Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

ARS Ars humana, 7. januar 20. januarja se je, davnega leta 1884, začelo sistematično raziskovanje Škocjanskih jam. V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje.
Osebnostne motnje

Osebnostne motnje

ARS Ars humana, 24. december 2019 ― Dr. Simon Brezovar o tem, zakaj nastanejo, kako jih prepoznamo in kako zdravimo Svetovni splet je poln nasvetov, kako se vesti ob ljudeh z osebnostnimi motnjami in predvsem, kako “ravnati” z njimi. Množično obiskani spletni forumi ponujajo številne teme, v katerih svojci, bližnji, sedanji ali nekdanji partnerji delijo izkušnje in nasvete. Osebnostne motnje niso skrite v ustanovah in za štirimi stenami domov. Srečujemo jih lahko v odnosih z bližnjimi, sodelavci in prijatelji, pa se tega niti ne zavedamo. Največ pozornosti sta deležni mejna in nacisistična osebnostna motnja, pri čemer lahko z nekaj kliki odkrijemo še celo paleto osebnostnih motenj, ki jih v dobi družabnih omrežij morda preveč lahkotno pripisujemo praktično komur koli. V oddaji Ars humana se o stanju splošnega duševnega zdravja pogovarjamo z dr. Simonom Brezovarjem, specialistom klinične psihologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani in avtorjem knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi.
»Moja poezija še zdaleč ni brez čustev. Čustva so v njej potlačena zato, da bi jih sploh lahko prenesla.«

»Moja poezija še zdaleč ni brez čustev. Čustva so v njej potlačena zato, da bi jih sploh lahko prenesla.«

ARS Ars humana, 24. december 2019 ― Pogovor s slovaško pesnico Mário Ferenčuhovó Okoljska problematika, smrt, bolezen človeka, materinstvo – to so le nekateri izmed motivov, ki stopajo v poezijo Márie Ferenčuhové. Ta je v zadnjih letih postala najbolj prevajana slovaška pesnica. Prepoznavnost v kritiški in bralski javnosti si je zgradila s specifičnim, hladnim in nerazčustovanim jezikom, s katerim navidezno z distanco ubeseduje čustveno zahtevne teme. »Od nekdaj me je osupljalo, kako katera koli institucija dojame subjektivnost posameznika; kako jo objektivizira, popredmeti, in kaj se nato s tem posameznikom zgodi v njenem jeziku. V svoji drugi zbirki sem – kot sem že omenila – pisala o izkušnji poroda, ki mi jo je medicina odvzela, da bi zavarovala mojega otroka. Podobno je s hladnim jezikom, ki sem ga izoblikovala. Omogočil mi je dobesedno disociacijo od svojega bolnega telesa in psihične frustracije; omogočil mi je, da sem se na situacijo ozrla z medicinskim pogledom.« Lani smo v slovenščino dobili prevod dveh pesniških zbirk Márie Ferenčuhové, Ogrožene vrste in Imunosti. Poslovenile so ju Eva Nežič, Maruša Avman Palermo in Veronika Šoster pod vodstvom mentorja Andreja Pleterskega. Lani je Mária Ferenčuhová pri nas predstavljala prevode svojih del, ko je bila v rezidenci Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Ob tej priložnosti jo je pred mikrofon povabila Maja Žvokelj, ki je tudi prevedla pogovor. Refleksijo svoje poezije in širšega družbenega stanja, ki jo v odgovorih ponuja pesnica, v oddaji dopolnjuje tudi izbor njenih pesmi v interpretaciji igralke Barbare Cerar.

O tesnobi, z ustvarjalci

ARS Ars humana, 17. december 2019 ― V dialogu s pisateljico in prevajalko Dijano Matković in Ano Pepelnik, pesnico in prevajalko Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo … Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin.
Praznovanje zimskega solsticija

Praznovanje zimskega solsticija

ARS Ars humana, 10. december 2019 ― Kako davni običaji odzvanjajo v sedanjosti? Dvaindvajsetega decembra ob četrti uri in 19 minut zjutraj je nastopil zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij. Ta pomembna prelomnica je od nekdaj burila domišljijo ljudi, to je čas, ki so ga zaznamovali s praznovanji, obredji, običaji in šegami. Oddaja se posveča tistim elementom običajev, za katere so si raziskovalci enotni, da izvirajo iz predkrščanskih časov in tvorijo skupno evropsko kulturno dediščino. Čeprav poznavalci opozarjajo, da gre včasih samo za špekulacije ali konstrukte, obenem dopuščajo možnost, da govorimo o dediščini, ki ima korenine še dlje, v širši indoevropski skupnosti. Večinoma so ti elementi danes že tako močno preplasteni s krščanskim verovanjem, da jih niti ne prepoznamo. Oddaja zato opozarja tudi na nekatere pojavne oblike starodavnih običajev v današnjem modernem času. Oddajo je pripravila Karmen Kogoj Ogris.
Ivan Cankar, literarni revolucionar

Ivan Cankar, literarni revolucionar

ARS Ars humana, 3. december 2019 ― Kateri stereotipi o njem so samo stereotipi in nič več ter zakaj brati našega največjega pisatelja? Lani, ob obletnici Cankarjeve smrti, je izšlo več zanimivih del o avtorju romana Hiša Marije Pomočnice, med njimi tudi album Ivan Cankar, literarni revolucionar. Pri albumu so sodelovali Aljoša Harlamov, Irena Novak Popov, Jožica Čeh Steger, Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič. Tri soavtorice izmed naštetih: Irena Novak Popov, Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič, bodo v oddaji pojasnile, zakaj si Ivan Cankar zasluži oznako literarni revolucionar, in če bo čas dopuščal, kateri stereotipi o njem so samo stereotipi in nič več ter zakaj brati našega največjega pisatelja. Slišali bomo tudi kratko izjavo Jožice Čeh Steger o pisateljevih črticah.
Slavko Pregl

Slavko Pregl

ARS Ars humana, 26. november 2019 ― neomajni borec za slovensko knjigo in eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev Slavko Pregl. Človek, ki ga nedvomno pozna vsak, ki je kdaj deloval – ali deluje – v katerem izmed členov naše knjižne verige. Kot pravijo mnogi: legenda slovenskega založniškega prostora. In eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev. Ki uspešno nagovarja tudi odrasle bralce. Svojo življenjsko, ustvarjalno, poslovno pot je strnil v obsežni biografiji Srajca srečnega človeka. Nekaj o njej in sebi pa bo povedal tudi v oddaji.
Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

ARS Ars humana, 18. november 2019 ― 150 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem od začetkov do danes V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled “okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a le Rdeči križ Slovenije deluje najdlje.”  dr. Darja Kerec foto: osebni arhiv Ob izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem govorimo o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859.
Arhitekt Ciril Tavčar in njegovo sodelovanje s Plečnikom

Arhitekt Ciril Tavčar in njegovo sodelovanje s Plečnikom

ARS Ars humana, 12. november 2019 ― Nikar ne zamudite. V 13. zvezku Enciklopedije Slovenije lahko med drugim preberemo, da je arhitekt Ciril Tavčar (17.7.190420.5.1980) leta 1929 diplomiral na arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete pri Jožetu Plečniku in da je leta 1932 v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo … Tokratna oddaja Ars humana bo vsaj nekoliko zapolnila praznino v enciklopedijskem članku – njeni udeleženci arhitektova hči Seka Tavčar, konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Darja Pergovnik ter umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič bodo predstavili, kako je arhitekt Ciril Tavčar sodeloval z mojstrom Plečnikom pri prenovi Jakopičevega sprehajališča in nastanku Tromostovja. Tromostovje foto: Marko Golja Tromostovje foto: Marko Golja

Olga Tokarczuk

ARS Ars humana, 5. november 2019 ― O literaturi kot o popolnosti nenatančnih oblik in vsem, kar iz nje izrašča Letošnja Nobelova nagrajenka Olga Tokarczuk literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je aprila, ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc.
Droge v Tretjem rajhu

Droge v Tretjem rajhu

ARS Ars humana, 29. oktober 2019 ― Od dajanja močnih poživil vojakom na fronti do dvomljivih metod Hitlerjevega osebnega zdravnika Thea Morella, ki je svojemu varovancu vbrizgaval opiate. Knjiga nemškega novinarja in pisatelja Normana Ohlerja: »Popolna omama- Droge v Tretjem rajhu«, ki je v prevodu Neže Božič izšla pri Mladinski knjigi, je ob izidu povzročila veliko polemik pa tudi zelo dober odziv bralk in bralcev. Avtor se v njej loteva zamolčane zlorabe drog v Tretjem rajhu: od dajanja močnih poživil vojakom na fronti do dvomljivih metod Hitlerjevega osebnega zdravnika Thea Morella, ki je svojemu varovancu vbrizgaval opiate. Z Normanom Ohlerjem se je, ob njegovem obisku v Ljubljani, pogovarjal Tomaž Gerden.
France Štiglic in njegov opus

France Štiglic in njegov opus

ARS Ars humana, 15. oktober 2019 ― Oddaja ob 100. obletnici režiserjevega rojstva Filmski režiser France Štiglic je ustvaril prepoznaven in priljubljen opus celovečernih filmov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva bodo več o njem in njegovem opusu povedali filmski režiser Tugo Štiglic, televizijska avtorica Majda Širca, avtor filmološke študije o Štiglicu Tone Frelih in filmski zgodovinar Peter Stanković. V oddaji Ars humana v živo, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Žirovski besednjak

Žirovski besednjak

ARS Ars humana, 9. oktober 2019 ― Žirovski besednjak, prinaša 500 izbranih besed, kakor jih v njihovem žirovskem kontekstu razume, razlaga in (po)doživlja avtor te knjige- Miha Naglič. Miha Naglič – filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa deluje že 40 let na področju kulture v Žireh, zato ni presenetljivo, da je pripravil izjemno zanimivo knjigo z naslovom Žirovski besednjak. Miha Naglič, ŽIri, 2019. foto: Tina Dokl. Miha Naglič je v uvodu k tej knjigi med drugim zapisal: »Število 40 že v Bibliji označuje dobo, v kateri nekaj dozori. Je tudi čas za obračun, za bilanco. Kako naj jo podam? Lahko bi napisal spomine, a glede na to, da nisem kakšna sila popularna osebnost, bi ti najbrž ne bili prav zanimivi. Lahko bi sestavil spisek vseh svojih del – prireditev, ki sem jih pripravil in največkrat tudi vodil, člankov in knjig, ki sem jih napisal ali uredil … Tega bi bilo kar nekaj, a spiski so spet nekaj suhoparnega. In tako sem se odločil, da svoje 40-letno udejstvovanje na Žirovskem sklenem s to knjigo, z Žirovskim besednjakom.« Tako Miha Naglič v tej svoji peti knjigi kot avtor razlaga petsto izbranih besed, s katerimi predstavi Žiri, Žirovce, njihove sosede in njihove medsebojne odnose, pa tudi odnos do izbranih besed, pojmov, imen in tako dalje. Žirovski besednjak in njegovega avtorja bomo spoznali v oddaji ARS humana. Miha Naglič, predstavitev knjige na Glasovi preji, Žiri, 6.6.2019. foto: Tina Dokl.  
še novic