Glasba za violino in orgle

Glasba za violino in orgle

ARS Obiski kraljice, 5. november ― Kompozicije za to zanimivo zvočno kombinacijo so nastajale vse od baroka do današnjih dni Kompozicije za to zanimivo zvočno kombinacijo so nastajale vse od baroka do današnjih dni, tokrat pa vas vabimo k poslušanju del, ki so jih za to komorno zasedbo ustvarili romantični in sodobni avtorji: Joseph Gabriel von Rheinberger, Lücija Garüta in Julius Juezliunas.
O življenju in smrti – tudi z orgelsko glasbo

O življenju in smrti – tudi z orgelsko glasbo

ARS Obiski kraljice, 29. oktober ― O življenju in smrti govore mnogi protestantski korali Tokrat vabljeni k poslušanju orgelske glasbe, katere nastanek je navdihnila bivanjska tematika, ki je v začetku novembra še posebej v ospredju. O življenju in smrti govore mnogi protestantski korali, ta, vedno aktualna tema pa je pogosto prisotna tudi v orgelskih kompozicijah in improvizacijah.
Simfonija za orgle in orkester v g-molu Charlesa M. Widorja

Simfonija za orgle in orkester v g-molu Charlesa M. Widorja

ARS Obiski kraljice, 22. oktober ― Charles–Marie Widor je vsekakor najbolj poznan po svoji Toccati iz Simfonije za orgle št. 5, ki jo slišimo ob raznovrstnih priložnostih Charles–Marie Widor je vsekakor najbolj poznan po svoji Toccati iz Simfonije za orgle št. 5, ki jo slišimo ob raznovrstnih priložnostih, velja pa za eno najbolj reprezentativnih orgelskih del nasploh. Ta francoski romantični skladatelj, organist in pedagog pa se ni proslavil le s svojimi desetimi orgelskimi simfonijami, s katerimi je skušal orgelski zvok čim bolj približati orkestrskemu. Je tudi avtor treh simfonij za orgle in orkester, med njimi Simfonije za orgle in orkester v g-molu – tó  bomo tokrat slišali v izvedbi organista Franza Hauka ter Filharmoničnega orkestra Ingolstadt, pod vodstvom Alfreda Ibarre.
Glasba za orgle in tolkala

Glasba za orgle in tolkala

ARS Obiski kraljice, 8. oktober ― Z deli Rameauja in Mozarta oz. s priredbami njunih del za to zanimivo zvočno kombinacijo, se bosta predstavila tolkalist Henri Charles Caget in organist Yves Rechsteiner Tokrat vas vabimo k poslušanju glasbe za tolkala in orgle. Z deli Rameauja in Mozarta oz. s priredbami njunih del za to zanimivo zvočno kombinacijo, se bosta predstavila tolkalist Henri Charles Caget in organist Yves Rechsteiner. Oba sta večkrat nastopila tudi na Festivalu Radovljica.
Ob izidu knjige Orgle Slovenije

Ob izidu knjige Orgle Slovenije

ARS Obiski kraljice, 1. oktober ― Besedila je prispeval priznani muzikolog dr. Edo Škulj, fotografije je posnel Jurij Dobravec Kot je slikovita slovenska pokrajina, so slikovite tudi orgle, ki stoje po slovenskih cerkvah, v koncertnih dvoranah, šolah in muzejih. Predstavljajo pomemben del slovenske in evropske kulturne dediščine; vseh 1094 inštrumentov, ki jih premoremo, pa je sedaj z besedo in fotografijo ujetih oz. dokumentiranih v knjigi Orgle Slovenije, ki jo je izdalo društvo Jarina iz Bohinja. Besedila zanjo je prispeval priznani muzikolog dr. Edo Škulj, fotografije je posnel Jurij Dobravec, skrbnik podatkovne baze Ars organi Sloveniae.
Jean Guillou

Jean Guillou

ARS Obiski kraljice, 24. september ― Francoski organist, pianist, pedagog in skladatelj, predvsem pa izvrsten improvizator Francoski organist, pianist, pedagog in skladatelj, predvsem pa izvrsten improvizator se je večkrat mudil tudi v Sloveniji, pred kratkim kot svetovalec pri postavitvi orgel v koprski stolnici. Tokrat vas vabimo k poslušanju njegovih orgelskih improvizacij in transkripcij. Vse zaznamuje izredna pestrost zvočnih barv, presenetljive muzikalne ideje, ki poslušalca morda kdaj tudi osupnejo. O njegovem življenju in delu več v oddaji, ki jo pripravlja Polona Gantar.
Orgelski cikel Faust Petra Ebna

Orgelski cikel Faust Petra Ebna

ARS Obiski kraljice, 21. september ― V izvedbi nemškega organista Guntherja Rosta Češki skladatelj Petr Eben je orgelski cikel Faust napisal po Goethejevi drami. Naročilo za scensko glasbo je dobil ob 200 letnici gledališča Burgteater na Dunaju leta 1976. Že v scensko glasbo je vključil orgle, ki imajo v glasbenem in simbolnem smislu velik pomen, predstavljale naj bi namreč boj med dobrim in zlim v Faustovi duši. V njegovi glasbi je tako mogoče slišati  strogo polifono sakralno glasbo v nasprotju s trivialno posvetnostjo ljudskih napevov. Skladatelj je pozneje Fausta sam priredil za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo dela. Na koncertu januarja lani v Koncertni hiši – Konzerthaus na Dunaju je Ebnovo obsežno kompozicijo izvedel nemški organist Gunther Rost.
Orgelske suite

Orgelske suite

ARS Obiski kraljice, 3. september ― Tokrat vas vabimo k poslušanju suit, ki so jih skladatelji namenili orglam Tokrat vas vabimo k poslušanju suit, ki so jih skladatelji namenili orglam. Ta, med glasbenimi ustvarjalci različnih glasbenih obdobij zelo priljubljena ciklična glasbena oblika, prvotno sestavljena iz stiliziranih plesov 16. in 17. stoletja, je največkrat pisana za klavir, klavikord in čembalo, včasih tudi za orkester in – kljub plesni zasnovi, pogosto tudi za orgle. Ustvarjalcem in poustvarjalcem namreč ponuja široko paleto izraznih možnosti, tako v oblikovanju zvočnih barv, kot razpoloženj, ki se spreminjajo znotraj posameznih delov oz. plesov.
Glasba za harfo in orgle

Glasba za harfo in orgle

ARS Obiski kraljice, 31. avgust ― Recital harfistke Julie Christine Lukan in orglavca Valentina Fheodoroffa V oddaji bo zvenela glasba za nekoliko neobičajno kombinacijo glasbil, harfo in orgle. 13. junija 2016 sta v veliki dvorani Koncertne hiše (Konzerthaus) na Dunaju nastopila mlada avstrijska umetnika, organist Valentin Fheodoroff in harfistka Julia Christine Lukan. Valentin Fheodoroff je študiral klavir in orgle na Univerzi na Dunaju, izpopolnjeval se je tudi na glasbenih ustanovah v Imoli, Frankfurtu in Hamburgu. Je nagrajenec več mednarodnih tekmovanj, nastopa pa s samostojnimi recitali, kot solist z orkestri in v različnih komornih zasedbah. Ukvarja se tudi s skladanjem in prav na omenjenem koncertu sta s harfistko najprej izvedla njegovo delo, skladbo z naslovom Homage Césarju Francku. Na koncertu pa so zvenela še dela Camilla Saint Saensa, Enriqueja Granadosa, Marcela Grandjanyja, Claudea Debussyja in Charlesa Gounoda.
Simfonija za orgle in orkester Aarona Coplanda

Simfonija za orgle in orkester Aarona Coplanda

ARS Obiski kraljice, 20. avgust ― V skladateljevem opusu pomeni  prvo, v celoti orkestrirano kompozicijo, hkrati tudi prvo orgelsko delo V tokratni, krajši oddaji Obiski kraljice vas vabimo k poslušanju enega samega, obsežnejšega dela za orgle in orkester, katerega avtor je Aaron Copland, ameriški skladatelj, glasbeni pedagog in dirigent. To bo Simfonija za orgle in orkester, ustvarjena leta 1924, ki v skladateljevem opusu pomeni  prvo, v celoti orkestrirano kompozicijo, hkrati tudi prvo orgelsko delo -pozneje ji je sicer orgelski del odvzel oz. ga je namenil trobilom, ji dodal saksofon in jo preimenoval v Simfonijo št. 1.
Litvanska orglavka Renata Marcinkuté-Lesieur in njen recital v Pragi

Litvanska orglavka Renata Marcinkuté-Lesieur in njen recital v Pragi

ARS Obiski kraljice, 17. avgust ― Kot solistka redno nastopa z Litvanskim nacionalnim simfoničnim orkestrom, Litvanskim komornim orkestrom ter z najboljšimi zbori iz Litve V tokratni oddaji predstavljamo koncert, ki ga je v cerkvi sv. Jakoba v Pragi izvedla litvanska orglavka Renata Marcinkuté-Lesieur. 18. avgusta 2016 je nastopila v okviru Mednarodnega orgelskega festivala Audite Organum, na katerem vsako poletje nastopijo ugledni orglavci z mednarodnimi karierami pa tudi mladi obetavni interpreti. Umetnica je študirala klavir in orgle na Litvanski akademiji za glasbo in gledališče, izpopolnjevala se je na salzburškem Mozarteumu in na seminarjih pri priznanih orglavcih po Evropi. Kot solistka redno nastopa z Litvanskim nacionalnim simfoničnim orkestrom, Litvanskim komornim orkestrom ter z najboljšimi zbori iz Litve. Za svoj recital v Pragi je izbrala Sedem plesov anonimnega avtorja, skladbi litvanskih skladateljev Mikalojusa Konstantinasa Čiurlionisa in Faustasa Latenasa ter glasbo Johanna Sebastiana Bacha in Félixa-Alexandra Guilmanta.
Leo van Doeselaar in njegov recital v koncertni dvorani Concertgebouw v Amsterdamu

Leo van Doeselaar in njegov recital v koncertni dvorani Concertgebouw v Amsterdamu

ARS Obiski kraljice, 9. avgust ― V oddaji vabimo k poslušanju orgelskega koncerta, ki je potekal v Amsterdamu, v znameniti koncertni hiši Concertgebouw, ki so jo konec 19. stoletja zgradili v neoklasicističnem slogu. […] V oddaji vabimo k poslušanju orgelskega koncerta, ki je potekal v Amsterdamu, v znameniti koncertni hiši Concertgebouw, ki so jo konec 19. stoletja zgradili v neoklasicističnem slogu. V njej je več dvoran, največja med njimi, ki ima 1974 sedežev, pa predvsem zaradi svoje akustike sodi med najodličnejše dvorane na svetu. Vse od leta 1888, ko je bil v dvorani prvi koncert, v njej gostujejo največji solisti in različne zasedbe, ki jim dirigirajo vrhunski dirigenti. Dvorana se ponaša tudi z veličastnimi orglami, ki jih je leta 1890 zasnoval Michael Maarschalkerweerd iz Utrechta. Za takratnih 22.352 guldnov je izdelal trimanualno glasbilo s 60-imi registri, orgelsko omaro pa je oblikoval arhitekt Dolf van Gendt. V letih 1990 do 1993 je orgle obnovila nizozemska orgelska delavnica Flentrop, ki jim je povrnila prvotno zvočnost in izboljšala njihovo mehaniko. Glavni organist v dvorani Concertgebouw je že vrsto let nizozemski orglavec Leo van Doeselaar…
Grand Pièce Symphonique Cesarja Francka

Grand Pièce Symphonique Cesarja Francka

ARS Obiski kraljice, 6. avgust ― Delo je skladatelj uvrstil v zbirko Šestih skladb za vélike orgle, komponiral pa ga je v letih od 1860 do 1862 V tokratni, krajši oddaji Obiski kraljice vas vabimo k poslušanju enega samega orgelskega dela, to je Grand Piece Symphonique Cesarja Francka. Delo je skladatelj uvrstil v zbirko Šestih skladb za vélike orgle, komponiral pa ga je v letih od 1860 do 1862, potem ko je bil leta 1859 imenovan za organista bazilike sv. Klotilde v Parizu – tam je slovita delavnica Cavaillé-Coll malo pred tem postavila nove, takrat moderne t.i. »simfonične« orgle.
Orgelska glasba Pavla Šivica

Orgelska glasba Pavla Šivica

ARS Obiski kraljice, 30. julij ― Ob 110-obletnici rojstva Pavla Šivica vas vabimo k poslušanju glasbe, ki jo je ta slovenski glasbeni ustvarjalec namenil orglam Ob 110-obletnici rojstva Pavla Šivica vas tokrat vabimo k poslušanju glasbe, ki jo je ta slovenski glasbeni ustvarjalec namenil orglam. Kljub povojnim časom, ki temu inštrumentu niso bili ravno naklonjeni, je izpod njegovega peresa nastalo nekaj koncertnih orgelskih kompozicij. Kraljica inštrumentov s svojimi raznovrstnimi zvočnimi barvami ga je očitno mikala in zamikala. Morda še toliko bolj, ker je bil učenec Slavka Osterca in ga uvrščamo med pripadnike tako imenovanega neoklasicizma.
Recital britanske orglavke Gillian Weir

Recital britanske orglavke Gillian Weir

ARS Obiski kraljice, 22. julij ― Britanska orglavka Gillian Weir sodi med najbolj eminentne orgelske poustvarjalce na svetu Britanska orglavka Gillian Weir sodi med najbolj eminentne orgelske poustvarjalce na svetu. V svoji koncertni karieri beleži več kot tisoč nastopov, med njimi so koncerti v najbolj uglednih dvoranah in katedralah po svetu, sodelovala je tudi z mnogimi priznanimi dirigenti in orkestri. Na njenem repertoarju so orgelska dela od renesanse do sodobnosti, še posebno pozornost pa umetnica posveča glasbi francoskega skladatelja Oliviera Messiaena. Na koncertu v baziliki sv. Jakoba v Pragi je pred nekaj leti izvajala dela Josepha Jongena, Johanna Sebastiana Bacha, Jirija Ropka in Franza Liszta.  
še novic