Naji Hakim – kot organist in skladatelj

Naji Hakim – kot organist in skladatelj

ARS Obiski kraljice, 11. maj ― Letos praznuje 65. rojstni dan. Uveljavil se je tudi kot improvizator, ki v glasbenem izrazu orientalske odmeve svojih libanonskih korenin spaja z izročilom francoske orgelske tradicije.Svojo glasbeno pot je začel s študijem na slovitem Pariškem konservatoriju, kjer je v razredu prav tako slovitega orgelskega skladatelja, organista in improvizatorja Jeana Langlaisa študiral orgle in improvizacijo. Z glasbo se je sicer seznanil že v otroštvu; najprej je igral klavir in kmalu tudi orgle. Ki so ga očitno popolnoma prevzele. Kot ga je pozneje prevzel Messiaen. Naklonjenost v glasbenem oziroma muzikalnem smislu je bila obojestranska. Hakim je namreč leta 1993 v Cerkvi sv. Trojice za orglami nasledil prav Olivierja Messiaena.
Irena Chřibkova in češki skladatelji

Irena Chřibkova in češki skladatelji

ARS Obiski kraljice, 4. maj ― B. M. Černohorski, J. Zach, B. A. Wiedermann, J. Ropek in P. Eben Tokratno oddajo namenjamo glasbi čeških skladateljev. Najprej bomo poslušali dela starih čeških mojstrov. Bohuslav Matej Černohorsky je ustvarjal v 1. polovici 18. stoletja. Nekaj časa je živel v Assisiju, kjer je bil organist v baziliki sv. Frančiška, pozneje je deloval tudi v Padovi. Pisal je predvsem dela za zbor in orgle. Na njegov slog so vplivali italijanska tradicija in elementi južnonemške orgelske šole, po njem pa so se zgledovali tudi nekateri poznejši češki skladatelji. Na orgle v cerkvi sv. Jakoba v Pragi bo dve njegovi fugi, v D – duru in v c – molu, izvedla češka organistka Irena Chřibkova.
Orgelske improvizacije Rudolfa Lutza II.

Orgelske improvizacije Rudolfa Lutza II.

ARS Obiski kraljice, 27. april ― V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem je kljub naslovu Improvizacije v Bachovem slogu improviziral na različne teme in v različnih slogih, v katere je vtkal tudi – Bachovega duha Tudi v tokratni oddaji bodo v ospredju orgelske improvizacije Rudolfa Lutza, organista, ki se je avgusta leta 2019 že drugič predstavil na Festivalu Radovljica. V župnijski cerkvi Velesovo (Adergas) je kljub naslovu Improvizacije v Bachovem slogu improviziral na različne teme in v različnih slogih, v katere je vtkal tudi – Bachovega duha. »Z Bachom je človek vedno boljši kot pa brez njega,« pravi Lutz, ki slovi kot mednarodno uveljavljen pianist, organist, čembalist, skladatelj, dirigent in seveda – improvizator.
Britanski orglavec Roger Sayer

Britanski orglavec Roger Sayer

ARS Obiski kraljice, 20. april ― in glasba J. S. Bacha, F. Mendelssohna, J. Rheinbergerja in C. Tournemira V oddaji predstavljamo recital britanskega orglavca Rogerja Sayerja, ki ga je izvedel v cerkvi Temple v Londonu. Sayer je organist in glasbeni vodja v tej cerkvi od leta 2013. Svojo glasbeno pot je začel kot zborovski pevec, kasneje pa je študiral na Kraljevem glasbenem kolidžu pri organistu in skladatelju Nicholasu Danbyju. Orgelsko znanje je pridobival tudi v znameniti londonski katedrali sv. Pavla, potem pa je postal pomožni in nato še glavni organist in glasbeni vodja v Rochestrski stolnici. Mednarodno kariero je uspešno začel z zmago na mednarodnem orgelskem tekmovanju v kraju St. Albans leta 1989. Posnel je vrsto zgoščenk, med njimi vsa orgelska dela Johanna Sebastiana Bacha in vseh 20 orgelskih sonat Josepha Rheinbergerja. Dela teh skladateljev je uvrstil tudi na svoj recital v cerkvi Temple.
Orgelske improvizacije Rudolfa Lutza

Orgelske improvizacije Rudolfa Lutza

ARS Obiski kraljice, 13. april ― Z njimi se je leta 2019 v okviru Festivala Radovljica predstavil v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Rudolf Lutz je organist, čembalist, dirigent in predvsem – improvizator; improvizacija mu pomeni pomemben del koncertnega udejstvovanja. »Improvizacija nastaja iz trenutka, zato so zasnove zelo pomembne. Bolj ko se posvetim takim vprašanjem, prepričljivejši bo rezultat,« pravi sam. Baročni svet s staro oziroma zgodnjo glasbo mu je zelo blizu. Do leta 2013 je deloval kot organist v evangeličanski mestni cerkvi sv. Lovrenca v St. Gallnu, do leta 2008 je v tem mestu vodil tudi Bachov zbor. Dolga leta je bil cenjen profesor na Visoki šoli za glasbo v Baslu, na Visoki šoli za glasbo v Zürichu in na Scholi Cantorum Basiliensis. Improvizacija ga spremlja že vse od otroštva.
Glasba za velikonočni čas

Glasba za velikonočni čas

ARS Obiski kraljice, 6. april ― z deli J. S. Bacha, G. F. Händla, W. A. Mozarta, J. H. Knechta, J. Jongena in K. Maška Za današnjo oddajo smo izbrali priljubljena orgelska dela in nekaj drugih, manj poznanih skladb, za katere so skladatelji našli navdih v sporočilu velike noči, ki je praznik svetlobe, upanja in življenja. Orgle, ki v prazničnem času pripomorejo k večji notranji ubranosti človeka, bodo nocoj zvenele v Mariefredu na Švedskem, v Ludwigsburgu, Fürstenfeldu in Ingolstadtu v Nemčiji ter v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana Bacha, Georga Friedricha Händla, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Justina Heinricha Knechta, Josepha Jongena in Kamila Maška.
Velikonočna orgelska glasba

Velikonočna orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 30. marec ― Velikonočno sporočilo so se vsak na svoj način skozi različna slogovna obdobja trudili posredovati tudi orgelski skladatelji in improvizatorji. Veličastni orgelski pleno, z leskom in svetlobo orgelskih mikstur in prodornostjo jezičniških registrov vsako leto zaznamuje velikonočne praznike in liturgijo. Letos žal ne. Sporočilo velike noči – praznika vstajenja, upanja in življenja pa ostaja. Vsak na svoj način so se ga s svojo glasbo trudili posredovati tudi skladatelji različnih slogovnih obdobij – vse od baroka do današnjega časa. Nekatere med njimi boste lahko slišali tudi v današnji praznični oddaji.
Češki organist Pavel Kohout

Češki organist Pavel Kohout

ARS Obiski kraljice, 16. marec ― in dela baročnih skladateljev Tokratno oddajo Obiski kraljice namenjamo glasbi treh baročnih skladateljev, ki so vsak po svoje zaznamovali glasbeno življenje v drugi polovici 17. in prvi polovici 18. stoletja ter pustili močan pečat v orgelski glasbi. Dela Johanna Sebastiana Bacha, Dietricha Buxtehudeja in Georga Bohma bomo slišali v interpretaciji češkega organista Pavla Kohouta, ki je glasbo baročnih mojstrov izvedel na orglah slovenske delavnice v župnijski cerkvi nekdanjega samostana v Velesovem.
Organist Franz Lherndorfer

Organist Franz Lherndorfer

ARS Obiski kraljice, 9. marec ― Bil je dolgoletni orgelski pedagog na Visoki šoli za glasbo v Münchnu in naslovni organist v katedrali Naše ljube Gospe, prav tako v Münchnu. Dolgoletni orgelski pedagog na Visoki šoli za glasbo v Münchnu ter naslovni organist v katedrali Naše ljube Gospe, prav tako v Münchnu, je bil v širšem glasbenem prostoru verjetno najbolj prepoznaven po svojih orgelskih improvizacijah, vsekakor pa je bil odličen tudi kot poustvarjalec. Danes ga boste spoznali v interpretacijah skladb nemških skladateljev.
Litovska orglavka Renata Marcinkuté Lesieur

Litovska orglavka Renata Marcinkuté Lesieur

ARS Obiski kraljice, 2. marec ― in njen recital v cerkvi svetega Jakoba v Pragi V tokratni oddaji Obiski kraljice predstavljamo koncert, ki ga je v cerkvi svetega Jakoba v Pragi izvedla litovska orglavka Renata Marcinkuté Lesieur. Umetnica je študirala klavir in orgle na Litovski akademiji za glasbo in gledališče, izpopolnjevala pa se je na salzburškem Mozarteumu in na seminarjih pri priznanih orglavcih po Evropi. Kot solistka redno nastopa z Litovskim nacionalnim simfoničnim ordestrom, Litovskim komornim orkestrom ter z najboljšimi zbori iz Litve.
Glasba za orgle in elektroniko

Glasba za orgle in elektroniko

ARS Obiski kraljice, 17. februar ― Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. Orgle kot inštrument z neštetimi zvočnimi možnostmi srečamo danes v kombinacijah z najrazličnejšimi inštrumenti – tako s tistimi, ki po zvoku z njimi kontrastirajo, kot s tistimi, ki so jim po zvočni barvi blizu. In kam bi lahko uvrstili elektroniko? Ne v eno, ne v drugo skupino, saj je elektronika le sredstvo, s katerim se zvok orgel preobrazi oz. spremeni – vnaprej pripravljen zvočni material organist dodaja pri izvedbi. Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. S skladbami za orgle in elektroniko se bosta predstavila skladatelja Wolfgang Mitterer in Vito Žuraj.
Angela Tomanič in orgle v Komendi

Angela Tomanič in orgle v Komendi

ARS Obiski kraljice, 11. februar ― V oddaji bodo na sporedu dela F. Couperina, J. S. Bacha, G. F. Händla, G. Böhma, F. Mendelssohna in T. Duboisa Tokratno oddajo namenjamo izvedbam organistke Angele Tomanič, ki je svoje življenje posvetila glasbi. Bila je odlična organistka, predana pedagoginja in zborovodkinja, v poznejših letih se je odlično znašla tudi kot publicistka. Oktobra 1969 je imela svoj prvi samostojni koncert pri sv. Jožefu nad Celjem, potem se je v njenem več kot štirideset let trajajočem umetniškem delovanju zvrstilo še veliko nastopov, doma, v Evropi, Ameriki in v državah nekdanje Sovjetske zveze. Rada je tudi snemala, saj je želela lepoto orgelske glasbe pa tudi zvokovne zmožnosti različnih orgel trajno ohraniti na nosilcih zvoka za poznejše rodove. V radijskem arhivu je med drugimi plošča, ki jo je posnela v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi.
še novic