Arsov forum

ARS Arsov forum, 6. december ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.

Arsov forum

ARS Arsov forum, 29. november ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Evri zakona o kulturnem evru

Evri zakona o kulturnem evru

ARS Arsov forum, 22. november ― Državni zbor je potrdil predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, popularno imenovan zakon o kulturnem evru Tokrat dobesedno o kulturnih evrih. Dobili smo 122,6 milijona evrov vreden zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi – četrti tovrstni vladni zakon. Prvi, pri katerem smo govorili še o kulturnem tolarju, je bil sprejet leta 1999, dosedanji trije so bili uresničeni največ tridesetodstotno. Bo tokrat drugače, ali bodo res v ospredju najnujnejši projekti? Denarja namreč, ko ga razdelimo na sedem let in sedem različnih programov, ni dovolj za preboje, je pa dovolj za gašenje požarov. Da, tako daleč smo že marsikje, četudi sta skrb in varovanje dediščine zapisana celo v ustavo. Gostje: državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in gradoslovec Igor Sapač.
Ali Slovenci izdamo preveč knjig?

Ali Slovenci izdamo preveč knjig?

ARS Arsov forum, 15. november ― Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno. Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov. Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi. Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti. Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač. Foto: Ivan Merljak
Somrak knjigarn

Somrak knjigarn

ARS Arsov forum, 8. november ― Knjigotrštvo postaja vse bolj tvegana dejavnost Če bi morali izbirati med odprtjem trgovine s čevlji, gostinskega lokala in neodvisne knjigarne, kje bi več tvegali, kje bi imeli večje možnosti za zaslužek, kje pa za propad? Čeprav je vsaka od navedenih dejavnosti tvegana, saj zahteva veliko osebne zavzetosti, bi v Sloveniji najverjetneje največ tvegali z odprtjem knjigarne, saj se Slovenci uvrščamo na sam rep po številu nakupov knjig na prebivalca v Evropski uniji. Koliko pa bi tvegali, če bi odprli knjigarno v Italiji ali Avstriji, v Trstu ali Celovcu? Oddajo pred slovenskim knjižnim sejmom pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Gostje: Samo Rugelj, založnik in raziskovalec knjižnega področja, Hanka Gukuck iz knjigarne Haček v Celovcu, Miha Kreuz, vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu, in Ilde Košuta, knjižničarka v Tržaškem knjižnem središču.
Gledališče, kdo bo tebe gledal?

Gledališče, kdo bo tebe gledal?

ARS Arsov forum, 6. november ― Dogajanje okoli Slovenskega mladinskega gledališča je odprlo številne probleme Če kdaj, je vprašanje obstoja institucionalnega gledališča aktualno zdaj. Zaradi dogajanja okoli Slovenskega mladinskega gledališča, zaradi pravkar končanega Borštnikovega srečanja, na katerem je Združenje dramskih umetnikov pripravilo okroglo mizo o gledaliških ustvarjalcih, tukaj in zdaj. O zakonodajnih spremembah se govori že več let, a na kulturnem ministrstvu niso zagotovili sogovornika. Čeprav je na omenjenem gledališkem srečanju sam minister za kulturo Zoran Poznič predstavil idejo o agenciji po vzoru knjižne ali filmske, ki sta menda primera dobrih praks; gotovo ne glede upada financiranja in avtonomije v polnem pomenu besede. Gostje so: igralka v SNG Drami in predstavnica Združenja dramskih umetnikov Iva Babič, direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed, igralec Slovenskega mladinskega gledališča Dario Varga in direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana ter predstavnik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan. Direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predstavnik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan, igralec Slovenskega mladinskega gledališča Dario Varga, voditeljica Špela Kožar, direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed, igralka v Drami in predstavnica Združenja dramskih umetnikov Iva Babič foto: Ars
“Liffe je odkrival filmske velikane ob njihovih začetkih.”

“Liffe je odkrival filmske velikane ob njihovih začetkih.”

ARS Arsov forum, 1. november ― Pogovor s programskima direktorjema ob 30-letnici festivala Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe si je pred 30 leti svojo pot med gledalce začel utirati kot Film Art Fest oz. mednarodni dnevi avtorskega filma. Prva edicija je pritegnila 4000 obiskovalcev, medtem ko zadnja leta festival obišče približno 50.000 gledalcev in tako letos organizatorji pričakujejo že milijontega obiskovalca. S programskima direktorjema, ki sta Liffe popeljala skozi 30 let, s Simonom Popkom in Jelko Stergel se bomo pogovarjali o tem, katero nišo je festival zapolnil in katere so njegove izkoriščene in neizkoriščene priložnosti.
Arsov forum

Arsov forum

ARS Arsov forum, 25. oktober ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Trst, Celovec, Ljubljana: Trubar v današnjem zamejskem prostoru

Trst, Celovec, Ljubljana: Trubar v današnjem zamejskem prostoru

ARS Arsov forum, 18. oktober ― Po skoraj 500 letih od Trubarjevih tržaških pridig slovenskim vernikom so letos v Trstu prvič pripravili luteransko bogoslužje v slovenščini Življenjska pot Primoža Trubarja je bila tesno povezana z območjem današnje avstrijske Koroške in Furlanije – Julijske krajine. V Trstu je bil Trubar posvečen v duhovnika in se izobraževal pod vplivom škofa Petra Bonoma. Na svojih potovanjih po Württemberškem in spet nazaj v Ljubljano je zmeraj prečkal Koroško – ozemlje, na katerem je v 16. stoletju živelo veliko Slovencev, ki so jih duhovno dvigali njegovi katekizmi in postile. Trubarjevo pot v tem prostoru bodo osvetlili dr. Jonatan Vinkler, glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, Aleksander Erniša, vodja evangeličansko luteranske skupnosti v Trstu, in Domink Kert, učitelj na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Oddajo ob prazniku dneva reformacije pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars.
100. obletnica rojstva Franceta Štiglica

100. obletnica rojstva Franceta Štiglica

ARS Arsov forum, 11. oktober ― Miran Zupanič, Nataša Bučar in Varja Močnik o Francetu Štiglicu Zakaj velja France Štiglic za največjega avtorja v zgodovini slovenskega filma, obenem pa se ga še vedno drži slabšalni vzdevek »režimski režiser«? Ob 100. obletnici rojstva avtorja, ki je med drugim režiral prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji, se bomo pogovarjali o pomenu njegovega delovanja v času, ko je ustvarjal, in o tem, kako njegov opus odzvanja v sodobnosti. Pogovor s filmskim ustvarjalcem in profesorjem filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Miranom Zupaničem, direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar, in programsko sodelavko Slovenske kinoteke, prav tako filmsko ustvarjalko Varjo Močnik, bo vodila Tesa Drev.
Greta ni prva. In tudi ne bo zadnja.

Greta ni prva. In tudi ne bo zadnja.

ARS Arsov forum, 10. oktober ― Različni vidiki fenomena švedske okoljevarstvenice Grete Thunberg, ki je vzdramila ves planet Svetovni mediji so švedsko 16-letnico Greto Thunberg postavili pod žaromete in ji omogočili, da se je zavihtela na čelo svetovnega okoljskega gibanja mladih, ki opozarja na podnebne spremembe in njihove posledice. Greti prisluhnejo vsi, tudi voditelji velesil. Avgusta leta 2018 je pri petnajstih letih namesto v šolski klopi sedela pred švedskim parlamentom in s transparentom Šolska stavka za podnebje politike pozivala k ukrepanju. Drugo je zgodovina. Gretina mama je znana švedska operna pevka, ki hčerki pomaga pri spopadanju s pozornostjo medijev. Oče je igralec. Oba sta se odpovedala mednarodni karieri, ker bi zaradi tega letela in onesnaževala okolje. Gretina družina ne je mesa. Okoljska aktivistka, ki jo je na naslovnico uvrstila tudi revija Time, je v letu dni dosegla svetovno slavo, zaradi česar je postala voditeljica in hkrati tarča srditega besa. Fridays for future. The school strike continues! #climatestrike #klimatstrejk #FridaysForFuture pic.twitter.com/5jej011Qtp — Greta Thunberg (@GretaThunberg) 16 September 2018 V tokratni oddaji se sprašujemo, kakšen kulturni fenomen je Greta Thunberg, zakaj je uspelo ravno njej in kaj za svet pomeni dejstvo, da je generacija mladih izbrala podnebne spremembe kot ključni izziv človeštva. O Greti v Arsovem forumu razmišljajo docentka in raziskovalka doktorica Barbara Rajgelj, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje temelje prava ter delovno, socialno in gospodarsko pravo, doktor Milan Hosta, ki deluje na področju filozofije in pedagogike športa, sodeluje tudi v programih Združenih narodov in Evropske unije na področju vzgoje otrok, profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, in okoljski filozof in asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti doktor Luka Omladič.
Vključujemo in aktiviramo

Vključujemo in aktiviramo

ARS Arsov forum, 4. oktober ― Hvalevreden projekt, financiran z evropskimi sredstvi, se žal izteka Leta 2016 se je začel projekt Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Projekt je omogočil pripadnicam in pripadnikom kar 41-ih ranljivih skupin, da so se v literarnih in likovnih delavnicah srečevali in srečali z ustvarjalnostjo, uveljavljenimi ustvarjalci in ustvarjalci v sebi. Več o projektu, namenu, organizaciji, poteku, zlasti pa o njegovih udeleženkah in udeležencih boste izvedeli v tokratni oddaji Arsov forum. V njej sodelujejo koordinatorka projekta Mojca Bergant Dražetič, pesnica in ilustratorka Brigita Krek, ilustrator in stripar Ciril Horjak, pisateljica Suzana Tratnik, udeleženka literarne delavnice Lili, strokovna sodelavka v zaporu na Igu Andreja Muren Bratuž, pisateljica Cvetka Bevc, nekdanja udeleženka literarne delavnice Nevenka Lekan ter nekdanji udeleženec delavnice in pisatelj Boris Karlovšek. Oddajo so pripravili Darja Hlavka Godina, Vladimir Jovanović, Miha Juvan, Blaž Kumše, Miha Klemenčič in Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Kreativnost Centra za kreativnost?

Kreativnost Centra za kreativnost?

ARS Arsov forum, 2. oktober ― Ali bo 11 milijonov prineslo nove blagovne znamke? V kolikšni meri lahko oblikovanje, stroka raje uporablja izraz dizajn, pomaga pri konkurenčnosti našega gospodarstva? Stroka je desetletja čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav in pred dvema letoma končno »dobila« t. i. Center za kreativnost. A ta ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega način delovanja omogoča črpanje enajst milijonov evrov denarja, pridobljenih iz kohezijskih sredstev, najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? V petdesetih letih prejšnjega stoletja je država načrtno vlagala v ta segment, danes pa je delež podjetij, ki sploh ne upoštevajo oblikovanja kot del proizvodnega, razvojnega procesa, pod evropskim povprečjem. Gostje: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.
Arsov forum

Arsov forum

ARS Arsov forum, 27. september ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Z branjem do boljših rezultatov v športu

Z branjem do boljših rezultatov v športu

ARS Arsov forum, 18. september ― Odložili so pametne telefone in začeli brati. Pri Hokejski bralni postavi so ugotovili, da so hokejisti med tekmo bolj zbrani, če na poti tja berejo, kot pa če so prepuščeni sami sebi ali elektronskim medijem. Branje torej izboljša športne rezultate. Projekt izvajata Mariborska knjižnica in Hokejsko-drsalni klub Maribor. V oddaji smo se vprašali, kakšen potencial pomeni branje za športnike. Pripravili smo jo v Evropskem tednu športa, v okviru pobude Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti, in v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki je del kampanje Evropa bere. Gostje: Mitja Robar, predsednik HDK Maribor in uspešen hokejist, Luka Jurič, trener pri HDK Maribor, Žiga Ravter, učenec sedmega razreda OŠ Ludvik Pliberšek, Matjaž Jančič, dijak drugega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, dr. Sabina Fras Popović, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti na mariborski knjižnici, in Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov pri Olimpijskem komiteju Slovenije. LeBron James med branjem knjige pred eno od tekem v ameriški košarkarski ligi NBA:
»Med spomini in vizijo«

»Med spomini in vizijo«

ARS Arsov forum, 18. september ― Ob stoletnici Slovenskega narodnega gledališča Maribor Radio Maribor je pripravil javno omizje z naslovom: »Med spomini in vizijo«, s katerim je spomnil na čas pred stoletjem, ko je mariborsko gledališče »spregovorilo« v slovenskem jeziku. Povabilu k razpravi so se odzvali: predsednica Sveta SNG Maribor dr. Suzana Žilič Fišer, direktor Danilo Rošker, upokojeni dramski igralec, letošnji jubilant in nagrajenec z Zlatim grbom mesta Maribor Marjan Bačko, nekdanji predsednik sveta in ambasador gledališča Rudolf Moge, literat in gledališki ustvarjalce Tone Partljič ter dolgoletna zvesta in kritična obiskovalka Dunja Bezjak.
še novic