Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino je zaprta!

Biblioblog, 2. december ― Bralce in druge uporabnike Knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino obveščamo, da bo s 1. 12. 2019 naša knjižnica zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in selitve na novo lokacijo zaprla svoja vrata za zunanje uporabnike in ne bo več izposojala knjig, revij in drugega gradiva.Prosimo Vas, da vse izposojeno gradivo čim prej oz. najpozneje do 31. 12. 2019 vrnete v knjižnico na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani. Zaprta in nedostopna knjižnica INZ pomeni kršenje načel razvoja odprte znanost, ki jih Slovenija podpira na državnem nivoju. Kot je napisal Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani: "Bogati viri torej poslej zaprti za javnost. Nedopustno, sramotno dejanje, skregano z vsemi načeli odprte znanosti." Ker Biblioblog, nima nobenega posebnega statusa, (niti statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture), ne moremo storiti nič drugega, razen te objave, ki naj bi osvetlila dogajanje in poziva, da podpišete peticijo za ohranitev knjižnice INZ .Knjižnica INZ je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za znanstvene preučevalce in raziskovalce novejše zgodovine. Knjižnica hrani v svojem osnovnem fondu preko 20.000 knjig o novejši zgodovini Slovenije in sveta, na razpolago pa je tudi preko 200 naslovov revij, ki vsebujejo vse najpomembneje časopise od Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic preko kulturnih in strokovnih revij do vseh dnevnikov, ki jih za vsa leta hranijo tudi v vezani obliki. Posebnost knjižnice je t. i. D-fond, dostop do katerega je bil, zaradi protikomunistične narave mnogih knjig, sprva omejen. Knjižnica je gradivo pridobila v prvih letih po drugi svetovni vojni, vsebuje pa več kot 15.000 knjig.  Iz poročila Inštituta za leto 2018:V letu 2018 je bilo v knjižnici vpisanih 396 aktivnih članov, med katerimi jih je bilo na novo vpisanih 71 (od tega 30 študentov, 25 zaposlenih in 9 upokojencev). V letu 2018 je knjižnica zabeležila 2.276 obiskov, v to število niso všteti »domači« obiskovalci – so
E-knjige bodo z novim letom končno imele enak DDV kot tiskane knjige!

E-knjige bodo z novim letom končno imele enak DDV kot tiskane knjige!

Biblioblog, 30. september ― DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI 24. 9. 2019 SPREJEL ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1K) 19. člen V Prilogi I se točka (6) spremeni tako, da se glasi: »(6) dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju oziroma ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine;«.KONČNA DOLOČBA 20. člen (začetek veljavnosti in uporabe) (1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen spremenjenega tretjega odstavka 68. člena, spremenjenega prvega odstavka 74. člena in spremenjenega drugega odstavka 74.i člena zakona, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona. (2) Določbe prvega in drugega odstavka 1. člena, 1. točke 46. člena, četrte alineje 126. člena, 140., 141., 141.a, 142., 143. in 144. člena ter točke (6) Priloge I Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) se uporabljajo do 31. decembra 2019. Star zakon: (6) knjige (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami ter otroškimi knjigami za risanje in barvanje, tiskanimi notami ter notnimi rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi kartami), časopisi in periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv, če le-ta ni oproščena plačila DDV v skladu z 42. členom tega zakona), razen tistih, ki v celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;

Knjižničarske novice ... eh seveda nič novega!

Biblioblog, 25. september ― Veronika in Mojca sta na Facebooku odprla novo skupino z imenom "Knjižničarske novice". Ali to kaže na bolj odprto usmeritev uredniškega odbora? Seveda ne. Tole je "opis skupine": Smo knjižničarji, strokovnjaki, entuziasti, ki verjamemo, da lahko le skupaj ustvarimo zgodbe, ki inspirirajo , informirajo in navdihujejo. Verjamemo, da knjižničarji ustvarjamo prostor za inovacije ter se hkrati ne bojimo kritičnega razmisleka o naši stroki. Vsak od nas prihaja iz različnega tipa knjižnic, pobvezuje pa nas poslanstvo, da širimo in vzpodbujamo znanje. Skupina Kmjižničarske novice je namenjena izmenjavi mnenj in obveščanju s področja knjižničarstva in sorodnih ved. (sic, podčrtal črkovalnik) Na vprašanje, kako bo izpolnila svoje 3 leta stare obljube o preoblikovanju v odprti dostop, je odgovorna urednica odgovorila: Spoštovani kolega, v pripravi je prenova elektronske verzije KN oziroma informativnega portala Knjižničarske novice. Ko bo čas za to, z veseljem, delimo vse novosti. Skupina je po njuni odločitvi ZAPRTA. Seveda zaprta skupina nikakor ne more širiti in vzpodbujati znanja! Ne more niti izmenjavati mnenja in obveščati ne-člane! Na vprašanje o tem, zakaj je skupina zaprta, mi je Veronika odgovorila: Spoštovani, če vam naša odločitev o smeri ali objavah ni všeč in ni v skladu z vašimi vrednotami, vam naših objav ni potrebno spremljati. Na to sta brez opozorila izbrisali objavo, čeprav ni kršila nobenih pravil. Izbrisali sta tudi komentar odgovora Veroniki in še en komentar pod objavo druge članice. Nato so enemu članu onemogočili vse objave v skupini.Zanima me, ali se vsi člani uredniškega odbora strinjajo z obliko in "skrbjo" za vsebino skupine? Še posebej me zanima njihovo mnenje glede brisanja komentarjev in objav!Nov ravnatelj knjižnice Viljem Leban bo tako imel veliko dela pri osveščanju svojih zaposlenih o modernih smernicah v knjižničarstvu. Tudi znanstvena revija Knjižnica žal ne objavlja v odprtem dostopu. O tem ga bomo kmalu povprašali.

CTK išče študente

Biblioblog, 4. julij ― 🔍 CTK IŠČE... 🔎...3⃣ študente za občasno opravljanje honorarnega dela. (Ja, plačano delo je. 💶) (p.s. Tale novička obsega 1952 znakov, tako da si vzemite 30 sekund.)Še najrajši iščemo nekoga iz skupnosti CTK, ki že sedaj uporablja naše prostore. (🤫)Kaj boste počeli? 🤔Delo poteka v čitalnicah CTK v večernem delovnem času, ter ob sobotah in nedeljah v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa. Delo obsega nadzor v čitalnicah ter splošno pomoč uporabnikom pri uporabi informacijskih virov in storitev knjižnice.Kdaj boste delali? ⏰(Ne skrbite, ne bo vam treba zgodaj vstajati.)Delo boste opravljali ob delovnikih med 21.00 in 24.00, ob sobotah (v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa) med 17.00 in 24.00, ob nedeljah (v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa) med 9.00 in 24.00.Kaj morate znati? 🛠(Ne skrbite, ne grizemo - a vedite naslednje. Po eni strani so nizki kriteriji prijave, po drugi pa zlahka ne sprejmemo vsakogar, ki izpolnjuje te pogoje. 👀)Torej - osnovno poznavanje uporabe knjižničnega kataloga COBISS, osnovno poznavanje uporabe orodij MS Office, komunikativnost, samoiniciativnost, osnovno poznavanje delovanja CTK, znanje slovenskega jezika, tekoče znanje angleščine, opravljen izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti v CTK.Kakšen je še kriterij⁉Morate imeti status študenta Univerze v Ljubljani.Kaj vas bomo naučili? ☝Izbranim kandidatom bomo omogočilo usposabljanje za izvajanje dela ter opravljanje izpita iz varstva pri delu in požarne varnosti v CTK.Do kdaj lahko delate pri nas? 🗓Predvidoma od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020 (z možnostjo podaljšanja).In zdaj še uradni finale.Zainteresirani kandidati se lahko prijavijo po e-pošti na naslov post@ctk.uni-lj.si do 12. 7. 2019. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis ter kratek opis znanj in kompetenc. Kandidate bo po opravljenih razgovorih izbrala posebna komisija. Z izbranimi kandidati bo CTK podpisala dogovor o opravljanju študentskega dela. 
Konferenca CoLIS 10

Konferenca CoLIS 10

Biblioblog, 21. junij ― V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin. Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali. Naslov uvodnega predavanja @ubiquity75: Za zaslonom: nevidni informacijski delavci interneta #colis10 — BIBLIOBLOG (@Biblioblog_si) June 17, 2019 Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior) Deborah Hicks: Razumevanje identitete pri raziskovanju informacijskega ved

Usposabljanje na delovnem mestu na uredništvu revije Stripburger

Biblioblog, 15. junij ― Te zanima strip? Na uredništvu revije Stripburger omogočajo plačano usposabljanje v obsegu 174 ur.K prijavi vabijo brezposelne oziroma težje zaposljive posameznike in posameznice iz vzhodne kohezijske regije (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, JV Slovenija, Primorsko-notranjska).K sodelovanju vabijo vse, ki vas zanima pridobivanje raznolikih znanj s področja vodenja specializirane knjižnice in urejanja knjižničnega gradiva. Zaželene so izkušnje, predvsem pa veselje do tovrstnega dela.S kratko predstavitvijo se javite na stripburger@gmail.com najkasneje do 26. junija 2019. Več na: http://www.stripburger.org/language/sl/usposabljanje-na-delovnem-mestu-na-urednistvu-revije-stripburger/

DELOVNO MESTO Samostojni strokovni delavec VII/2-II; J017103 M/Ž

Biblioblog, 15. marec ― JAVNA OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST Članica: Univerza v Ljubljani,  Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana Razpisano delovno mesto Samostojni strokovni delavec VII/2-II; J017103 M/Ž Ob prijavi dopišite, da se prijavljate na delovno mesto v Osrednji družboslovni knjižnici.  Pogoji za opravljanje dela: Univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali druga bolonjska stopnja – praviloma družboslovne smeri ali bibliotekarstva aktivno znanje slovenskega jezika aktivno znanje angleškega jezika (stopnja C2 - Skupni evropski jezikovni okvir) izkušnje z delom v visokošolski knjižnici opravljen bibliotekarski strokovni izpit Kratek opis dela in nalog: Splošni opis: samostojno načrtuje in opravlja strokovna dela na svojem delovnem področju samostojno izvaja operativne naloge delovnega področja administrativno vodenje dela, informacijsko svetovalno delo, priprava in zbiranje podatkov, spremlja informacije in novosti s svojega delovnega področja samostojno opravlja druge naloge, ki vsebinsko sodijo v širše področje delovnega mesta po nalogu nadrejenega Podrobni opis: sodelovanje s partnerji knjižnice iz tujine sodelovanje pri izobraževalnih dejavnostih knjižnice sodelovanje pri razvoju in izvajanju e-storitev za uporabnike sodelovanje pri projektih, razstavah in promocijskih dejavnostih knjižnice sodelovanje pri aktivnostih East Asia Resource Library sodelovanje pri evalvaciji knjižničnih e-virov in e-storitev informacijska in referalna dejavnost ter drugo delo z uporabniki nadomeščanje na izposoji Rok za prijavo: 15. 3. 2019 do 29. 3. 2019 Kandidat posreduje prošnjo,  CV in dokazilo o izobrazbi. Kandidat lahko vlogo posreduje po elektronski pošti Računalniški programi:  napredno znanje MS Office aplikacij,  moduli v sistemu COBISS, poznavanje orodij za oblikovanje predstavitev, spletno komuniciranjeFunkcionalna znanja in ostale zahteve: zaželeno znanje drugega tujega jezika, zaželene licence COBISS3, komunikacijske in organiza

Podpri Biblioblog!

Biblioblog, 29. januar ― Zbiramo donacije za delovanje v letu 2019.Ker gostujemo na brezplačnem ponudniku (Google Blogger), je zaenkrat edini strošek obnova domene, kar pa znese 13€ na leto (zabec.net).Če vam je domena biblioblog.si všeč, vas prosimo za kakšen evro prostovoljnega prispevka (klikni na sliko): Zbrana sredstva se bodo porabila le za vzdrževanje Bibliobloga. Poročilo o zbranem denarju in porabi bomo objavili javno.Nas trenutno ne morete podpreti finančno? Podprite nas s širjenjem glasu o naših vsebinah v živo ali na socialnih omrežjih Twitter in Facebook.Hvala vsem, ki nas berete in pri našem delu podpirate!
Mobilna informacijska poizvedba

Mobilna informacijska poizvedba

Biblioblog, 12. november 2018 ― Mobilne naprave so v zadnjem času izredno sprejeta tehnologija in v svetu narašča število uporabnikov, ki uporabljajo pametne telefone kot primarno orodje za iskanje informacij. Pametni telefoni odpravljajo omejitve kot sta vezava na lokacijo in dostop do spleta. Razumevanje novega načina iskanja informacij na mobilnih napravah je nadvse pomembno, zato se bomo posvetili opredelitvi termina mobilna informacijska poizvedba (Mobile Information Retrieval - MIR).MIR lahko dojemamo kot klasično informacijsko poizvedbo (Information Retrieval - IR) na mobilnih napravah. Vendar ima MIR nekaj ključnih značilnosti zaradi lastnosti mobilnih naprav kot so majhnost ekrana in tipkovnice, ter okoliščin, v katerih se dogajajo mobilne informacijske poizvedbe. Glede na te značilnosti uporabniki nimajo časa izvajati zapletenejših poizvedb, na drugi strani pa jim iskanje olajšujejo nekatere funkcije (senzorji), ki jih PC-ji ne nudijo. Za razumevanje vedenja uporabnikov pri MIR je potrebno upoštevati in raziskati več vidikov: lastnosti mobilnih naprav, njihov uporabniški vmesnik, kontekste, v katerih potekajo MIR in informacijske potrebe uporabnikov.Razvoj mobilnih telefonov hitro napreduje in trenutno imajo njihovi zasloni zelo visoko resolucijo, vedno bolj zmogljive procesorje, zaporedje omrežnih protokolov z naprednimi pasovnimi širinami (GPRS, EDGE, 3G, 4G, 5G, itd.), ki omogoča izredno hiter prenos podatkov; prav tako se izboljšuje zmogljivost baterij. Mobilni telefoni so se v zadnjih dvajsetih letih zelo spreminjali v obliki U krivulje, od večjih z baterijo in anteno do manjših in do današnjih, miniaturnih računalnikov z brezžično opremo, zaslonom na dotik, mikrofonom ter dvema kamerama, ki so vedno bolj podobni tabličnim računalnikom (Crestani, Mizzaro & Scagnetto, 2017). Vendar je potrebno upoštevati še nekatere druge dejavnike, kot je lokacija, okoliščine (čas, kontekst) in mnogo drugih značilnosti uporabniškega vmesnika, ne le majhnosti. Tako je pri uporabniškem vmesniku pomemb

Okrogla miza v sklopu SloIGF: Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

Biblioblog, 25. oktober 2018 ― V torek, 23. 10. sem se udeležil okrogle mizeAli bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?Organizator okrogle mize je bil SloIGF - Slovenski forum o upravljanju interneta, ki je namenjen omogočanju in spodbujanju vključujoče, enakopravne in odprte razprave o javnih politikah, povezanih z internetom. SloIGF je del široke mednarodne skupnosti. Mednarodni forum o upravljanju interneta (IGF) deluje pod okriljem Združenih narodov in predstavlja okolje, v katerem potekajo razprave o zadevah, povezanih z upravljanjem interneta. Poleg globalnega foruma so organizirani še regionalni in nacionalni forumi, kakršen je SloIGF. Organizatorja sta bila: Inštitut DIGITAS in Arnes.Udeleženci so bili še:dr. Vesna Čopič, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in športRok Zavrtanik, Založba SanjeAljoša Domijan, GambitModeratorka pa je bila dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastninoNajprej si poglejmo, o čem sploh govorimo:Nova avtorska zakonodaja, ki jo sprejema EU je trenutno v fazi trialoga (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament).Za ZBDS je dr.  Maja Bogataj Jančič, v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, že 7. 10. 2016 priravila Pripombe na paket predlaganih reform avtorskega prava EU.28. 9. 2018 je NUK na Ministrstvo za kulturo poslal Poziv Narodne in univerzitetne knjižnice, da se Ministrstvo za kulturo RS opredeli do predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, kakršnega je na plenarni seji 12. 9. 2018 sprejel Evropski parlament.Jaz sem prvič sodeloval pri takšni okrogli mizi. Za osvetlitev problematike, pa bi rad na enem mestu napisal tiste poglavitne točke, za katere mislim, da morajo biti na njih pozorni vsi knjižničarji: Kam spadajo splošne/specialne knjižnice? Knjižnicam ne bo dovoljeno podatkovno rudarjenje (npr. tudi po lastnih zbirkah). Člen 3 namreč izrecno omenja le raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine. Knjižnice ne bodo mogl
Načrt S

Načrt S

Biblioblog, 2. oktober 2018 ― Nadaljujemo z objavami  dokumentov o odprtem dostopu, tokrat je na vrsti še Načrt S. Prejšnjič smo pisali o  ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Naša prva objava pa se je navezovala na projekt DORA, projekt LERU in deklaracijo EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.Načrt S  https://www.leru.org/files/Plan_S.pdf Načrt S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo "cOAlition S" konzorcija, ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije in financerji iz enajstih evropskih držav.  Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020. Načrt je razdeljen na deset načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom. Ostala načela pa si sledijo po naslednjem vrstnem redu: avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons;  člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom;  pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci;  pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije;  za knjige in monografije se lahko časovni
O odprtem dostopu 2.del: ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR

O odprtem dostopu 2.del: ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR

Biblioblog, 28. september 2018 ―     Sledi drugi del  objav dokumentov o odprtem dostopu. Prejšnjič smo pisali  o  DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Danes pa sledijo ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost. ALLEA code - "The European Code of Conduct for Research Integrity" https://www.allea.org/wp-content/uploads/2017/05/ALLEA-European-Code-of-Conduct-for-Research-Integrity-2017.pdf Dobre raziskovalne prakse vodijo raziskovalce v njihovem delu, kot tudi v njihovem sodelovanju s praktični, etični in intelektualni izzivi, povezani z raziskavami.  Ta načela so:  Zanesljivost pri zagotavljanju kakovosti raziskave, ki se odraža v oblikovanju, metodologiji, analizi in uporabi virov.  Poštenost pri poročanju rezultatov raziskav na pregleden, pošten in nepristranski način.  Spoštovanje kolegov, udeležencev raziskave, družbe, ekosistemov, kulturne dediščine in okolja. Prevzemanje odgovornosti za raziskovanje idej za objavo, za upravljanje in organizacijo, za usposabljanje, nadzor in mentorstvo ter za njihove širše vplive.  ESAC INITIATIVE – Efficiency and Standards for Article Charges  http://esac-initiative.org Pobuda ESAC je bila ustanovljena leta 2014, da bi nadaljevali razpravo o delovnih tokovih odprtega dostopa in upravnih bremenih, povezanih z upravljanjem stroškov za obdelavo člankov za odprti dostop (APC). Leta 2013 je bila na temo v Berlinu organizirana mednarodna delavnica, ki jo je v sodelovanju s kolegi iz nemške fundacije Reserach (DFG), PLOS in Co-Action Publishing v digitalni knjižnici Max Planck. ESAC si prizadeva razviti najboljše prakse in priporočila skupnosti o APC.  FORCE11 – The Future of Research Communications and e-Scholarship https://www.force11.org/about Principi citiranja podatkov zajemajo namen, funkcijo in atribute citatov. Ti nači
V javni obravnavi novi strokovni standardi za specialne knjižnice za obdobje 2018–2028

V javni obravnavi novi strokovni standardi za specialne knjižnice za obdobje 2018–2028

Biblioblog, 26. september 2018 ― Na spletni strani Ministrstva za kulturo je objavljen predlog besedila novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice, ki ga je na svoji 84. seji, dne 21. septembra 2018, obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost in ga s tem podal v javno obravnavo.  Javna obravnava o predlogu novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice bo trajala do 25. oktobra 2018. Pripombe, stališča in mnenja lahko posredujete na naslov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost nskd.mk@gov.si. Vir: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7673/
O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

Biblioblog, 24. september 2018 ― Nadaljujemo z objavami dokumentov o odprtem dostopu. Tokrat bomo govorili o DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, pa si lahko ogledate v naši prejšnji objavi, z naslovom Pogled na odprto znanost.San Francisco Declaration on Research Assessment DORA  https://sfdora.org/read/   Agencije za financiranje, institucije, ki zaposlujejo znanstvenike in sami znanstveniki, imajo vsi željo in potrebo, da ocenijo kakovost in učinek znanstvenih rezultatov. Zato je nujno, da se znanstveni rezultati točno izmerijo in ocenijo pametno. Impact Factor se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij. Prvotno je bil ustvarjen kot orodje za pomoč knjižničarjem pri ugotavljanju katere revije se splača kupiti, in ne kot merilo znanstvene kakovosti raziskav v člankih. Glede na to je bistveno razumeti, da ima Impact Factor, kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti . Te omejitve vključujejo: - porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene, - lastnosti Impact Factorja so specifične za posamezno področje, - mogoče ga je urediti z uredniško politiko in - podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni. Priporočila DORA zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju : - potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju, - potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in - potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva). Projekt LERUhttps://www.leru.org/files/LERU-AP24-Open-Science-full-paper.pdf Liga evropskih raziskovalnih
še novic