Vilko Ukmar /1/

Vilko Ukmar /1/

ARS Skladatelj tedna, 10. december ― Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov Vilko Ukmar je tokratni skladatelj tedna. Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov.  V življenju je posegal na najrazličnejša področja, izkazal se je kot velik poznavalec estetsko-filozofskih vprašanj in prodoren pisec o umetnosti, še posebej o glasbeni misli, estetiki in slogu.
Vilko Ukmar /5/

Vilko Ukmar /5/

ARS Skladatelj tedna, 10. december ― »Umetnik naj bo predvsem človek« »Umetnik naj bo predvsem človek,« je zapisal Vilko Ukmar, tokratni skladatelj tedna.  »Smoter glasbe je, buditi v človeku plemenita notranja doživetja in ga potem očiščevati, duševno buditi in etično ter moralno osveščati, da bi mogel v sebi razviti zdravega, sočutnega človeka, ki bi vedel za svojo nalogo v družbi….« Glasba zanj ni bila le spremljevalka iz najnežnejše mladosti, pač pa pojem in smisel življenja. Svoja spoznanja, misli ter umetniški nazor je izpovedoval v glasbenih esejih, znanstvenih publikacijah in v predavanjih študentom. Posebno zanimanje za estetska vprašanja in vprašanja stila v umetnosti oz. v glasbi, veje že iz njegovega knjižnega prvenca – iz Zgodovine glasbe, ki je prva tovrstna slovenska knjiga.
Vilko Ukmar /4/

Vilko Ukmar /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. december ― V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba. Z njo se je začel ukvarjati že zgodaj – prva njegova simfonična skladba, z naslovom Balada je nastala že leta 1927. Sledile sta ji Slovenska uvertura in Simfonične meditacije v letu 1932, dve leti zatem je ustvaril tudi skladbo Prebujenje, za godalni orkester.
Vilko Ukmar /2/

Vilko Ukmar /2/

ARS Skladatelj tedna, 10. december ― Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov Kot Primorcu mu je bila zborovska glasba še posebej blizu, samospevi so se v njegovo ustvarjanje prikradli skupaj s poezijo primorskih pesnikov. Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov, na primer Otona Župančiča, Josipa Murna in Ivana Cankarja. Ker je glasbeno obliko večinoma podrejal vsebini, mu je poezija morda služila kot dodaten vzgib za ustvarjanje. Ali pa tudi ne. »Vse to so samo pripomočki, ki se jih oprijemamo, da bi si pridobili opore, ki jih v izkustvenem svetu potrebuje naš razum za spletanje misli in idej o glasbi,« je zapisal v knjigi Poglavja iz glasbene estetike.
Leoš Janaček, 4. oddaja

Leoš Janaček, 4. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november ― Četrta oddaja: opere Jenufa, Katja Kabanova in Lisička Zvitorepka. Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Moravske plese za klavir, cikel pesmi Dnevnik pogrešanega z
Leoš Janaček, 5. oddaja

Leoš Janaček, 5. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november ― Peta oddaja: dela za klavir, za pevce in orkester, za instrumentalni sekstet in simfonična pesnitev za sopran in orkester. Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Mor
Leoš Janaček, 3. oddaja

Leoš Janaček, 3. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november ― Tretja oddaja: zborovska in duhovna vokalno-instrumentalna dela Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Moravske plese za klavir, cikel pesmi Dnevnik pogrešanega za a
Leoš Janaček, 2. oddaja

Leoš Janaček, 2. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november ― Druga oddaja: klavirska glasba in simfonična dela Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Moravske plese za klavir, cikel pesmi Dnevnik pogrešanega za alt, tenor, tri
Leoš Janaček, 1. oddaja

Leoš Janaček, 1. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november ― Prva oddaja: Janačkova komorna instrumentalna dela Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Moravske plese za klavir, cikel pesmi Dnevnik pogrešanega za alt, tenor, tr
Anton Bruckner /5/

Anton Bruckner /5/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Osredotočili se bomo na pozno obdobje njegovega življenja in ustvarjanja V zadnji oddaji o tem vélikem romantičnem skladatelju se bomo osredotočili na pozno obdobje njegovega življenja in ustvarjanja. Šele takrat je namreč doživel nekaj uspeha pri izvedbah svojih del in s tem določeno priznanje v glasbenih krogih. Te Deum in Simfonijo št. 9, svoje zadnjo in nedokončano delo, je posvetil, kot je sam zapisal »ljubemu Bogu« ; obe kompoziciji danes spadata med najodličnejša dela romantične dobe.
Anton Bruckner /4/

Anton Bruckner /4/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Ponižnemu geniju, katerega glasbe dolgo ni nihče razumel, so očitali marsikaj, najbolj  brezobličnost skladb in premajhen talent Ponižnemu geniju, katerega glasbe dolgo ni nihče razumel, so očitali marsikaj, najbolj  brezobličnost skladb in premajhen talent. V resnici se niso znali približati vsebini njegove glasbe. In še danes je večkrat tako. Poslušalce menda najbolj prestrašijo monumentalne razsežnosti njegovih simfonij, saj vse po vrsti trajajo vsaj eno uro. Nič presenetljivega ni zato, če so že kmalu začeli njegove simfonije krajšati in prirejati, to so počeli tudi nekateri »dobronamerni« prijatelji, kot so bili Franz In Joseph Schalka ter Ferdinand Löwe – ti so s svojimi popravki približali Brucknerjevo glasbo Wagnerjevemu čutnemu zvoku. V tokratni oddaji boste zato lahko prisluhnili nekaterim stavkom njegovih simfonij, tako v prvotni kot v prirejeni obliki; oddajo pa bomo sklenili z glasbo Godalnega kvinteta v F-duru.
Anton Bruckner /3/

Anton Bruckner /3/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Razmere in družina, v kateri se je rodil Bruckner, so v veliki meri določale tudi njegovo življenje Razmere in družina, v kateri se je rodil Bruckner, so v veliki meri določale tudi njegovo življenje – mnogo bolj kot marsikateri od njegovih sodobnikov se je tako moral boriti za svoje mesto v takratnem glasbenem svetu, pa tudi za vsakdanje preživetje. Njegovi predniki so bili kmetje in obrtniki in tudi on vse življenje ni mogel povsem zatajiti svojega podeželskega porekla; niti kot profesor v velemestnem Dunaju – po ulicah je hodil v mahedravi obleki iz grobega sukna, z gladko obrito glavo kot arhaičen lik iz davno preteklih dni. Tako v simfoničnih kot drugih delih je zato tu in tam čutiti vpliv ljudske glasbe; ob obsežnih simfonijah morda še toliko bolj zablestijo krajša zborovska in orgelska dela.
Anton Bruckner /2/

Anton Bruckner /2/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Kdo je bil umetnik, ki je »prešteval gumbe na oblekah, bisere v ogrlicah, liste na drevju in zvezde na nebu?« Z besedo in glasbo se bomo tokrat dotaknili njegove osebnosti in življenja – oboje je neločljivo povezano z njegovimi glasbenimi umetninami. Kdo je bil umetnik, ki je »prešteval gumbe na oblekah, bisere v ogrlicah, liste na drevju in zvezde na nebu?« Zveni zelo poetično, v resnici pa ni bilo tako – Antonu Brucknerju se je za časa življenja v Linzu namreč pripetila manija štetja in začasno se mu je omračil um. In kaj je bil vzrok? Nesrečna ljubezen, seveda, tako pogosta spremljevalka tistih, ki so se zapisali glasbi.
Anton Bruckner /1/

Anton Bruckner /1/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Glasbeni ustvarjalec, ob katerem se krešejo mnenja Anton Bruckner je tokratni skladatelj tedna, glasbeni ustvarjalec, ob katerem se krešejo mnenja – nekateri ga povzdigujejo v nebo, drugi ga imajo za navadnega sleparja. Resnice pa verjetno ni v skrajnostih; ne v velikih hvalnicah, ne v brezobzirnih grajah – na koncu vse zbistri čas, ki navadno ohrani tisto, kar je vredno in dobro. Njegov opus obsega nekaj sijajnih zborovskih in komornih del, najbolj poznan pa je nedvomno po svojih simfonijah.
Leonard Bernstein /4/ Simfonije religioznosti

Leonard Bernstein /4/ Simfonije religioznosti

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva Bernsteinova glasba ima veliko navdušencev in marsikateri njegova dela povezujejo z idejo religioznosti. Toda religiozni naboj navadno pripišejo le znanim Clihshestrskim psalmom in Maši. Tak pogled ne razkriva celovite mešanice glasbe in globokega religioznega nagnjenja. Drugačna srečanja s tistim drugim izraža trojica simfonij, ki vedno bivajo v okolju programske glasbe; taka glasbena govorica namiguje na stvarne dogodke in jih dopolnjuje. Simfonija št. 1 se dotika življenja preroka Jeremije. Druga simfonija orisuje človekovo duševnost v iskanju bivanjske opore. Tretja simfonija, ki gradi na sporazumevanju z Bogom, poslušalca napoti iz zemeljskega sveta in ga nato spet povleče vanj. Oddajo je pripravil Lev Fišer.
Leonard Bernstein /5/ V raziskovanju notranjih svetov

Leonard Bernstein /5/ V raziskovanju notranjih svetov

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki so ga v okviru tabora Glasbene mladine Slovenije pripravili udeleženci tečaja glasbene publicistike, obravnavamo Bernsteinova pozna dela. Posvetili se bomo religioznima skladbama: Chichestrskim psalmom, prvi kompoziciji, ki je nastala po udarni tretji simfoniji, in Maši, skladateljevemu najtehtnejšemu delu. Oddajo je pripravila Ina Puntar.
Leonard Bernstein /3/ Ameriški Kandid

Leonard Bernstein /3/ Ameriški Kandid

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva Želja marsikaterega ameriškega skladatelja, navdušenega nad jazzom in popularno glasbo je bila napisati opero kot tehtno glasbeno delo, ki bi dobilo priložnost na resnejših umetniških odrih. Leonardu Bernsteinu se je leta 1953 tako ponudila priložnost, da bi uglasbil delo, ki ga je predlagala takratna znana libretistka Lillian Heilman. K ideji so jo napeljale družbenopolitične razmere takratnega časa, saj so petdeseta leta prejšnjega stoletja močno zaznamovali odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Različni interesi teh dveh svetovnih velesil so vodili v hladno vojno, propagando, psihološke operacije, vohunstva ter merjenja moči v tehnološkem razvoju, vse to pa je odsevalo predvsem v oboroževanju… Oddajo je pripravila Tina Strnad Fajfar.
Leonard Bernstein /2/ Iz gledališča na filmsko platno in nazaj na koncertne odre

Leonard Bernstein /2/ Iz gledališča na filmsko platno in nazaj na koncertne odre

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva V tokratni oddaji bomo skladatelja tedna, Leonarda Bernsteina, predstavili z mojstrovinami, ki so v zlati dobi Hollywooda očarale filmsko občinstvo, skladatelju pa prinesle svetovno slavo in popularnost. Slišali boste odlomke iz Zgodbe z zahodne strani, muzikala, ki ga marsikateri prištevajo k največjim glasbenim stvaritvam, in to ne samo v okviru glasbenega gledališča, temveč vseh glasbenih zvrsti preteklega stoletja. Najprej pa vabimo k spoznavanju glasbe iz skladateljeve edine izvirne filmske partiture za film Elie Kazana Na pristaniški obali ter Treh plesnih epizod iz prvega skladateljevega muzikala V mestu. Oddajo je pripravila Jelena Grazio.
Leonard Bernstein /1/ Ustvarjalec

Leonard Bernstein /1/ Ustvarjalec

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva Leonard Bernstein, ki ga številni poznajo predvsem v vlogi dirigenta, se nam bo tokrat predstavil kot skladatelj. Leonard Bernstein, sprva imenovan Louis, seje rodil v mestu Lawrence 25. avgusta leta 1918. Njegovi starši so bili Judje ukrajinskega rodu, ki so že pred njegovim rojstvom emigrirali v Združene države Amerike. Njihova vera je močno vplivala na kulturni in religiozni razvoj osebnosti mladega Bernsteina ter se tudi pozneje izražala v njegovih glasbenih delih. V življenju Bernsteinove družine glasba ni imela pomembne vloge, zanimanje mladega Lennyja je vzbudil šele klavir, ki ga je teta pripeljala v hišo, ko je imel deset let. Začel se je učiti klavir in je zelo hitro napredoval. Kljub očetovemu nasprotovanju glasbeni karieri je diplomiral iz klavirja na Harvardu, ob tem pa veliko nastopal, da si je z zasluženim denarjem lahko plačal študij. V obdobju študija na harvardski univerzi je spoznal skladatelja Aarona Coplanda. Ta je nanj naredil velik vtis, pogosto mu je svetoval in Bernstein ga je imel za svojega edinega učitelja kompozicije… Avtorica oddaje: Teja Turk.  
še novic