Arsov forum

Arsov forum

ARS Arsov forum, 7. december ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Trst, Celovec, Ljubljana – skupna oddaja o posledicah prve svetovne vojne

Trst, Celovec, Ljubljana – skupna oddaja o posledicah prve svetovne vojne

ARS Arsov forum, 30. november ― Gostje: dr. Tina Bahovec, mag. Marko Štepec, dr. Aleksej Kalc, dr. Teodor Domej in Mitja Juren. Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno posledicam prve svetovne vojne. Teme bodo: spomin in spomini na vojno – kaj je ostalo v zavesti ljudi in zakaj; vsakdanje življenje pred fronto in po njej; vojnim beguncem; vojaški in povojni retoriki. Gostje bodo: dr. Tina Bahovec, mag. Marko Štepec, dr. Aleksej Kalc, dr. Teodor Domej in Mitja Juren. Voditelj oddaje je Peter Rustia.
Hribar in Kreft o vračanju Marxa

Hribar in Kreft o vračanju Marxa

ARS Arsov forum, 26. november ― Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje? Kako 200 let po rojstvu Karla Marxa beremo in dojemamo njegovo teorijo? Akademik red. prof. dr. Tine Hribar in red. prof. dr. Lev Kreft sta delovala v času pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji, ko je bil Marx osrednji filozof naše družbe, in po osamosvojitvi, ko Marx ni bil zaželen. Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje?
Kultura in umetnost v šolah

Kultura in umetnost v šolah

ARS Arsov forum, 23. november ― Umetniško ustvarjanje zahteva kognitivne, čustvene, telesne in pogosto socialne veščine Umetniško ustvarjanje zahteva kognitivne, čustvene, telesne in pogosto socialne veščine. Izkazuje se kot prodorno učno in vzgojno sredstvo, ki otroke in mladostnike razvija kot celoto. Kako učinkovito se umetnost in kultura uresničujeta v okviru šole se bomo pogovarjali z gostjami Nino Ostan, profesorico likovne umetnosti na gimnaziji Poljane v Ljubljani in višjo svetovalko za umetnostno zgodovino na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, pisateljico in igralko Natašo Konc Lorenzutti, profesorico strokovnih predmetov na umetniški gimnaziji Nova Gorica, Branko Arko, profesorico slovenščine na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru in Darjo Štirn, pedagoginjo v vrtcu Vodmat, ki deluje tudi v zavodu Petida.
Arsov forum: O slovenskih literatih mlajše generacije v Italiji in Avstriji

Arsov forum: O slovenskih literatih mlajše generacije v Italiji in Avstriji

ARS Arsov forum, 15. november ― V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars z odra DSP V Avstriji in Italiji deluje več zamejskih založb, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in promociji slovenskega jezika in pri organizaciji številnih kulturnih dogodkov, ki bogatijo slovenski kulturni prostor zunaj meja matične domovine. Kako pa je s slovenskimi literati mlajše generacije? Imajo možnost za objave in lahko nadaljujejo pot starejših priznanih in uveljavljenih kolegov?  O literarni manjšinski stvarnosti bodo govorili Marija Kostnapfel, David Bandelj, Simon Rustia in Hanzi Filipič. Njihova dela pa bosta prebirala Nika Rozman in Jurij Drevenšek. Foto: Ivan Merljak
80 let od ustanovitve SAZU

80 let od ustanovitve SAZU

ARS Arsov forum, 13. november ― Kar zadeva znanost, smo bili Slovenci pred prvo svetovno vojno provinca province habsburške monarhije, ocenjuje ustanovitev akademije kot pridobitev (poleg univerze l.1919) akademik Boštjan Žekš. 12. novembra 1938 okoli 11. ure so v Ljubljani ustanovili Akademijo znanosti in umetnosti.  Po italijanski okupaciji je postala celo članica italijanskih akademij, novembra 1943 pa je tedanji predsednik AZU Milan Vidmar dosegel preimenovanje v slovensko AZU – torej SAZU. Po vojni so nove oblasti pridevnik odpravile, dokončno pa se je naziva akademije prijel šele maja l. 1948.  V prostorih SAZU na Novem trgu 3 v glavnem  mestu so v pogovoru ob 80-letnici ustanovitve sodelovali: akad.prof.dr. Tadej Bajd, aktualni predsednik SAZU, akad.prof.dr. Boštjan Žekš (predsedoval SAZU 2002-2008), in zgodovinar, dr. Željko Oset (na Univerzi v Novi Gorici predava kulturno zgodovino, je avtor dveh del o zgodovini SAZU). Spregovorili so o zgodovinskih razlogih za ustanovitev akademije, njeni vlogi v razvoju znanosti (in umetnosti) med Slovenci v medvojnem obdobju, času okupacije in vojne, ter širitvi SAZU v drugi Jugoslaviji. Nova povojna usmeritev akademije – razvoj raziskovalnih inštitutov s področij naravoslovnih in tehniških ved – je bila med drugim tudi rezultat strateških odločitev tedanje vladajoče elite. Seveda pa to niso edine teme o katerih je tekla beseda. Poslušajte!
100 let Narodne galerije

100 let Narodne galerije

ARS Arsov forum, 5. november ― Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15.000 del, letos praznuje 100 let. Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15 tisoč del – med njimi so dela priljubljenih impresionistov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dela iz obsežne vladne zbirke – praznuje 100 let. O njenih začetkih in aktualnih izzivih z gosti oddaje: dr. Andrejem Smrekarjem, kustosom in nekdanjim direktorjem Narodne galerije, mag. Martino Vuga, vodjo oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodni galeriji in Natašo Ciber, umetnostno zgodovinarko, soavtorico monografije o Ivani Kobilca. (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.)
Ivan Cankar – pisma in zapuščina

Ivan Cankar – pisma in zapuščina

ARS Arsov forum, 30. oktober ― Zbirka Cankarjevih pisem in drugega gradiva, ki jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, se meri v metrih. Zbirka Cankarjevih pisem in drugega gradiva, ki jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, se meri v metrih. V Arsovem forumu jo bo v pogovoru s Stašo Grahek predstavil vodja rokopisnega oddelka NUK-a mag. Marijan Rupert. Največ pozornosti bo veljalo obširni in bogati Cankarjevi korespondenci, ki je v NUK-u trenutno na ogled na razstavi Jaz sem Cankar  – in to ti pove vse.
Politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih

Politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih

ARS Arsov forum, 22. oktober ― Neposredni prenos okrogle mize na Borštnikovem srečanju v organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Že nekaj let Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prireja simpozije na festivalu Borštnikovo srečanje. Sestavni del celodnevnega srečanja je tudi okrogla miza. Letošnji simpozij bo osvetlil in preizpraševal politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, okrogla miza v neposrednem prenosu pa bo ta vprašanja še zgostila. Umetniški vodja vedno deluje v določenem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem prostoru in je zato od njega v mnogočem odvisen, hkrati pa je njegovo delovanje v gledališkem svetu tudi odraz tega, kar se dogaja zunaj njegovih meja. Institucija umetniškega vodja je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega managementa in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije s strani političnega esteblišmenta. Ali je mogoče, da vloga umetniškega vodenja počasi in nezadržno drsi proti izgubi lastne identitete in pogubi? Morda. Toda, čeprav je lahko trenutni zgodovinski prostor izpraznjen, pa ne more pa biti hkrati tudi prazen. Kakor tudi ne morejo biti prazne nove oblike delovanj, strategije in taktik umetniškega vodenja gledališč, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim. Urednica prenosa Vilma Štritof Voditeljica Petra Tanko Gostje Jure Novak, Tina Kosi, Katarina Klančnik Kocutar, Aleš Novak, Igor Samobor
O Arsu

O Arsu

ARS Arsov forum, 8. oktober ― Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program – program Ars Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program – program Ars, zagotovo unikaten program v slovenski medijski krajini. O njegovih začetkih, njegovem razvoju in pomenu, izzivih in možnostih bodo v oddaji pripovedovali in razmišljali predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, nekdanji urednik Uredništva igranega programa in redni profesor na AGRFT za radijsko igro in režijo Aleš Jan, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Kulturno-umetniškega programa Vlado Senica in sedanji odgovorni urednik programa Ars Matej Venier, z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Nacionalni program za film in financiranje slovenskih filmov

Nacionalni program za film in financiranje slovenskih filmov

ARS Arsov forum, 1. oktober ― Gosti oddaje bodo Vojko Stopar, Metod Pevec in Nataša Bučar. Ker se slovenski filmi se na trgu ne morejo poplačati sami [da bi povrnil stroške produkcije, bi povprečen slovenski film moralo videti milijon gledalcev, torej petkrat več od najbolj gledanih filmov zadnjih let], so bistveno odvisni od višine javnih sredstev. Slovenija je na ravni Evrope v zadnjih letih dosegla enega od najvišjih padcev javne podpore filmskemu sektorju. Kako je mogoče podcenjeno sofinanciranje domačih filmov v prihodnje postaviti na primerljivo evropsko raven, bodo v Arsovem forumu razmišljali državni sekretar na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar, režiser in soavtor Nacionalnega programa za film 2018-23 Metod Pevec ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar.
Začetek novega ministra za kulturo Dejana Prešička

Začetek novega ministra za kulturo Dejana Prešička

ARS Arsov forum, 25. september ― Dejan Prešiček je prvi poklicni glasbenik, ki je v samostojni Sloveniji postal minister za kulturo. Dejan Prešiček je prvi poklicni glasbenik, ki je v samostojni Sloveniji postal minister za kulturo. Ko opisuje, kako poklicno ukvarjanje z glasbo oblikuje človeka, se zdi, kakor da so glasbeniki kot naročeni za ministrski položaj. Pogovarjali smo se o njegovih začetnih potezah, med drugim nas je zanimalo tudi, zakaj naj bi vlada Marjana Šarca močno povečala sredstva za kulturo in kakšna je njegova strategija dialoga s kritičnimi ustvarjalci. Med pogovorom bomo predvajali skladbe, ki jih na saksofonu izvaja Dejan Prešiček.
Nova predsednica Društva slovenskih pisateljev Aksinja Kermauner

Nova predsednica Društva slovenskih pisateljev Aksinja Kermauner

ARS Arsov forum, 17. september ― Kako vidi poslanstvo DSP, kateri naj bi bili osrednji poudarki društva v prihodnjih letih, v kakšnem stanju ga prevzema? Za novo predsednico Društva slovenskih pisateljev je bila prejšnji teden izvoljena dr. Aksinja Kermauner, pisateljica za vse starostne skupine bralcev, sicer pa defektologinja in univerzitetna profesorica, ki se ukvarja predvsem s problematiko slepih in slabovidnih. V oddajo Arsov forum smo jo povabili z namenom, da pojasni, kako vidi poslanstvo tega društva posebnega družbenega pomena, kateri naj bi bili osrednji poudarki dela DSP v prihodnjih letih, v kakšnem stanju prevzema društvo v svoje roke in še kaj.
Kakšna bo prihodnost avtorskih pravic v EU?

Kakšna bo prihodnost avtorskih pravic v EU?

ARS Arsov forum, 10. september ― Dan po glasovanju evropskih poslancev o Direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu. Dan po glasovanju evropskih poslancev o Direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu bomo preverili, kako naprej. Kakšna bo usoda direktive, ki je razdelila evropsko javnost? Kako urediti avtorske pravice, ne da bi posegli v jedro delovanja interneta? Gostje bodo: Marko Grobelnik (nacionalni glasnik za digitalno tehnologijo), Špela Stare (Društvo novinarjev Slovenije), Maja Jančič Bogataj (Inštitut za intelektualno lastnino) in Dario Rot (Združenje fonogramske industrije Slovenije).
še novic