Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 4. december ― Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo

Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo

ARS Jezikovni pogovori, 27. november ― Misel Jožeta Toporišiča so izpostavili ob začetku javne razprave o novem pravopisu. Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo – to misel Jožeta Toporišiča ob izdaji zadnjega pravopisa je izpostavila Helena Dobrovoljc ob začetku javne razprave, ki 30 let od uradne potrditve zadnjih pravopisnih pravil napoveduje nov slovenski pravopis. To, da lahko pri oblikovanju novega pravopisa sodeluje širša javnost, je ena prelomnejših odločitev. Kakšna je pot do novega pravopisa, v tokratni oddaji.
Prvi dih slovenske univerze

Prvi dih slovenske univerze

ARS Jezikovni pogovori, 20. november ― "S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. " »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!« je v prvem predavanju v slovenskem jeziku Univerze v Ljubljani, ki je potekalo v zbornici Deželnega dvorca 3. decembra 1919 od 9. do 10. ure (današnji Zbornični dvorani na rektoratu Univerze), dejal Fran Ramovš, ki je bil takrat star devetindvajset let. V časniku Slovenski narod je v prispevku Prvi dih slovenske univerze Ivan Kolar vzneseno opisal Ramovšev lik in nastop na »zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo«: »Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drhtajočim srcem pričakovali prve besede svojega predavatelja na svoji univerzi. Tišina je vladala v dvorani, oznanjujoč veliki praznik, ko je vstopil vseuč. prof. dr. Fr. Ramovš. Prijazen mladeniški obraz, živih oči, v katerega so včrtale izrazite poteze pravo podobo učenjaka-slavista Slovenca, nam je zasijal nasproti.« V oddaji smo objavili članek iz Slovenskega naroda, prof. dr. Irena Orel je razložila, zakaj je imel prvo predavanje ravno Fran Ramovš. Za glasbeno opremo je poskrbela Darja Hlavka Godina, za tehnično izvedbo pa Blaž Kumše. Mogoče bi vas zanimalo tudi: Ob 100-letnici ljubljanske slovenistike Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani
Kristalni mikrofon 2019

Kristalni mikrofon 2019

ARS Jezikovni pogovori, 4. november ― Po čem so napovedovalci izjemni in katera merila so odločilna, da si zaslužijo tudi nagrade in priznanja? Pred prvim nastopom pred mikrofonom bi moral novinar/bralec/napovedovalec obvladati pravilno izreko in naglaševanje besed ter imeti določeno stopnjo izobraženosti in razgledanosti. Po čem pa so napovedovalci izjemni, katera merila so odločilna, da si zaslužijo tudi nagrade? Gost je dekan Akademije za gledališče radio film in televizijo prof. dr. Tomaž Gubenšek, predsednik komisije, ki odloča o letošnjem kristalnem mikrofonu za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika in priznanju Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca. Nagrado in priznanje vsaka tri leta podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Dobitnika bosta znana jutri zvečer, 6. novembra, na podelitvi, ki bo na Radiu Slovenija. Prisluhnili ji boste lahko ob 20.00 na 1. programu. Tomaž GubenšekFoto: Peter Frank Aleksander Čobec in Tomaž GubenšekFoto: Peter Frank
Slovnica slovenskega znakovnega jezika je pionirsko delo

Slovnica slovenskega znakovnega jezika je pionirsko delo

ARS Jezikovni pogovori, 30. oktober ― Pred dnevom slovenskega znakovnega jezika Materni jezik gluhih je znakovni jezik, ki ni posnetek jezika, ampak je samostojen jezik. Gluhim je slovenski jezik enako tuj, kot je slišečim slovenski znakovni jezik. Gre za zapleten jezikovni sistem, države imajo svoje znakovne jezike, razlike pa so tudi v narečjih. Pred dnevom slovenskega znakovnega jezika, ki bo 14. novembra, smo osvetlili prvo tovrstno slovnico pri nas. Delo je eden večjih mejnikov v zgodovini razvoja jezikov v Sloveniji. Gost je urednik dela dr. Matic Pavlič.
Jezikovni svet gluhoslepih

Jezikovni svet gluhoslepih

ARS Jezikovni pogovori, 21. oktober ― Ob evropskem dnevu gluhoslepih Ob slepoti in gluhoti pomislimo na omejitve v sporazumevanju. Pri gluhoslepoti pa verjetno ne pomislimo le na to, da je sporazumevanje prekinjeno, ampak kar onemogočeno. Kakšen je sploh sporazumevalni svet gluhoslepih? Ob evropskem dnevu gluhoslepih v pogovoru dr. Simono Gerenčer Pegan, tolmačko za gluhoslepe in sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN.  
Prekmurščina med evangeličani

Prekmurščina med evangeličani

ARS Jezikovni pogovori, 16. oktober ― Pred praznikom dneva reformacije in ob 100-letnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Evangeličansko bogoslužje v Prekmurju ni nikoli v celoti potekalo v slovenskem knjižnem jeziku, ampak tudi v prekmurščini. Zakaj evangeličani v Prekmurju uporabljajo dva različna jezikovna zapisa, kako to vpliva na njihovo dojemanje duhovnega in kateri so zgodovinski razlogi za takšno jezikovno rabo, v oddaji pred praznikom dneva reformacije in ob 100-letnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Gosta oddaje: mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem, in jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek. V oddaji smo najprej osvetlili današnjo rabo prekmurščine v evangeličanskem bogoslužju in molitvah, v nadaljevanju pa smo se ozrli v zgodovino, tudi v čas, ko so imeli protestanti zadržke do jezikovnega poenotenja slovenskega prostora, ker so ga povezovali z rekatolizacijo prostora med Muro in Rabo.
Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik

Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik

ARS Jezikovni pogovori, 9. oktober ― Kaj leto po odločitvi senata Filozofske fakultete, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol, menijo znanstvenice in znanstveniki? Lani je senat Filozofske fakultete v Ljubljani sprejel odločitev, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol. Ali je bila odločitev pravilna in ustrezna? Bolje bi bilo, če bi se sklep senata Filozofske fakultete preklical, je prepričana jezikoslovka Saška Štumberger. Sklep ni ženskam prinesel ničesar, prav tako pa ni dobro, da se tovrstne smernice krepijo institucionalizirano. Opozorila je tudi na neustrezno sklicevanje na spolno občutljivo rabo jezika na primeru Fakultete za socialno delo. Ukrep senata Filozofske fakultete je koristen eksperiment, ki ga moramo spremljati in kontrolirati, pa je opozorila jezikoslovka Vesna Mikolič. S spolno občutljivo rabo jezika se v Sloveniji moramo ukvarjati, vprašanja so odprta, gre tudi za širše vprašanje civilizacijskega razvoja. V oddaji smo zbrali nekaj utrinkov z znanstvenega posveta, ki so ga pripravili v sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani.
Ali je teran lahko le Wein?

Ali je teran lahko le Wein?

ARS Jezikovni pogovori, 2. oktober ― Ob začetku frankfurtskega knjižnega sejma o nemški prevodni kulturi Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški  bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik prevedli približno 100 knjižnih naslovov.
O vstopu otroka v jezik

O vstopu otroka v jezik

ARS Jezikovni pogovori, 30. september ― Česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati? Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, bo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo bomo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih primerov o tem, česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati.    
Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

ARS Jezikovni pogovori, 25. september ― Najbolj popoln vir ogovornih oblik iz 18. stoletja je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

ARS Jezikovni pogovori, 23. september ― Med svojo pastoralno dejavnostjo so se pridigarji in spovedniki morali spoprijeti z izzivi na področju jezikovnega sporazumevanja. Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Ali mladi res ne berejo?

Ali mladi res ne berejo?

ARS Jezikovni pogovori, 16. september ― Gostja je Alenka Veler, soustanoviteljica bralnega kluba Fejstbukerji in festivala angažiranega pisanja Itn. V nacionalnem mesecu skupnega branja se bomo vprašali, ali mladi res ne berejo. Gostja je Alenka Veler, soustanoviteljica bralnega kluba Fejstbukerji in festivala angažiranega pisanja Itn. Pri svojem delu je ugotovila, da mladih glede bralnih potreb in navad ne smemo podcenjevati.
Katerega spola so knjižni molji?

Katerega spola so knjižni molji?

ARS Jezikovni pogovori, 10. september ― Predstavljamo dobre prakse spodbujanja branja v hokeju in vojski. Kako je z branjem povezan spol? Temu vprašanju je bralno društvo Slovenije namenilo nacionalni posvet z naslovom: Katerega spola so knjižni molji? Zdi se, da je tehtnica branja na strani ženskega spola. Do konca osnovne šole naj bi odpadlo pri branju bistveno več fantov kot deklet, pri bralni znački za odrasle sodeluje več žensk kot moških, pa tudi nacionalnega posveta o branju se je udeležilo občutno več žensk kot moških. Ali to potrjujejo tudi raziskave in kako bistveno je za spodbujanje branja vprašanje spola? Gostja oddaje je mag. Marjeta Doupona, ki je sodelovala pri pripravi prve bralne strategije za pismenost, trenutno pa deluje na Familylab Slovenija. Med oddajo tudi o dobrih praksah spodbujanja branja v hokeju in vojski – področjih na katerih delujejo v večji meri moški. Posvet bralnega društva Slovenije je del dogodkov v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki se je začel na mednarodni dan pismenosti 8. septembra in bo trajal do sklepa tedna otroka 13. oktobra. Z njim se letos pridružujejo tudi evropski bralni kampanji EURead (Evropa bere), ki povezuje bralne dejavnosti po vsej Evropi z namenom, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu.
Gordijski vozel prenove pouka slovenščine v osnovni šoli

Gordijski vozel prenove pouka slovenščine v osnovni šoli

ARS Jezikovni pogovori, 2. september ― Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so  na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje so: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
še novic