ARS Obiski kraljice, 11. maj 2020 ― Letos praznuje 65. rojstni dan. Uveljavil se je tudi kot improvizator, ki v glasbenem izrazu orientalske odmeve svojih libanonskih korenin spaja z izročilom francoske orgelske tradicije.Svojo glasbeno pot je začel s študijem na slovitem Pariškem konservatoriju, kjer je v razredu prav tako slovitega orgelskega skladatelja, organista in improvizatorja Jeana Langlaisa študiral orgle in improvizacijo. Z glasbo se je sicer seznanil že v otroštvu; najprej je igral klavir in kmalu tudi orgle. Ki so ga očitno popolnoma prevzele. Kot ga je pozneje prevzel Messiaen. Naklonjenost v glasbenem oziroma muzikalnem smislu je bila obojestranska. Hakim je namreč leta 1993 v Cerkvi sv. Trojice za orglami nasledil prav Olivierja Messiaena.

ARS Obiski kraljice, 4. maj 2020 ― B. M. Černohorski, J. Zach, B. A. Wiedermann, J. Ropek in P. Eben Tokratno oddajo namenjamo glasbi čeških skladateljev. Najprej bomo poslušali dela starih čeških mojstrov. Bohuslav Matej Černohorsky je ustvarjal v 1. polovici 18. stoletja. Nekaj časa je živel v Assisiju, kjer je bil organist v baziliki sv. Frančiška, pozneje je deloval tudi v Padovi. Pisal je predvsem dela za zbor in orgle. Na njegov slog so vplivali italijanska tradicija in elementi južnonemške orgelske šole, po njem pa so se zgledovali tudi nekateri poznejši češki skladatelji. Na orgle v cerkvi sv. Jakoba v Pragi bo dve njegovi fugi, v D – duru in v c – molu, izvedla češka organistka Irena Chřibkova.

ARS Obiski kraljice, 20. april 2020 ― in glasba J. S. Bacha, F. Mendelssohna, J. Rheinbergerja in C. Tournemira V oddaji predstavljamo recital britanskega orglavca Rogerja Sayerja, ki ga je izvedel v cerkvi Temple v Londonu. Sayer je organist in glasbeni vodja v tej cerkvi od leta 2013. Svojo glasbeno pot je začel kot zborovski pevec, kasneje pa je študiral na Kraljevem glasbenem kolidžu pri organistu in skladatelju Nicholasu Danbyju. Orgelsko znanje je pridobival tudi v znameniti londonski katedrali sv. Pavla, potem pa je postal pomožni in nato še glavni organist in glasbeni vodja v Rochestrski stolnici. Mednarodno kariero je uspešno začel z zmago na mednarodnem orgelskem tekmovanju v kraju St. Albans leta 1989. Posnel je vrsto zgoščenk, med njimi vsa orgelska dela Johanna Sebastiana Bacha in vseh 20 orgelskih sonat Josepha Rheinbergerja. Dela teh skladateljev je uvrstil tudi na svoj recital v cerkvi Temple.

ARS Obiski kraljice, 13. april 2020 ― Z njimi se je leta 2019 v okviru Festivala Radovljica predstavil v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Rudolf Lutz je organist, čembalist, dirigent in predvsem – improvizator; improvizacija mu pomeni pomemben del koncertnega udejstvovanja. »Improvizacija nastaja iz trenutka, zato so zasnove zelo pomembne. Bolj ko se posvetim takim vprašanjem, prepričljivejši bo rezultat,« pravi sam. Baročni svet s staro oziroma zgodnjo glasbo mu je zelo blizu. Do leta 2013 je deloval kot organist v evangeličanski mestni cerkvi sv. Lovrenca v St. Gallnu, do leta 2008 je v tem mestu vodil tudi Bachov zbor. Dolga leta je bil cenjen profesor na Visoki šoli za glasbo v Baslu, na Visoki šoli za glasbo v Zürichu in na Scholi Cantorum Basiliensis. Improvizacija ga spremlja že vse od otroštva.

ARS Obiski kraljice, 6. april 2020 ― z deli J. S. Bacha, G. F. Händla, W. A. Mozarta, J. H. Knechta, J. Jongena in K. Maška Za današnjo oddajo smo izbrali priljubljena orgelska dela in nekaj drugih, manj poznanih skladb, za katere so skladatelji našli navdih v sporočilu velike noči, ki je praznik svetlobe, upanja in življenja. Orgle, ki v prazničnem času pripomorejo k večji notranji ubranosti človeka, bodo nocoj zvenele v Mariefredu na Švedskem, v Ludwigsburgu, Fürstenfeldu in Ingolstadtu v Nemčiji ter v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana Bacha, Georga Friedricha Händla, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Justina Heinricha Knechta, Josepha Jongena in Kamila Maška.

ARS Obiski kraljice, 30. marec 2020 ― Velikonočno sporočilo so se vsak na svoj način skozi različna slogovna obdobja trudili posredovati tudi orgelski skladatelji in improvizatorji. Veličastni orgelski pleno, z leskom in svetlobo orgelskih mikstur in prodornostjo jezičniških registrov vsako leto zaznamuje velikonočne praznike in liturgijo. Letos žal ne. Sporočilo velike noči – praznika vstajenja, upanja in življenja pa ostaja. Vsak na svoj način so se ga s svojo glasbo trudili posredovati tudi skladatelji različnih slogovnih obdobij – vse od baroka do današnjega časa. Nekatere med njimi boste lahko slišali tudi v današnji praznični oddaji.

ARS Obiski kraljice, 17. februar 2020 ― Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. Orgle kot inštrument z neštetimi zvočnimi možnostmi srečamo danes v kombinacijah z najrazličnejšimi inštrumenti – tako s tistimi, ki po zvoku z njimi kontrastirajo, kot s tistimi, ki so jim po zvočni barvi blizu. In kam bi lahko uvrstili elektroniko? Ne v eno, ne v drugo skupino, saj je elektronika le sredstvo, s katerim se zvok orgel preobrazi oz. spremeni – vnaprej pripravljen zvočni material organist dodaja pri izvedbi. Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. S skladbami za orgle in elektroniko se bosta predstavila skladatelja Wolfgang Mitterer in Vito Žuraj.

ARS Obiski kraljice, 11. februar 2020 ― V oddaji bodo na sporedu dela F. Couperina, J. S. Bacha, G. F. Händla, G. Böhma, F. Mendelssohna in T. Duboisa Tokratno oddajo namenjamo izvedbam organistke Angele Tomanič, ki je svoje življenje posvetila glasbi. Bila je odlična organistka, predana pedagoginja in zborovodkinja, v poznejših letih se je odlično znašla tudi kot publicistka. Oktobra 1969 je imela svoj prvi samostojni koncert pri sv. Jožefu nad Celjem, potem se je v njenem več kot štirideset let trajajočem umetniškem delovanju zvrstilo še veliko nastopov, doma, v Evropi, Ameriki in v državah nekdanje Sovjetske zveze. Rada je tudi snemala, saj je želela lepoto orgelske glasbe pa tudi zvokovne zmožnosti različnih orgel trajno ohraniti na nosilcih zvoka za poznejše rodove. V radijskem arhivu je med drugimi plošča, ki jo je posnela v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi.