Češki organist Pavel Kohout

Češki organist Pavel Kohout

ARS Obiski kraljice, 16. marec ― in dela baročnih skladateljev Tokratno oddajo Obiski kraljice namenjamo glasbi treh baročnih skladateljev, ki so vsak po svoje zaznamovali glasbeno življenje v drugi polovici 17. in prvi polovici 18. stoletja ter pustili močan pečat v orgelski glasbi. Dela Johanna Sebastiana Bacha, Dietricha Buxtehudeja in Georga Bohma bomo slišali v interpretaciji češkega organista Pavla Kohouta, ki je glasbo baročnih mojstrov izvedel na orglah slovenske delavnice v župnijski cerkvi nekdanjega samostana v Velesovem.
Organist Franz Lherndorfer

Organist Franz Lherndorfer

ARS Obiski kraljice, 9. marec ― Bil je dolgoletni orgelski pedagog na Visoki šoli za glasbo v Münchnu in naslovni organist v katedrali Naše ljube Gospe, prav tako v Münchnu. Dolgoletni orgelski pedagog na Visoki šoli za glasbo v Münchnu ter naslovni organist v katedrali Naše ljube Gospe, prav tako v Münchnu, je bil v širšem glasbenem prostoru verjetno najbolj prepoznaven po svojih orgelskih improvizacijah, vsekakor pa je bil odličen tudi kot poustvarjalec. Danes ga boste spoznali v interpretacijah skladb nemških skladateljev.
Litovska orglavka Renata Marcinkuté Lesieur

Litovska orglavka Renata Marcinkuté Lesieur

ARS Obiski kraljice, 2. marec ― in njen recital v cerkvi svetega Jakoba v Pragi V tokratni oddaji Obiski kraljice predstavljamo koncert, ki ga je v cerkvi svetega Jakoba v Pragi izvedla litovska orglavka Renata Marcinkuté Lesieur. Umetnica je študirala klavir in orgle na Litovski akademiji za glasbo in gledališče, izpopolnjevala pa se je na salzburškem Mozarteumu in na seminarjih pri priznanih orglavcih po Evropi. Kot solistka redno nastopa z Litovskim nacionalnim simfoničnim ordestrom, Litovskim komornim orkestrom ter z najboljšimi zbori iz Litve.
Glasba za orgle in elektroniko

Glasba za orgle in elektroniko

ARS Obiski kraljice, 17. februar ― Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. Orgle kot inštrument z neštetimi zvočnimi možnostmi srečamo danes v kombinacijah z najrazličnejšimi inštrumenti – tako s tistimi, ki po zvoku z njimi kontrastirajo, kot s tistimi, ki so jim po zvočni barvi blizu. In kam bi lahko uvrstili elektroniko? Ne v eno, ne v drugo skupino, saj je elektronika le sredstvo, s katerim se zvok orgel preobrazi oz. spremeni – vnaprej pripravljen zvočni material organist dodaja pri izvedbi. Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. S skladbami za orgle in elektroniko se bosta predstavila skladatelja Wolfgang Mitterer in Vito Žuraj.
Angela Tomanič in orgle v Komendi

Angela Tomanič in orgle v Komendi

ARS Obiski kraljice, 11. februar ― V oddaji bodo na sporedu dela F. Couperina, J. S. Bacha, G. F. Händla, G. Böhma, F. Mendelssohna in T. Duboisa Tokratno oddajo namenjamo izvedbam organistke Angele Tomanič, ki je svoje življenje posvetila glasbi. Bila je odlična organistka, predana pedagoginja in zborovodkinja, v poznejših letih se je odlično znašla tudi kot publicistka. Oktobra 1969 je imela svoj prvi samostojni koncert pri sv. Jožefu nad Celjem, potem se je v njenem več kot štirideset let trajajočem umetniškem delovanju zvrstilo še veliko nastopov, doma, v Evropi, Ameriki in v državah nekdanje Sovjetske zveze. Rada je tudi snemala, saj je želela lepoto orgelske glasbe pa tudi zvokovne zmožnosti različnih orgel trajno ohraniti na nosilcih zvoka za poznejše rodove. V radijskem arhivu je med drugimi plošča, ki jo je posnela v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi.
Orgelska dela Henrya Purcella

Orgelska dela Henrya Purcella

ARS Obiski kraljice, 3. februar ― Letos mineva 325 let od smrti tega angleškega baročnega skladatelja. Letos mineva 325 let od smrti angleškega baročnega skladatelja Henrya Purcella. Velja za začetnika tako imenovanega novega angleškega stila glasbe, čeprav je po smrti utonil v pozabo – Angleži so namreč takrat bolj častili italijansko glasbo. Elemente italijanske glasbe pa lahko opazimo tudi v Purcellovih orgelskih kompozicijah; teh ni ravno na pretek, kljub temu, da je bil skladatelj z orglami povezan vse življenje.
Švedska romantična orgelska glasba

Švedska romantična orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 27. januar ― Glasba Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga V tokratni oddaji bomo predstavili orgelsko glasbo švedskih romantičnih skladateljev. Poslušali bomo izvedbe švedskega organista Hansa Fagiusa, ki velja za enega najbolj cenjenih orgelskih poustvarjalcev v svoji domovini in po svetu. Orgle je študiral na kraljevem glasbenem kolidžu v Stockholmu, pozneje se je v Parizu izpopolnjeval pri odličnem skladatelju in organistu Mauricu Durufléju. Za švedsko založbo Bis je kot mlad orglavec posnel romantično orgelsko glasbo svoje domovine, dela skladateljev, ki so ustvarjali konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga. Ponovitev oddaje.
Skladatelj Michel Corrette

Skladatelj Michel Corrette

ARS Obiski kraljice, 20. januar ― Od njegove smrti letos mineva 225 let. Tokratno oddajo Obiski kraljice posvečamo Michelu Corretti, organistu in skladatelju, od čigar smrti letos mineva 225 let. Rodil se je leta 1707 v francoskem Rouenu, umrl pa je v Parizu leta 1795. Z orglami se je srečal že zgodaj, saj je bil organist tudi njegov oče Gaspard, po vsej verjetnosti tudi njegov prvi orgelski učitelj. Marsikatere podrobnosti o življenju Michela Corette niso znane, a zdi se, da se je z glasbo resneje začel ukvarjati leta 1720, ko je, z namenom nadaljnjega glasbenega izobraževanja zapustil rojstno mesto. A leta 1725 se je vrnil domov v Rouen in postal organist v cerkvi sv. Magdalene. Od leta 1727 dalje si je služil kruh kot glasbeni učitelj, kmalu zatem se je preselil v Pariz, kjer se je leta 1733 poročil z Marie-Catherine Morize. V njegovi, precej obsežni glasbeni zapuščini najdemo precej orgelskih kompozicij, med njimi tudi orgelske koncerte.
Madžarski organist László Fassang

Madžarski organist László Fassang

ARS Obiski kraljice, 13. januar ― Z glasbo francoskih skladateljev in lastnimi improvizacijami Oddajo namenjamo koncertu  madžarskega organista Lászla Fassanga. Vsestranski umetnik, eden vodilnih svoje generacije, nastopa po Evropi, v severni Ameriki in na Japonskem, kjer navdušuje s svojo muzikalnostjo, tehnično virtuoznostjo in z izjemnimi sposobnostmi improviziranja. Večkrat je gostoval tudi v Sloveniji, med drugim v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani, kjer je pred dobrim desetletjem  Orglarstvo Močnik postavilo nove orgle. Na orgle francoskega simfoničnega tipa je madžarski umetnik izvedel program del francoskih skladateljev ter svoje domišljene improvizacije.
Glasba za violino in orgle

Glasba za violino in orgle

ARS Obiski kraljice, 6. januar ― Ta zvočna kombinacija je večkrat navdihnila pisce zadnjih treh stoletij, predvsem romantične in sodobne glasbene ustvarjalce. Tokrat vas vabimo k poslušanju zelo priljubljene komorne zasedbe, sestavljene iz orgel in violine. Čeprav so bila godala v zgodovini klasične glasbe pogosto v družbi orgel – na primer pri Mozartovih cerkvenih sonatah, v koncertih za orgle in orkester, v različnih baročnih suitah in priredbah skladb, ki so bile sprva namenjene za druge instrumente, pa se zdi, da za ta duo ne obstaja ravno pretirano število del. Ta zvočna kombinacija je večkrat navdihnila pisce zadnjih treh stoletij, predvsem romantične in sodobne glasbene ustvarjalce.
Švedska romantična orgelska glasba

Švedska romantična orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 30. december 2019 ― Glasba Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga V tokratni oddaji bomo predstavili orgelsko glasbo švedskih romantičnih skladateljev. Poslušali bomo izvedbe švedskega organista Hansa Fagiusa, ki velja za enega najbolj cenjenih orgelskih poustvarjalcev v svoji domovini in po svetu. Orgle je študiral na kraljevem glasbenem kolidžu v Stockholmu, pozneje se je v Parizu izpopolnjeval pri odličnem skladatelju in organistu Mauricu Durufléju. Za švedsko založbo Bis je kot mlad orglavec posnel romantično orgelsko glasbo svoje domovine, dela skladateljev, ki so ustvarjali konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga.
Protestantski božični korali v orgelskih obdelavah

Protestantski božični korali v orgelskih obdelavah

ARS Obiski kraljice, 23. december 2019 ― Slišali boste božično obarvane orgelske skladbe Johanna Pachelbla, Johanna Sebastijana Bacha, Georga Böhma in Jana Pieterszoona Sweelincka. Protestantski božični korali v orgelskih obdelavah so tema tokratne oddaje Obiski kraljice. V protestantskih enoglasnih pesmaricah jih najdemo lepo število in mnogi so navdihnili tudi skladatelje orgelskih del, da so na osnovi njihovih melodij ustvarili svoje orgelske kompozicije. Največ seveda v obdobju baroka, ko so se orgle kot glasbilo tudi najbolj razvile.
Gospodovo rojstvo Olivierja Messiaena

Gospodovo rojstvo Olivierja Messiaena

ARS Obiski kraljice, 16. december 2019 ― Cikel devetih meditacij v izvedbi skladatelja Prvo nedeljo po božiču v oddaji predvajamo orgelski cikel Gospodovo rojstvo francoskega skladatelja Olivierja Messiaena. Cikel devetih meditacij je ustvaril poleti leta 1935 v Grenoblu in kot je zapisal v uvodu k zbirki, je “iskal predvsem čustvo in iskrenost ter način, kako ju z jasnimi in gotovimi sredstvi približati poslušalcu.” Cikel je bil prvič izveden v cerkvi sv. Trojice v Parizu leta 1936. Po tri meditacije so izvedli trije Messiaenovi prijatelji, ki so bili tudi sami organisti in skladatelji: Daniel Lesur, Jean Langlais in Jean Jacques Grunenwald. Dvajset let pozneje je cikel meditacij v isti cerkvi na nosilec zvoka posnel skladatelj sam in prav njegovo interpretacijo bomo poslušali v tokratni oddaji.
še novic