obiskovalce – poslušalce. Kajti ko vstopite v vzhodno krilo Rastlinjaka Tivoli, ste hkrati vstopili tudi v Steklenik, galerijo za zvok, bioakustiko in umetnost. Gre za partnerski projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, zasnovan z namenom, da bi povezoval znanstveni in umetniški način raziskovanja in ustvarjanja. Pred mikrofon smo povabili pobudnika galerije Steklenik – umetnika Ireno Pivka in Braneta Zormana z zavoda Cona ter doktorja Jožeta Bavcona in magistrico Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Kulturna dediščina kot vzgojno-izobraževalno vodilo

Kulturna dediščina kot vzgojno-izobraževalno vodilo

ARS Ars humana, 24. november 2018 ― Kulturno-umetnostna vzgoja na Arsu V osišče tokratne oddaje so postavljeni nacionalni posvet Skupaj do znanja: kulturna dediščina kot učna snov, muzeji in galerije kot razširjene učilnice in razmisleki o pomenu dediščine v vzgojno-izobraževalnih procesih pri nas ob zaključku Evropskega leta kulturne dediščine. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O dediščini pa razmišljajo – Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije, Lili Šturm, Mednarodni grafični likovni center in Damjana Pečnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Ivo Svetina, jubilant

Ivo Svetina, jubilant

ARS Ars humana, 19. november 2018 ― "Za pesem je dovolj slutnja" Ob okroglem življenjskem jubileju je Ivo Svetina v zbirki Kondor objavil knjigo izbranih pesmi z naslovom Plamen iz morja (izbor je pripravil avtor spremne besede Igor Divjak) in tako z uvrstitvijo v prestižno zbirko postal sodobni klasik. Zasluženo, saj je ustvaril izjemno bogat in prepoznaven pesniški opus, zavezan lepoti, iskanju, eksperimentu in medliterarnemu in medkulturnemu dialogu. Ob neki priložnosti je Svetina, ki je tudi dramatik, esejist in prevajalec ter še kaj, zapisal, da je za pesem dovolj slutnja. Več o tem izmuzljivem trenutku, pesmi, procesu ustvarjanju, poeziji, tudi erotični, in še čem bo jubilant povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebral tudi pesem, dve …
Enigmatičnost ljudskih balad

Enigmatičnost ljudskih balad

ARS Ars humana, 12. november 2018 ― Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete. Med raziskovalci folklornega besedila danes sicer velja, da je ljudska balada eden izmed najbolj enigmatičnih žanrov: je del človeškega ustvarjanja, odsev življenja določene skupnosti in kot taka etnološko ter antropološko dejstvo; je del kolektivnega nezavednega in s tem del mitologije, hkrati pa je tudi estetsko dejstvo. O vsem tem, pa tudi o funkciji, ki so jo imele ljudske balade v družbi, o tem, kako so se prenašale, o razliki med umetnimi in ljudskimi baladami in o najznamenitejših baladnih motivih in snoveh v današnji oddaji z gostjo izr. prof. dr. Marjetko Golež Kaučič, avtorico prve strokovne monografije o slovenski ljudski baladi.
Pripovedna folklora – sredstvo za vpogled v kulturo njenih nosilcev

Pripovedna folklora – sredstvo za vpogled v kulturo njenih nosilcev

ARS Ars humana, 5. november 2018 ― Kaj nam sodobne povedke povedo o ljudeh, med katerimi krožijo? Kako jih ti razumejo in kaj jim sporočajo? »Menda je britvica najpogostejši, ne pa tudi edini predmet, s katerim se nič hudega sluteča žrtev poreže na toboganu javnega kopališča.« Katere povedke krožijo v Sloveniji danes, kakšni in kateri procesi zaznamujejo to pripovedno gradivo ter kdo in komu ter zakaj jih pripoveduje? O sodobni povedki kot eni od najbolj dinamičnih in ustvarjalnih oblik sodobne pripovedne kulture, pa tudi o tem, kako skozi načine nastajanja in distribucije sodobne povedke misliti lažne novice, se bomo pogovarjali z dr. Ambrožem Kvartičem, avtorjem knjige Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji.
še novic