Mitja Vrhovnik Smrekar: Ko zaprem oči

Mitja Vrhovnik Smrekar: Ko zaprem oči

ARS Filmska glasba, 9. maj ― V skoraj tridesetih letih ustvarjanja je Mitja Vrhovnik Smrekar, prejemnik nagrade Prešernovega sklada, napisal glasbo za okrog 150 gledaliških predstav za otroke in odrasle in […] V skoraj tridesetih letih ustvarjanja je Mitja Vrhovnik Smrekar, prejemnik nagrade Prešernovega sklada, napisal glasbo za okrog 150 gledaliških predstav za otroke in odrasle in glasbo za 14 celovečernih filmov. Med njimi so Ko zaprem oči, Gremo mi po svoje, Ekspres, Jebiga, Sladke sanje, Distorzija in tudi biografski film o Francetu Prešernu z naslovom Pesnikov portret z dvojnikom. Ustvaril pa je tudi komorno opero, dvojni violinski koncert in oratorij. Njegov skladateljski opus je razvejan, bogat in unikaten. Njegovo izčiščeno in načelno razumevanje glasbe v umetnosti mu omogoča samosvojo izraznost, nenehno izpraševanje in odprt, komunikativen pristop do različnih umetniških žanrov. Je neizčrpen, nenehno v pogonu in raziskavah. Z intenzivnostjo delovanja, ki je vselej tudi polna umetniške vrednosti, je zaznamoval slovensko in mednarodno gledališko ter filmsko ustvarjalnost.
Christopher Willis: Stalinova smrt

Christopher Willis: Stalinova smrt

ARS Filmska glasba, 2. maj ― Da bi z njo tipiziral moč tedanjega režima, se je zgledoval pri ruskih glasbenikih. Film Stalinova smrt je huronsko smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu. Črna komedija, v kateri mrgoli prostaškega humorja in ubijalskih enovrstičnic, se ponaša s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem v vlogi Hruščova na čelu. Kdo bi si mislil, da lahko smrt krvoločnega ruskega diktatorja spravi v tak krohot? Prav to je uspelo filmu Smrt Stalina, slapstick tragediji – ter najbolj smešni in divji komediji leta 2017, ki žali vse: slavofile, slavofobe, dobro poučene profesorje in zgodovinske ignoriante, pa tudi neostaliniste in protistaliniste vseh prepričanj…navdihnili pa so jo resnični dogodki…
Philip Glass: glasba k filmu Ure do večnosti

Philip Glass: glasba k filmu Ure do večnosti

ARS Filmska glasba, 25. april ― Film Ure do večnosti Stephena Daldry-ja se nanaša na žensko in njeno osvobajanje v 20. stoletju. Film je domiselno nizanje podob iz življenja treh žensk v treh obdobjih v razponu približno 100-tih let. Režiser je naredil kolaž kadrov, ki asociativno preklapljajo iz časa v čas in se stapljajo v isti stični točki-liberalizaciji ženske. Terapevtski učinek pa vsekakor prida Phillip Glass, kar film doživljajsko oplemeniti.
Charlie Chaplin, skladatelj filmske glasbe I.

Charlie Chaplin, skladatelj filmske glasbe I.

ARS Filmska glasba, 18. april ― Potepuh - v podobi Charlija Chaplina - z brčicami v širokih hlačah, s cilindrom, prevelikimi čevlji in palico je lik, ki se je za vedno zapisal v zgodovino filma. Chaplin v večini svojih filmov ni le igral, napisal je tudi scenarij, režijo, produkcijo, montažo in glasbo. Bil je filmar v popolnem pomenu besede. Njegov prvi celovečerni film Deček je bil posnet leta 1921, sledili so mu Parižanka (1923), Zlata mrzlica (1925) in Cirkus (1928). Danes bomo spoznavali odlomke iz prvega in iz zadnjih dveh.
Monsunska svatba

Monsunska svatba

ARS Filmska glasba, 4. april ― izpod peresa kanadskega skladatelja Mychaela Danne Monsunska svatba, film uspešne režiserke Mire Naír, je eden tistih redkih, filigransko prefinjenih filmov, ki gledalcu razkrivajo nove neznane kulture in nam pri tem pravzaprav dokazujejo univerzalnost naših občutkov in razkrivajo krhkost temeljev na katerih gradimo svoj svet v komunikaciji s tistimi, ki jih imamo radi in ki nas obkrožajo.
John Debney: Kristusov pasijon

John Debney: Kristusov pasijon

ARS Filmska glasba, 28. marec ― zgodovinski film Mela Gibsona iz leta 2004 Kristusov pasijon je zgodovinski film Mela Gibsona iz leta 2004, ki prikazuje poslednjih dvanajst ur življenja Jezusa Kristusa. Spremljamo ga od molitve na Oljski gori do križanja in razglašen je bil za najbolj kontroverzno upodobitev vseh časov. Zgodba je povzeta iz štirih svetopisemskih evangelijev: po Mateju, Marku, Luki in Janezu. Še nikoli do leta 2004, niti kdaj pozneje, nobeden od filmskih ustvarjalcev ni poskušal tako intenzivno, podrobno in stvarno prikazati zgodbe o Kristusovem trpljenju in velikem žrtvovanju. Film je pretresljiv in brutalen.
Kapitan Kljuka, 2. del

Kapitan Kljuka, 2. del

ARS Filmska glasba, 21. marec ― Spielbergova ekranizacija nepozabnih pustolovščin letečega dečka je postala neločljiv del igranega opusa o Petru Panu. Režiser Steven Spielberg je pravzaprav naredil filmsko priredbo slavnega romana Jamesa Barrieja, nastalega na začetku prejšnjega stoletja. To je pravzaprav pisateljevo najbolj znano delo. Sprva ga je napisal kot gledališko igro in potem, ko je igra doživela velik uspeh, je Petra Pana predelal v roman. Zgodba o dečku, ki noče odrasti, je aktualna še danes.
Alexandre Desplat: The Grand Budapest Hotel

Alexandre Desplat: The Grand Budapest Hotel

ARS Filmska glasba, 14. marec ― Izvirna glasba k filmu The grand Budapest hotel je delo francoskega pisca filmske glasbe, Alexandra Desplata. Zgodba, umeščena v fiktivno zdraviliško mestece sredi izmišljene gorske dežele Zubrowke, nas popelje skozi tri zgodovinske etape resnične Vzhodne Evrope 20. stoletja: od la belle epoque, preko fašistične okupacije do komunizma. Sloviti hotelski receptor Monsieur Gustave je velik poznavalec človeške nravi in najbolj skritih želja svojih nenavadnih gostov. Postrešček Zero Mustafa je njegov nenavaden, a edini zaupanja vreden tovariš. Tu so še uganka pogrešane umetnine, besna bitka za družinsko dediščino in najslajša ljubezenska avantura – vse to pred kuliso dramatično spreminjajoče se Evrope. Brezčasna zgodba o prijateljstvu, časti in izpolnjenih obljubah, posneta po navdihu klasičnih hollywoodskih komedij iz 30. let 20. stoletja.
Bojan Adamič

Bojan Adamič

ARS Filmska glasba, 15. februar ― Filmska glasba izpod peresa mojstra Adamiča Adamič je delal na vse strani, nikoli ni bil brez dela. Medtem ko so njegovi skladateljski kolegi prezirljivo gledali na filmsko glasbo, se je sam z mladostnim žarom posvetil zvoku s celuloidnega traku.
še novic