Arsov forum

Arsov forum

ARS Arsov forum, 15. februar ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Arsov forum

Arsov forum

ARS Arsov forum, 8. februar ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Je dvig državnega proračuna za kulturo priložnost za strukturne spremembe?

Je dvig državnega proračuna za kulturo priložnost za strukturne spremembe?

ARS Arsov forum, 1. februar ― Arsov forum je namenjen pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Po letih zategovanja pasov je vlada z rebalansom predlagala dvig proračuna za kulturo na 1,9 odstotka celotnega letnega državnega proračuna in ga tako približala predkrizni ravni. S predsednico Nacionalnega sveta za kulturo Uršulo Cetinski ter s kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem bomo razmišljali o tem, ali bo v tem položaju laže uresničiti strukturne spremembe na področju javno sofinancirane kulture. Katere so te želene in pogosto napovedovane spremembe in kakšne potrebe imajo po letih varčevanja javni zavodi, nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi? – v živo z gostoma v Arsovem forumu ob 14:05.
Prešernovi lavreati 2019

Prešernovi lavreati 2019

ARS Arsov forum, 25. januar ― Pogovor s Prešernovima nagrajencema in nagrajenci Prešernovega sklada Oddajo bomo namenili letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad –  kostumografki in scenografki Bjanki Adžić Ursulov ter scenaristu in režiserju Filipu Robarju – Dorinu – in nagrajencem Prešernovega sklada; letos jih prejmejo zborovska dirigentka Martina Batič, arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič, pesnik Jure Jakob, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, igralka Maruša Majer in skladatelj Tomaž Svete. O svojem ustvarjanju bodo govorili lavreati sami.
Vsestranski Vodnik

Vsestranski Vodnik

ARS Arsov forum, 18. januar ― Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov.
Trst, Celovec, Ljubljana: skupna oddaja o glasbenih šolah

Trst, Celovec, Ljubljana: skupna oddaja o glasbenih šolah

ARS Arsov forum, 11. januar ― Najdaljšo tradicijo ima Glasbena matica, ki deluje v Trstu že 110 let, njene podružnice pa so tudi v Gorici, Benečiji in Kanalski dolini Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno delovanju slovenskih glasbenih šol v zamejstvu. Slovenski tečaji instrumentov so razvejeni po vsem področju Furlanije – Julijske krajine, na katerem je naseljeno slovensko prebivalstvo.  Najdaljšo tradicijo ima Glasbena matica, ki deluje v Trstu že 110 let, njene podružnice pa so tudi v Gorici, Benečiji in Kanalski dolini. Zelo bogato glasbeno dejavnost ima tudi Center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici. Financiranje in delovanje slovenske glasbene šole na Koroškem se je v zadnjih letih načelno uredilo in se vključilo v  nemško Koroško glasbeno šolo (Landesmusikschulwerk). So pa na Koroškem izgubili veliko učnih enot in zdaj se trudijo, da bi sodelovali vsaj z nekaterimi.
Spet so v Ljubljano prišli Bobri

Spet so v Ljubljano prišli Bobri

ARS Arsov forum, 4. januar ― Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Letos nas bodo že enajstič v novo leto pospremili Bobri oziroma istoimenski ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje. Gre za programsko razgiban festival, ki ga Mestna občina Ljubljana kot ustanoviteljica namenja otrokom, mladim odraslim, organiziranim skupinam vzgojno-izobraževalnih ustanov in ne nazadnje staršem z željo po njihovi proaktivni udeležbi, kar je nedvomno posebnost tega festivala. Bobri so pretežno festival uprizoritvene umetnosti, ki ima stalni domicil v Slovenskem mladinskem gledališču, pogled svojega mladega gledalstva pa z roko v roki s Kinodvorom širi tudi s sedmo umetnostjo. Tokratni Arsov forum z naslovom Spet so v Ljubljano prišli Bobri, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, podrobno predstavlja program 11. edicije Bobrov, hkrati pa festival umešča v nekoliko širši kot, zlasti v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje, po dobrem desetletju ocenjuje njegovo kondicijo in usmerja pogled tudi k novim horizontom, željam in pričakovanjem. Sogovorniki v oddaji – Mateja Demšič, Mestna občina Ljubljana, Tadeja Pungerčar, Festival Bobri in Tibor Mihelič Syed, Slovensko mladinsko gledališče.
Zgodovina LGBT filma

Zgodovina LGBT filma

ARS Arsov forum, 28. december 2018 ― Kako so skozi zgodovino v filmih upodabljali geje in lezbijke, kako in kdaj je prišlo do razcveta queerovskega filma? Podobe lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb na filmskem platnu so veliko starejše, kot si običajno mislimo – skoraj tako stare, kot sam filmski medij. Skozi čas so se pogosto spreminjale tudi glede na družbene okoliščine: če so bila trideseta leta 20. stoletja glede tega presenetljivo liberalna, so v šestdesetih letih geje in lezbijke v filmih pogosto upodobili kot tragične, celo psihotične like. To zgodovino bomo v tokratni oddaji osvetlili z gostjama Jasmino Šepetavc in Suzano Tratnik ter se z njima pogovarjali tudi o vprašanjih podob LGBT v današnjih filmih, tako tujih, kot tistih, ki nastajajo doma.
Stota obletnica priključitve Prekmurja

Stota obletnica priključitve Prekmurja

ARS Arsov forum, 21. december 2018 ― Letos bo minilo 100 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato prvo oddajo v letu namenjamo prav tej temi Letos bo minilo 100 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato prvo oddajo v letu namenjamo prav tej temi. Leta 2005 so poslanci Državnega zbora sprejeli sklep, da bo 17. avgust tudi državni praznik. Zakaj prav ta dan in kako je bilo v deželi ob Muri pred stoletjem, ko je po razpadu avstro-ogrske monarhije takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje dobila za zeleno mizo na mirovni konferenci v Parizu, pojasnjujemo s tremi sogovorniki: Metko Fujs, profesorico zgodovine in sociologije, sicer direktorico Pomurskega muzeja Murska Sobota, dr. Laszlom Gönczem, zgodovinarjem in pisateljem Francijem Justom, profesorjem slovenščine, publicistom in literarnim zgodovinarjem.
Filmske zgodbe v letu 2018

Filmske zgodbe v letu 2018

ARS Arsov forum, 14. december 2018 ― Matevž Jerman, Ciril Oberstar in Petra Meterc o letošnjem izjemnem slovenskem filmskem letu Letošnje leto je bilo za slovenski film izjemno uspešno: Ne bom več luzerka Urše Menart je kot prvi film, ki ga je posnela ženska, dobil vesno za najboljši film, Posledice Darka Štanteta je doživel izjemen uspeh v tujini, Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc in Zimske muhe Olma Omerzuja pa sta oba dobila nagrade na festivalu v Karlovih Varih. Društvo slovenskih režiserjev je predstavilo nacionalni program za film, odbor DZ za kulturo je podprl sklep za povečanje sredstev slovenskemu filmu, vse bolj pa govorimo tudi o enakosti spolov v filmskem sektorju. O letošnjem filmskem letu bomo v Arsovem forumu spregovorili s kritiki Matevžem Jermanom, Cirilom Oberstarjem in Petro Meterc.
Prve poteze ministra za kulturo Dejana Prešička

Prve poteze ministra za kulturo Dejana Prešička

ARS Arsov forum, 7. december 2018 ― Za ministrom za kulturo so prvi meseci delovanja Za ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom so prvi meseci delovanja. Vprašali smo ga, kakšen odnos ima predsednik vlade Marjan Šarec do kulture, kako je izbral ožje sodelavce, koliko se bo povišal poračun za kulturo v prihodnjem letu, ali se obetajo strožji ukrepi pri omejevanju sovražnega govora in o prednostnih nalogah v prihodnjem letu.
Trst, Celovec, Ljubljana – skupna oddaja o posledicah prve svetovne vojne

Trst, Celovec, Ljubljana – skupna oddaja o posledicah prve svetovne vojne

ARS Arsov forum, 30. november 2018 ― Gostje: dr. Tina Bahovec, mag. Marko Štepec, dr. Aleksej Kalc, dr. Teodor Domej in Mitja Juren. Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno posledicam prve svetovne vojne. Teme bodo: spomin in spomini na vojno – kaj je ostalo v zavesti ljudi in zakaj; vsakdanje življenje pred fronto in po njej; vojnim beguncem; vojaški in povojni retoriki. Gostje bodo: dr. Tina Bahovec, mag. Marko Štepec, dr. Aleksej Kalc, dr. Teodor Domej in Mitja Juren. Voditelj oddaje je Peter Rustia.
Hribar in Kreft o vračanju Marxa

Hribar in Kreft o vračanju Marxa

ARS Arsov forum, 26. november 2018 ― Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje? Kako 200 let po rojstvu Karla Marxa beremo in dojemamo njegovo teorijo? Akademik red. prof. dr. Tine Hribar in red. prof. dr. Lev Kreft sta delovala v času pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji, ko je bil Marx osrednji filozof naše družbe, in po osamosvojitvi, ko Marx ni bil zaželen. Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje?
Kultura in umetnost v šolah

Kultura in umetnost v šolah

ARS Arsov forum, 23. november 2018 ― Umetniško ustvarjanje zahteva kognitivne, čustvene, telesne in pogosto socialne veščine Umetniško ustvarjanje zahteva kognitivne, čustvene, telesne in pogosto socialne veščine. Izkazuje se kot prodorno učno in vzgojno sredstvo, ki otroke in mladostnike razvija kot celoto. Kako učinkovito se umetnost in kultura uresničujeta v okviru šole se bomo pogovarjali z gostjami Nino Ostan, profesorico likovne umetnosti na gimnaziji Poljane v Ljubljani in višjo svetovalko za umetnostno zgodovino na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, pisateljico in igralko Natašo Konc Lorenzutti, profesorico strokovnih predmetov na umetniški gimnaziji Nova Gorica, Branko Arko, profesorico slovenščine na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru in Darjo Štirn, pedagoginjo v vrtcu Vodmat, ki deluje tudi v zavodu Petida.
Arsov forum: O slovenskih literatih mlajše generacije v Italiji in Avstriji

Arsov forum: O slovenskih literatih mlajše generacije v Italiji in Avstriji

ARS Arsov forum, 15. november 2018 ― V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars z odra DSP V Avstriji in Italiji deluje več zamejskih založb, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in promociji slovenskega jezika in pri organizaciji številnih kulturnih dogodkov, ki bogatijo slovenski kulturni prostor zunaj meja matične domovine. Kako pa je s slovenskimi literati mlajše generacije? Imajo možnost za objave in lahko nadaljujejo pot starejših priznanih in uveljavljenih kolegov?  O literarni manjšinski stvarnosti bodo govorili Marija Kostnapfel, David Bandelj, Simon Rustia in Hanzi Filipič. Njihova dela pa bosta prebirala Nika Rozman in Jurij Drevenšek. Foto: Ivan Merljak
še novic