Friends with Benefits

Svet umetnosti, 5. maj ― Končna razstava 20. generacije Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti 15. 5.–10. 6. 2026Galerija Škuc, Stari trg 21, LjubljanaOdprtje razstave: petek, 15. 5. 2026, ob 19.00 (performans kolektiva ILY ob 20.00) Umetnice: BRAVO (Ana Urbiha, Neža Urbiha, Pika Basaj), DILEMA, ILY (Iza Štrumbelj Oblak, Lea Topolovec, Yana Deliyska)Kurator_ke: Eva Pušnik, Julija Hoda, […]
1960/90 Cerknica – Parade Združenja šoferjev in avtomehanikov

1960/90 Cerknica – Parade Združenja šoferjev in avtomehanikov

Stare slike (Cerknica), 5. maj ― Parada leta 1984. Vodja parade Franc Petan. Sledijo pionirke prometnice iz OŠ Rakek od leve: Barbara Leskovec, Špelca Juvančič in Darja Zwölf. Sledijo prapori, levi v prvi vrsti zastavonoša Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Cerknica Kranjc. V obdobju 1971 do 1981 število članov naraste na 166 članov. Še naprej se aktivno vključujejo v aktivnosti v […]
Cerknica 1979/80 – Fantje 4. c razreda

Cerknica 1979/80 – Fantje 4. c razreda

Stare slike (Cerknica), 4. maj ― Čepijo: Aleksander Basar (Cerknica), Sandi Petrovčič (Cerknica) in Tomaž Zidar (Cerknica). Stojijo: Roman Ris (Cerknica), Franci Rot (Župeno), Janez Mivec (Cerknica), Vojko Dobrin (Cerknica), razredničarka Ivanka Štrukelj, Slavko Kebe (Dolenje Jezero), Stanko Lunka (Dolenja vas), Peter Logar (Cerknica) in Bojan Funda (Cerknica). V šolskem letu 1979/80 so se ob svoji razredničarki Ivanki Štrukelj ponosno slikali […]
1977 Cerknica – Prvo sveto obhajilo

1977 Cerknica – Prvo sveto obhajilo

Stare slike (Cerknica), 3. maj ― Skupna slika 45 prvoobhajancev iz Cerknice iz leta 1977. Z njimi je tedanji župnik v Cerknici g. Jože Pungerčar. Slikani na dvorišču župnišča, oziroma pred vrati veroučne učilnice. Gospod župnik Jože Pungerčar je bil še eden izmed tistih duhovnikov, ki so nosili talar (dolgo črno obleko z nešteto gumbi) čez cel dan. V njej je tudi na […]
1890–2026 Slovenija – Živel 1. maj

1890–2026 Slovenija – Živel 1. maj

Stare slike (Cerknica), 1. maj ― Praznik dela je mednarodni praznik dela, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se začenja v letu […]
Kritičnega pogleda na zunanjepolitične teme je vse manj!

Kritičnega pogleda na zunanjepolitične teme je vse manj!

Kreativni razred, 30. april ― Se, ljudje božji, sprašujete kdaj, kako to, da tudi naše vlade, mislim na oblasti sveta, ki mu pripadamo, to je Zahod (Zveza Nato, Evropska unija, Svet Evrope…), ki se razglaša za najbolj civiliziranega in spoštljivega do vladavine prava, obnašajo do posameznih izzivov časa, ki ga živimo, podobnih lastnosti, enkrat tako, drugič drugače, odvisno od vlog njihovih protagonistov, oz. od tega ali so nam zavezniki ali ne?! Ob tem, ne pozabimo, da velja za vse in za vsakogar dogovorjen in predpisan mednarodni red. Govorimo o določilih mednarodnega prava, prava morja, humanitarnega prava ter Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ki so predmet prepogostih kršitev. Problem je v tem, da ko jih kršijo izven našega ožjega mundusa jim to očitamo, jih obsojamo in sankcioniramo, ko jih mi pa, kot da smo v to skorajda primorani, da bi obranili neko drugo vrednoto sodobne civilizacije - človekove pravice in svobodo, oz. demokracijo. Tudi takrat, ko je vidno z vesolja, da ne gre za to, temveč za preprosto nadvlado, za uveljavitev naših geopolitičnih, geostrateških in ekonomskih ter ostalih neokolonialnih interesov, na račun koga drugega. Najbolj kričeč tovrstni primer je naš domači, evropski in širši zahodni odziv na vojno v Ukrajini, po ruski agresiji februarja 2022, ter na genocid v Palestini od oktobra 2023 dalje, ter na vojno z Iranom, ki sta ju konec februarja letos sprožila Izrael in ameriška administracija. V prvem primeru - po 4 letih in pol napadov in spopadov, cca 14 tisoč ubitih civilistov, od teh 2 tisoč otrok - sta Nato in EU zasuli Rusijo z na stotine sankciji, jo skušali mednarodno osamiti, ter z nenehnim oboroževanjem Ukrajincev z vse bolj sodobnimi sistemi, stavili - danes vidimo da zmotno - na njihovo končno zmago. V drugem pa - 63 tisoč pokončanih življenj v povsem sesuti Gazi, od teh 22 tisoč otrok, cca 2 tisoč v Libanonu in nekaj tisoč tudi v Iranu, z vodilnimi možmi vred - kar je botrovalo zavoljo obrambnih odzivov Irana in zaprtjem Hormuške oži
Rakek 1979/80 – Šolska folklorna skupina in ljudski godci

Rakek 1979/80 – Šolska folklorna skupina in ljudski godci

Stare slike (Cerknica), 29. april ― V prvi vrsti sedijo štirje harmonikarji in citrarka. Prvi je Jakob Puntar (Unec), drugi je Andrej Turk-Kutežev (Zelše), tretji je Stane Klepej (Rakek), četrta je Angelca Košir (Selšček) in zadnji je Slavko Drobnič (Cerknica). Zadaj so učenci: Jolanda Zalar (Rakek), Samo Zorman (Rakek), Aleš Modic (Rakek), Anica Mulec (Rakek), Sandi Homovc (Rakek), Maja Gnezda (Unec), […]
1941/45 Slovenija – Propagandna vloga odporniške fotografije med narodnoosvobodilnim bojem

1941/45 Slovenija – Propagandna vloga odporniške fotografije med narodnoosvobodilnim bojem

Stare slike (Cerknica), 27. april ― Glavna značilnost slovenske odporniške fotografije je njena dokumentarnost, ki je bila zavestna v večji meri kot kadarkoli prej v slovenski fotografiji. Ta usmeritev je v prvem obdobju okupacije izhajala iz okoliščin, v katerih so delovali številni vidnejši fotoreporterji. Miran Pavlin, Mirko Bračič, Jule Sočan, Anton Šibelja, Edi Šelhaus, Stane Lenardič, Rihard Mlekuž in Mario Magajna […]
še novic