Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 25. januar ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 24. januar ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 23. januar ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 22. januar ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 21. januar ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 18. januar ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 17. januar ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Glasbene bitke in lamentacije /3/

Glasbene bitke in lamentacije /3/

ARS Skladatelj tedna, 16. januar ― Nekatere zvočne učinke, klice in imitacije fanfar, ki so značilni za bojevanje, najdemo že v vokalnih skladbah štirinajstega stoletja, kakršna je štiriglasna šansona K orožju, […] Nekatere zvočne učinke, klice in imitacije fanfar, ki so značilni za bojevanje, najdemo že v vokalnih skladbah štirinajstega stoletja, kakršna je štiriglasna šansona K orožju, k orožju francoskega skladatelja obdobja Ars nova – Grimaca. Poleg te skladbe v oddaji predstavljamo tudi glasbo Tobiasa Huma, Orlanda Gibbonsa, Girolama Frescobaldija, Claudia Monteverdija in Giachesa de Werta.
Glasbene bitke in lamentacije /2/

Glasbene bitke in lamentacije /2/

ARS Skladatelj tedna, 15. januar ― Včerajšnjo oddajo smo sklenili s pretresljivo tožbo ob smrti angleškega pesnika in diplomata sira Philipa Sidneyja, ki je umrl leta 1586 po bitki v Zutphenu […] Včerajšnjo oddajo smo sklenili s pretresljivo tožbo ob smrti angleškega pesnika in diplomata sira Philipa Sidneyja, ki je umrl leta 1586 po bitki v Zutphenu [izg. Zutfenu] na Nizozemskem. Prav v tistem času je nastal nenavadni glasbeni avtomat augsburškega urarja Hansa Schlottheima [izg. Šlothajma], sijajni miniaturni model galeje, ki ga lahko vidimo v Umetnostni zakladnici na Dunaju. Ladja je bila last Rudolfa Drugega in ponazarja moč njegovega cesarstva z dvoglavim orlom na jadrih, cesarjem kot krmarjem na palubi in skupino vojaških glasbenikov, ki ga spremlja v bitko.
Glasbene bitke in lamentacije /1/

Glasbene bitke in lamentacije /1/

ARS Skladatelj tedna, 14. januar ― Številni renesančni skladatelji so zabavali poslušalce tako, da so v vokalni glasbi posnemali trobente, bobne, streljanje topov in druge zvoke, ki so značilni za oborožen spopad. Prve glasbene ilustracije bojevanja so že iz štirinajstega stoletja. Številni renesančni skladatelji so zabavali poslušalce tako, da so v vokalni glasbi posnemali trobente, bobne, streljanje topov in druge zvoke, ki so značilni za oborožen spopad. Sčasoma so glasbene bitke v velikonočni liturgiji dobile posebno vlogo in jo obdržale vse do druge polovice osemnajstega stoletja. Organisti so jih izvajali kot komentar k latinski velikonočni sekvenci, ki govori o boju med življenjem in smrtjo po Jezusovem križanju. A zdi se, da je glavni navdih bila ves čas očaranost nad zvočnimi efekti in značilnimi bojnimi motivi.
Hector Berlioz /4/

Hector Berlioz /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. januar ― V današnji oddaji predstavljamo njegove opere in samostojne koncertne uverture. Po predstavitvi Berliozove „dramatične simfonije“, začetkov programske glasbe, Rekviema in posvetne vokalne glasbe, seveda ne smemo pozabiti na preostali del opusa francoskega velikana. V današnji oddaji predstavljamo njegove opere in samostojne koncertne uverture.
Hector Berlioz /1/

Hector Berlioz /1/

ARS Skladatelj tedna, 7. januar ― Romantik po duši in v svojem ustvarjanju, mož, ki sta mu sloves in priznanje množic za življenja venomer polzela iz rok, danes pa velja za očeta programske simfonije in svojevrstno glasbeno osebnost 19. stoletja. Romantik po duši in v svojem ustvarjanju, mož, ki sta mu sloves in priznanje množic za življenja venomer polzela iz rok, danes pa velja za očeta programske simfonije in svojevrstno glasbeno osebnost 19. stoletja. Berliozova Fantastična simfonija je šolski primer prve programske skladbe, iz katere je njegov sodobnik Franz Liszt razvil eno najpomembnejših oblik 19. stoletja, simfonično pesnitev. Sprva je na očetovo prigovarjanje študiral medicino, a ob prvem seciranju trupla se mu je študij zagabil. Zavetje in spodbudo je našel v glasbi, ki mu je bila blizu že od otroštva.
Antonio Vivaldi /5/

Antonio Vivaldi /5/

ARS Skladatelj tedna, 4. januar ― Poleg oper, kantat, srenat, komorne glasbe in sakralnih del se je izpod njegovega peresa ohranilo čez petsto koncertov. Antonio Vivaldi je bil najplodovitejši italijanski skladatelj svojega časa. Poleg oper, kantat, srenat, komorne glasbe in sakralnih del se je izpod njegovega peresa ohranilo čez petsto koncertov. Z njimi je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in po njih so se zgledovali številni sodobniki in nasledniki, kot so Tartini, Locatelli in Bach.
Antonio Vivaldi /4/

Antonio Vivaldi /4/

ARS Skladatelj tedna, 3. januar ― V začetku tridesetih let osemnajstega stoletja je verjetno obiskal Prago, saj so tam v zaporednih sezonah uprizorili dve njegovi novi operi. V zadnjem desetletju življenja je Vivaldi veliko potoval. Večinoma je osebno nadziral uprizoritve svojih oper, zato njegovim potovanjem najlaže sledimo kar po krajih in datumih njihovih premier. V začetku tridesetih let osemnajstega stoletja je verjetno obiskal Prago, saj so tam v zaporednih sezonah uprizorili dve njegovi novi operi. V naslednjih letih je napisal nekaj oper za gledališča v rojstnih Benetkah in se vse več posvečal tudi uprizoritvam v manjših italijanskih kulturnih središčih, kot so Verona, Ancona, Ferrara in Reggio nell’ Emilia. Zaradi pogostih potovanj je trpela njegova služba v dekliški sirotišnici Ospedale della Pieta v Benetkah. Redno sodelovanje s to ustanovo je moral opustiti kar za več let, še vedno pa je tja proti plačilu pošiljal nove skladbe. Avgusta 1735 so se upravitelji sirotišnice odločili, da ga bodo znova zaposlili kot kapelnika. Takrat so začeli strože nadzirati njegova potovanja ter ga po dveh letih in pol spet odpustili zaradi pogostih izostankov. Vivaldi je ostal kljub temu še naprej povezan z glasbenim življenjem sirotišnice. Marca 1740 – le dobro leto pred njegovo smrtjo – je Benetke obiskal bodoči volilni knez Saške in poljski prestolonaslednik Friderik Kristijan. Upravitelji sirotišnice so Vivaldija prosili, naj za to priložnost napiše novo glasbo in prevzame vodstvo ansambla na slavnostnem karnevalskem koncertu.
še novic