Razstava nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Kržišnika (1943–2023) v Kranju

Razstava nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Kržišnika (1943–2023) v Kranju

Loški muzej, 14. marec ― V četrtek, 29. februarja 2024, ob 18. uri, so v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju odprli razstavo NA POTI od risbe do slike, od gline do lutke, od knjige do scene. Na ogled je izbor del iz opusa vsestranskega vizualnega umetnika in nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Kržišnika. Umetnika in njegovo prakso je predstavila kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik, odprl pa jo je pesnik Milan Dekleva. Izbrana dela pokrivajo področja slikarstva, risbe, oblikovanja in grafike.
Prepleti kozmosa Barbare Kastelec v Žireh

Prepleti kozmosa Barbare Kastelec v Žireh

Loški muzej, 6. marec ― V soboto, 2. 3. 2024, ob 19. uri se je v prostorih Delavsko Prosvetno Društvo Svoboda v Žireh zgodilo odprtje razstave likovnih del slikarke Barbare Kastelec z naslovom Prepleti kozmosa. Razstavo je otvoril kustus Loškega muzeja Boštjan Soklič, v kulturnem programu pa je nastopil Moški pevski zbor Alpina. Na razstavi si je moč ogledati preko 30 del iz dveh ciklov (Pelodi, Semena), izvedenih v različnih slikarskih tehnikah (akril na platno, akvarel, gvaš, mešane tehnike), ki so nastala med leti 2012 in 2017.
Odpiralni čas marca

Odpiralni čas marca

Loški muzej, 1. marec ― V marcu bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času in sicer od torka do nedelje med 10. in 17. uro, Galerija Ivana Groharja pa od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 17. ure.
Dolgo 19. stoletje: Nove vsebine na spletu

Dolgo 19. stoletje: Nove vsebine na spletu

Loški muzej, 1. marec ― Ponovno vas vabimo k branju nanovo dodanih posameznih poglavij o življenju na Loškem v 19. stoletju. Vsebine predstavljajo del razstave Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914, ki je na ogled v Galeriji na gradu. Poglavja se bodo v prihodnje še dopolnjevala, zato vabljeni k rednemu spremljanju naše spletne strani.
Ceste in potovanja

Ceste in potovanja

Loški muzej, 1. marec ― Škofja Loka z Mestnim in Spodnjim trgom ter predmestji[1] je v 19. stoletju predstavljalo upravno, kulturno in gospodarsko središče loškega področja. Preko loškega ozemlja je že od srednjega veka dalje potekal živahen promet. Tovorniki in vozniki so iz ljubljanske kotline vozili čez Škofjo Loko v Poljansko dolino in naprej v Italijo. Pomembna prometna povezava je bila vzpostavljena še proti severu do Nemčije in proti jugu na Reko.[2] Še v prvi polovici 19. stoletja so bila potovanja draga in dolgotrajna, občasno pa celo nevarna. V drugi polovici stoletja pa so postala hitrejša, udobnejša in dostopnejša širokemu krogu prebivalcev.
Srednjeveška saga o loku, samostrelu in puščičnih osteh

Srednjeveška saga o loku, samostrelu in puščičnih osteh

Loški muzej, 1. marec ― Ob občasni razstavi o gradu Divja Loka, ki je na ogled v stalni zbirki Loškega muzeja, nadaljujemo s predstavitvami predmetov srednjeveške materialne kulture, ki so bili doslej odkriti na tej utrjeni freisinški postojanki. Tokrat smo se posvetili loku in samostrelu, dvema srednjeveškima orožjema, ki sta se uporabljala ne le za boj na daljavo, ampak tudi za lov. Do uveljavitve ognjenega strelnega orožja sta predstavljala vrhunec orožarske tehnologije. Ker se v arheoloških kontekstih nista ohranila, o njuni prisotnosti in uporabi pričajo predvsem železne puščične osti različnih oblik in velikosti, ki so bile sestavni del njunih izstrelkov (puščic).
Galaksija Nejča Slaparja na razstavi razširjeni vid v Cukrarni

Galaksija Nejča Slaparja na razstavi razširjeni vid v Cukrarni

Loški muzej, 26. februar ― V ljubljanski Cukrarni so v petek, 16. 2., ob 19. uri odprli razstavo Razširjeni vid, ki združuje stvaritve 20 umetnic in umetnikov v časovnem razponu 50-ih let. S svojimi deli se predstavljajo: Marko Batista, Uršula Berlot, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Sandi Červek, Vuk Ćosić, DK, Dušan Fišer, Vadim Fiškin, Meta Grgurevič, Sanela Jahić, Danilo Jejčič, Peter Koštrun, Blažka Križan, Oto Rimele, Nejč Slapar, Nika Špan, Dušan Tršar, Vinko Tušek in Edvard Zajec. Med razstavljenimi deli zagotovo izstopa monumentalna risba z naslovom Galaksija (1976, tuš na papirju, 2,6 x 10,2 m) pred mesecem dni umrlega vizualnega umetnika in člana Združenja umetnikov Škofja Loka – Nejča Slaparja. Delo spada med vrhunske dosežke ne samo slovenske, temveč tudi jugoslovanske umetnosti tistega časa.
Prešernov dan v Loškem muzeju

Prešernov dan v Loškem muzeju

Loški muzej, 9. februar ― Na Prešernov dan nas je na vseh naših lokacijah skupaj obiskalo 2403 obiskovalk in obiskovalcev. Naše zbirke in razstave ste si ogledali samostojno, kar 296 pa se vas je udeležilo raznolikega programa vodstev in delavnic. Hvala, da ste kulturni praznik preživeli v naši družbi in veselimo se vašega ponovnega obiska!
Brezčasovnost slikarja Franceta Miheliča v Bežigrajski galeriji 2

Brezčasovnost slikarja Franceta Miheliča v Bežigrajski galeriji 2

Loški muzej, 2. februar ― V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je od 26. januarja do 20. marca postavljena razstava Nekoč z deli slikarja Franceta Miheliča, ki se je rodil leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Razstava sodi v programsko zasnovo historičnih razstav Bežigrajske galerije 1 in 2. Gre za risbe, slike in grafike, pa tudi skice in fotografije iz predstave Sinja ptica (Lutkovno gledališče Ljubljana​, 1964), ki jo je likovno zasnoval France Mihelič, režiral pa Jože Pengov. Miheličeve risbe in grafike so shranjene v Miheličevi galeriji na Ptuju, zbirko njegovih grafik in slik pa hranimo tudi v stalni zbirki Loškega muzeja v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči v Škofji Loki.
Odpiralni čas februarja

Odpiralni čas februarja

Loški muzej, 2. februar ― V februarju bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času in sicer od torka do nedelje med 10. in 17. uro, Galerija Ivana Groharja pa od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 17. ure.
Dolgo 19. stoletje: Nove vsebine na spletu

Dolgo 19. stoletje: Nove vsebine na spletu

Loški muzej, 2. februar ― V sklopu razstave Dolgo 19. stoletje, ki si jo lahko ogledate v galeriji na gradu, so na spletu objavljena posamezna poglavja o življenju na Loškem v omenjenem obdobju, ki si jih lahko ogledate in preberete na tej povezavi. Poglavja se bodo sproti še dopolnjevala, zato vabljeni k rednemu spremljanju naše spletne strani.
Wildenlack (Divja Loka) – Stari grad pod Lubnikom pri Škofji Loki

Wildenlack (Divja Loka) – Stari grad pod Lubnikom pri Škofji Loki

Loški muzej, 2. februar ― V Loškem muzeju je trenutno na ogled manjša občasna razstava o gradu Divja Loka, katerega ruševine še danes kljubujejo zobu časa skrite v zavetju Lubnika. Škofji Loki so poleg naravnih obrambnih danosti varnost zagotavljali kar trije gradovi. Ob Stolpu na Kranclju in Loškem gradu je imelo zemljiško gospostvo na območju Škofje Loke še eno postojanko z nemškim imenom Wildenlack oziroma Stari grad pod Lubnikom. Točnega časa nastanka ne poznamo, domneva se, da je bil zgrajen konec 11. oziroma v začetku 12. stoletja. V uporabi je bil vse do potresa leta 1511, ko je bil poškodovan do te mere, da so ga opustili. Večjih sistematičnih arheoloških raziskav na gradu še ni bilo, poznane pa so številne drobne najdbe. V Loškem muzeju smo dobili vpogled v obsežno zbirko, ki smo jo v zadnjih letih v celoti dokumentirali. Na podlagi dognanj pridobljenih s proučevanjem predmetov srednjeveške materialne kulture in v povezavi z obstoječimi pisnimi viri smo dobili jasnejšo podobo o življenju srednjeveških prebivalcev te utrjene postojanke.
1817 - »Leto lakote«

1817 - »Leto lakote«

Loški muzej, 2. februar ― V zavesti večinskega prebivalstva je ob odvisnosti od lastnih pridelkov nenehno obstajal strah pred lakoto in pomanjkanjem. Preživetje je bilo v prvi polovici 19. stoletja namreč odvisno predvsem od kmetijstva. Neugodno vreme, bolezni in insekti so občasno povzročale slabe letine in uničevale pridelek. V letih 1814, 1815 in 1816 pa so se klimatske razmere tako poslabšale, da je leta 1817 zavladala splošna lakota.
še novic