Novice

blogi: Urbani (Jaša Lorenčič)

http://urbani.si  

Krimič, s.p.

Urbani (Jaša Lorenčič), 7. januar ― Nekaj let nazaj, kakih par, mi je ex novinarski ex sodelavec rekel, da ne bere knjig. V njegovem primeru je bila to (samopo)hvala, ker za svoje tekste, tiste redke, ki jih napiše, redno faše pohvale. »Ne berem, ker ko čitam, vedno vem, da bi boljše napisal od tipa, ki je napisal tisto, kar berem.« Artikuliranim […]

Ti! Ti zdaj poznaš te konje!

Urbani (Jaša Lorenčič), 6. januar ― Nekateri, ampak res samo nekateri, so nekaj kakor rojeni za Izštekane. Niso vsi. Pero Lovšin, recimo, e, on je bil. O, ja. Pa Niet. Pa še marsikdo. Ampak četudi na koncu vedno rata, jih ni nujno tako veliko »rojenih za to«, ne glede nato, da Jure Longyka zdaj že tradicionalno gladko nafila »svoj« minimundus domači […]

Jezero #3: Folija, sendvič, sneg, umor

Urbani (Jaša Lorenčič), 6. januar ― Prišel bo (em, v bistvu že je) dan za Taras Birsa, s.p. Naj bo to, za zdaj, zadosti. Da se ne bomo skupaj zaleteli v spoiler (kvarnik). Vse ostalo je itak že v Dolini rož, tretji knjigi Tadeja Goloba. Ampak, ja, prišel bo dan, ko bo Taras Birsa imel le en sendvič v predalu družinskega […]

Dvajsetka je vreji cifra

Urbani (Jaša Lorenčič), 3. januar ― Bili so časi, ja bili, čisto zares, ko je bil Grega Skočir najbrž največja faca, adut, as, model, tipčina, rocker, nekaj kakor skoraj idol. No, ne najbolj, če si najboljše zamudil, ker si se rodil pet let prepozno, še manj, če si bil iz Maribora. Ampak tista rdeča Che Guevara majica? Sončni špegli? Por v […]

Ko zmagamooooo!

Urbani (Jaša Lorenčič), 3. januar ― Samo nekaj ni bilo okej. Vse drugo je bilo… Več kot okej. Kaj več kot okej. Tole? To-le? Bil je… Spektakel. Fenomen. Odlika. Presežek. Nadstandard. Ampak nekaj pa ni bilo okej. Samo nekaj. Ni bilo okej, da najbrž toliko in toliko ljudi, grdo rečeno »ciljne publike«, tega, kar je uro in pol na nacionalki na […]

MuZu 2019: Eva Mahkovic, (literarni) stil leta!

Urbani (Jaša Lorenčič), 2. januar ― Kolikor vem, bi bil, če bi se kromosomi šli najprej radenska in pol vino (in ne obratno), Katarina. Ne Jaša. Katarina. Ali pa je to nekaj, kar so mi starši, v duhu enakopravnosti spolov, hvala bogu, pač natvezili, da veš, da bi pač bil Katarina. Nikoli nisem pretirano razvijal nekega odnosa do tega imena; Katarina. […]

MUZU 2019: Opazovalnica, podkast leta!

Urbani (Jaša Lorenčič), 12. december 2019 ― Opa-opa-opa. Zo. Val. Ni. Ca. Mogoče je bilo takrat. Ne, ne mogoče. Bilo je takrat. Fertig. Ko je res zapel, zahreščal, zafušal casio. Ne vem točno, kateri model, sicer sta povedala, kje in kako sta ga našla, ampak definitivno – casio. Dobri, stari, nadležni casio. Sintiči starih desetletij. Poceni poletje. Sredi jeseni. In maestro Godler, […]

Prišo je, o prišo, drugi Rudolf Maister

Urbani (Jaša Lorenčič), 11. december 2019 ― Vsaj dvoje je v Ljubljani postavljeno narobe. Najprej, Jože Plečnik je lepo ustvaril marsikaj, slava mu, prelepo Tromostovje, NUK, ovo ono, ampak stadion za Bežigradom je obrnil narobe. Na-ro-be. Dobro, Bežigrad ni bil mišljen za fuzbal, česar se v prestolnici že poldrugo desetletje kar pridno držijo in si grdo nagajajo ter bincajo Plečnikovo dediščino sem […]

Slovenija, njihov in naš dom(a)

Urbani (Jaša Lorenčič), 27. november 2019 ― »Ne moreš se imeti za pravega Dolenjca, če nimaš vinograda.« – Robert Yebuah  Erasmus študenti žurajo v ponedeljek. No, vsaj mislim, da žurajo v ponedeljek. Zdi se mi, da jih slišim dol čez okno. Da pa ne bom nepošten in bo Erasmus prehitro Orgazmus. Kajti vidim jih tudi, kako lazijo na Piramido, gor v hrib, […]

Art tip na moji desni

Urbani (Jaša Lorenčič), 22. november 2019 ― Najboljše, kar se je lahko zgodilo. Najboljše. Da so pozabili podnapise. V kinu. Mhm. Ne zgodi se vam samo doma, da ste vse naštimali, vse dol potegnili, vse preverili, potem pa vas zajebejo podnapisi. Damijan Vinter se nam je v deseti dvorani Mariboxa, kjer se delamo, da imamo art kino, iskreno cincajoče opravičil, ko je […]

MB Štof: Milenijsko lulanje

Urbani (Jaša Lorenčič), 19. november 2019 ― Najprej se prepričam, da ji je slabo. Ker ja. Lahko ti je slabo tudi iz riti. Saj pa veste. Ampak da bi bilo slabo njej in še štirim, petim, šestim, ono, vsem po spisku? A-a. Tako slabega špricerja ali kebaba ne fašeš nikjer. Ne v mestu, ne več, ne nikjer. In potem vidim. Da punca […]

Le. Krila. Misli. Me. Neso.

Urbani (Jaša Lorenčič), 25. oktober 2019 ― Moje ime je … Moje ime ni pomembno. Sem pa leta 1999 bil star štirinajst let. Šti-ri-najst. Šel sem v osmi razred. Osemletke. Dvajset let to pač naredi mlademu človeku. Da že moraš, hudo nerad, kaj pojasnit. Kot da bi biil že imel vnuke. Da smo »nekoč« hodili osem let v osnovno šolo. Nekoč. Ko […]

Srce

Urbani (Jaša Lorenčič), 7. september 2019 ― Bilo je tam malo naprej od Celja. Ni lilo. A-a. Žleht, nesramno, v brk, v faco, v šoferšajbno je lilo, pršilo, težilo. Tam nekje, malo po polnoči. Takrat, ko kilometri porajajo smisel življenja. Forrest Gump je temu rekel, da je deževalo »še od spodaj gor«. Jesen je prišla tako naglo, da je poletje zbežalo. Ko […]
še novic