Jezikovni svet gluhoslepih

Jezikovni svet gluhoslepih

ARS Jezikovni pogovori, 21. oktober ― Ob evropskem dnevu gluhoslepih Ob slepoti in gluhoti pomislimo na omejitve v sporazumevanju. Pri gluhoslepoti pa verjetno ne pomislimo le na to, da je sporazumevanje prekinjeno, ampak kar onemogočeno. Kakšen je sploh sporazumevalni svet gluhoslepih? Ob evropskem dnevu gluhoslepih v pogovoru dr. Simono Gerenčer Pegan, tolmačko za gluhoslepe in sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN.  
Jezikovni pogovori

Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 16. oktober ― Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars vsak torek med 18: in 18:2. V njej najdejo prostor pogovori z jezikoslovci, z […] Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars vsak torek med 18: in 18:2. V njej najdejo prostor pogovori z jezikoslovci, z uporabniki jezika (s pisatelji, pesniki, z izseljenci, s priseljenci, s tujci) in s predstavniki institucij, ki krojijo jezikovno politiko. Oddaja je torej tudi prostor za razprave in razmišljanja o jeziku in jezikovni politiki, o zgodovini, predvsem slovenskega jezika, in o njegovi prihodnosti.
Polzavestna raba »prostih delcev« v jeziku

Polzavestna raba »prostih delcev« v jeziku

ARS Jezikovni pogovori, 9. oktober ― Proste morfeme, kot sta besedi za ali se, polzavestno uporabljamo pri spreminjanju pomenov Rabe prostih morfemov, drobnih besed, kot je »se«, se niti ne zavedamo, pa vendar z njimi spreminjamo pomene. Če dodamo glagolu imeti morfem se, dobimo nov pomen, ki izhaja iz besed ima se. Podobno je pri glagolu delati – če mu dodamo se, dobimo delati se. Prosti morfemi so drobni prosti delci v jeziku, ki temeljno sooblikujejo njegovo pomensko zgradbo. O rabi se bomo pogovarjali s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico monografije Prostomorfemskost v slovenščini, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU.
Ali je teran lahko le Wein?

Ali je teran lahko le Wein?

ARS Jezikovni pogovori, 2. oktober ― Ob začetku frankfurtskega knjižnega sejma o nemški prevodni kulturi Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški  bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik prevedli približno 100 knjižnih naslovov.
O vstopu otroka v jezik

O vstopu otroka v jezik

ARS Jezikovni pogovori, 30. september ― Česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati? Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, bo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo bomo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih primerov o tem, česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati.    
Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

ARS Jezikovni pogovori, 25. september ― Najbolj popoln vir ogovornih oblik iz 18. stoletja je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

ARS Jezikovni pogovori, 23. september ― Med svojo pastoralno dejavnostjo so se pridigarji in spovedniki morali spoprijeti z izzivi na področju jezikovnega sporazumevanja. Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Ali mladi res ne berejo?

Ali mladi res ne berejo?

ARS Jezikovni pogovori, 16. september ― Gostja je Alenka Veler, soustanoviteljica bralnega kluba Fejstbukerji in festivala angažiranega pisanja Itn. V nacionalnem mesecu skupnega branja se bomo vprašali, ali mladi res ne berejo. Gostja je Alenka Veler, soustanoviteljica bralnega kluba Fejstbukerji in festivala angažiranega pisanja Itn. Pri svojem delu je ugotovila, da mladih glede bralnih potreb in navad ne smemo podcenjevati.
Katerega spola so knjižni molji?

Katerega spola so knjižni molji?

ARS Jezikovni pogovori, 10. september ― Predstavljamo dobre prakse spodbujanja branja v hokeju in vojski. Kako je z branjem povezan spol? Temu vprašanju je bralno društvo Slovenije namenilo nacionalni posvet z naslovom: Katerega spola so knjižni molji? Zdi se, da je tehtnica branja na strani ženskega spola. Do konca osnovne šole naj bi odpadlo pri branju bistveno več fantov kot deklet, pri bralni znački za odrasle sodeluje več žensk kot moških, pa tudi nacionalnega posveta o branju se je udeležilo občutno več žensk kot moških. Ali to potrjujejo tudi raziskave in kako bistveno je za spodbujanje branja vprašanje spola? Gostja oddaje je mag. Marjeta Doupona, ki je sodelovala pri pripravi prve bralne strategije za pismenost, trenutno pa deluje na Familylab Slovenija. Med oddajo tudi o dobrih praksah spodbujanja branja v hokeju in vojski – področjih na katerih delujejo v večji meri moški. Posvet bralnega društva Slovenije je del dogodkov v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki se je začel na mednarodni dan pismenosti 8. septembra in bo trajal do sklepa tedna otroka 13. oktobra. Z njim se letos pridružujejo tudi evropski bralni kampanji EURead (Evropa bere), ki povezuje bralne dejavnosti po vsej Evropi z namenom, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu.
Gordijski vozel prenove pouka slovenščine v osnovni šoli

Gordijski vozel prenove pouka slovenščine v osnovni šoli

ARS Jezikovni pogovori, 2. september ― Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so  na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje so: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Le z drugimi smo!

Le z drugimi smo!

ARS Jezikovni pogovori, 23. avgust ― Otroci priseljencev so lahko takoj po vpisu vključeni v šolske razrede, čeprav ne razumejo slovensko Otroci priseljencev so po vpisu takoj vključeni v šolske razrede. To predstavlja poseben izziv za njih in pedagoge, saj se lahko zgodi, da ne razumejo slovenščine. Kako jim lahko pomagajo v okviru nacionalnega projekta »Le z drugimi smo,« s katerim želijo usposobiti 10 tisoč posameznikov? Kakšne so dobre prakse projekta in kako konkretno se po šolah trenutno spopadajo s temi izzivi? Gostja je dr. Marijanca Ajša Vižintin, ki koordinira seminar Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog.
Zlato na lingvistični olimpijadi v Južni Koreji

Zlato na lingvistični olimpijadi v Južni Koreji

ARS Jezikovni pogovori, 19. avgust ― Kako je mogoče tekmovati v razumevanju jezika s katerim se prvič srečamo? Slovenski dijaki so osvojili zlato na lingvistični olimpijadi v Jonginu. Tekmovali so v razumevanju sistema njim neznanega načina sporazumevanja. Ekipno medaljo so si priborili v razumevanju zapisovanja, ki se uporablja pri ritmični gimnastiki, individualno pa so tekmovali tudi v bolj eksotičnih jezikih – letos v jongomščini, juroščini, srednji perzijščini, zahodni taranganščini in jeziku noni. Kako je mogoče tekmovati v razumevanju jezika, s katerim se prvič srečamo? Gostje so dobitniki zlate medalje: Ana Meta Dolinar z Gimnazije Bežigrad, Ana Luetić z Gimnazije Vič, Rok Tadej Brunšek z Gimnazije Šolski center Velenje, Sebastjan Kordiš z Gimnazije Škofja Loka in njihova mentorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Navdušenke nad slovenščino

Navdušenke nad slovenščino

ARS Jezikovni pogovori, 5. avgust ― Tudi v slovenščino se da zaljubiti. Tudi v slovenščino se da zaljubiti. To dokazujejo udeleženci Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki namenijo del dopusta intenzivnemu učenju slovenščine in spoznavanju naše kulture. V torkovih Jezikovnih pogovorih bodo razloge za spoznavanje slovenščine predstavile udeleženke iz Hrvaške, Slovaške in Ukrajine.
Slikanje z besedami

Slikanje z besedami

ARS Jezikovni pogovori, 29. julij ― Človek ima v sebi nagnjenje po slikanju z besedami Človek ima v sebi nagnjenje po slikanju z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo. Za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto in špičasto podobo. O univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer potrebno biti previden, saj je ta lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje bo dr. Nada Grošelj (ponovitev).
Kako je mogoče?

Kako je mogoče?

ARS Jezikovni pogovori, 22. julij ― Boris A. Novak o vsiljevanju angleščine kot globalnega jezika Skoraj 30 članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na vlado, državni zbor in ustavno sodišče naslovilo protestno izjavo v zvezi z zanemarjanjem ustavno in zakonsko določene skrbi za slovenski jezik. Izjavo so naslovili Kako je mogoče in jo razširili v spletno peticijo. Objavili smo nagovor Borisa A. Novaka, avtorja te protestne izjave, v katerem opozarja na pasti vsiljevanja angleščine kot globalnega jezika in opisuje svojo zgodnjo izkušnjo dvojezičnosti. Z njim je nagovoril udeležence posveta Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izjavo podpira Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenija.
še novic