Družinsko in medgeneracijsko branje

Družinsko in medgeneracijsko branje

ARS Jezikovni pogovori, 14. november ― Družina je zibelka branja. V družini se vse začne, tudi branje. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? K skupnemu branju je spodbujal tudi prvi Nacionalni mesec branja, ki se nadaljuje v okviru vseslovenske akcije Beremo skupaj. O družinskem in medgeneracijskem branju se bo Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja.
Jezikovni svet gluhih

Jezikovni svet gluhih

ARS Jezikovni pogovori, 8. november ― Gluhi težje berejo, ker se jezikovna zavest slišečih oblikuje primarno s sluhom. Gluhi težje berejo, ker se jezikovna zavest slišečih oblikuje primarno s sluhom. Če nimajo zagotovljenega tolmača znakovnega jezika, jim je zato onemogočeno spoznavanje številnih vsebin, ki so slišečim samoumevne. Mogoče bodo k izboljšanju tega položaja pripomogle tudi ustavne spremembe, ki jih ob jutrišnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika predlagajo vladi. O jezikovnem svetu gluhih in naglušnih ter njihovem položaju v Sloveniji se bomo pogovarjali z Matjažem Juhartom, sinom gluhih staršev, ki danes vodi Inštitut za slovenski znakovni jezik.
Romi in njihov jezik

Romi in njihov jezik

ARS Jezikovni pogovori, 5. november ― Gostja oddaje je Samanta Baranja, ki raziskuje izzive na področju svojega maternega jezika. Svetovni dan romskega jezika zaznamujemo v spomin na 5. november 2008, ko so prvič predstavili romsko-hrvaški slovar. Romščina pozna množico narečij. Besede imajo pogosto več pomenov. Jezik se je do nedavnega ohranjal predvsem ustno; besedišča je manj, ker Romi ne delujejo na vseh področjih sodobne družbe. V torkovih Jezikovnih pogovorih bomo osvetlili posebnosti in izzive na tem področju. Gostja je Samanta Baranja, ki ji je romski jezik materni jezik. Slovenščine se je učila v vrtcu in potem uspešno nadaljevala šolanje vse do konca študija. Njeno raziskovalno področje so romski jezik ter vzgoja in izobraževanje romskih otrok. Na Pedagoškem inštitutu je delovala kot raziskovalka v Razvojno-raziskovalnem centru pedagoških iniciativ Korak za korakom, trenutno pa v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti sodeluje pri projektu Skupaj za znanje. Samanta Baranja je tudi ustanoviteljica Romskega akademskega kuba.
Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig

Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig

ARS Jezikovni pogovori, 25. oktober ― Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Na večer pred praznikom dneva reformacije bomo osvetlili vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Gost bo dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija.
Simbolika glasov

Simbolika glasov

ARS Jezikovni pogovori, 19. oktober ― Abstraktna simbolika glasov obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Kakšna je povezave med zvenom in pomenom v jeziku? Kako trdna in univerzalna je? Raziskovalci ji pripisujejo različno težo, saj je pojav zelo subjektiven. V osnovi lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje bo dr. Nada Grošelj.
Evlalija – umetni jezik Stanislava Škrabca

Evlalija – umetni jezik Stanislava Škrabca

ARS Jezikovni pogovori, 15. oktober ― Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj odmevnimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalija. Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. V letu, ko mineva 100 let od smrti Stanislava Škrabca, smo v tokratni oddaji osvetlili značilnosti evlalije in kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil dr. Kozma Ahačič.
Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena?

Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena?

ARS Jezikovni pogovori, 4. oktober ― Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v nadaljevanju pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture.
Razvoj kitajskega jezika

Razvoj kitajskega jezika

ARS Jezikovni pogovori, 1. oktober ― Na Kitajskem je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajska je, kar zadeva jezik, v marsičem nekaj posebnega. Pri tako veliki državi s tako številnimi prebivalci je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajsko pisavo so poenotili pred 2.000 leti, njeni začetki pa segajo 3.000 let v preteklost. Za predhodnice pismenk se štejejo znaki, ki so jih vrezovali v živalske kosti in želvje oklepe. Časovno drugačen pa je razvoj govorjenega jezika, ki je bil standardiziran šele v 20. stoletju. O lastnostih in razvoju kitajskega jezika se bomo pogovarjali s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture.
Od Nürnberških procesov do Bruslja

Od Nürnberških procesov do Bruslja

ARS Jezikovni pogovori, 21. september ― Nürnberški procesi so prispevali k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije sodi danes med največje službe za simultano tolmačenje. Pred jutrišnjim evropskim dnevom jezikov bomo osvetlili nekaj mejnikov, ki so pripeljali do takšne organiziranosti tolmačenja. Začeli bomo pri Nürnberških procesih proti vojnim zločincem v letih 1945/1946, ki veljajo za velik napredek na tem področju. Prispevali so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali prek slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi.
Spletna slovenščina po JANESU II.

Spletna slovenščina po JANESU II.

ARS Jezikovni pogovori, 17. september ― Na spletu se kažeta bogastvo in različnost slovenščine. Slovenščina na spletu ne izumira. Spletno sporazumevanje ni nerazumljivo in ni neberljivo. Na spletu se kažeta bogastvo in različnost slovenščine. To je nekaj spoznanj nacionalnega projekta JANES (Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine), ki zajema besedila tvitov, blogov, forumov in komentarjev na novice in članke v Wikipediji. V tem triletnem projektu je sodelovalo 12 raziskovalcev in 16 študentov s Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštituta Jožefa Stefana. Gostja oddaje je doc. dr. Darja Fišer, vodja tega temeljnega raziskovalnega projekta.
Fenomen kletvic in psovk

Fenomen kletvic in psovk

ARS Jezikovni pogovori, 10. september ― Gost je bil dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje bomo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih ne bomo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil dr. Bernard Nežma, avtor knjige Kletvice in psovke. (Ponovitev oddaje.)
Izvor kletvic in psovk

Izvor kletvic in psovk

ARS Jezikovni pogovori, 3. september ― Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa se skuša z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je bil Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. (Ponovitev oddaje.)
Kenija: jezikovna raznolikost kot grožnja državni enotnosti

Kenija: jezikovna raznolikost kot grožnja državni enotnosti

ARS Jezikovni pogovori, 27. avgust ― V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in  jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN. (Ponovitev odaje.)
Nigerijskih 485 jezikov

Nigerijskih 485 jezikov

ARS Jezikovni pogovori, 13. avgust ― Nigerija ima popisanih 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Kako to vpliva na širjenje revščine in kakšna so mednarodna priporočila za to afriško državo? Gostja bo Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN:2016-Oxygen-9DEC (Ponovitev oddaje.)
Esperantist Vinko Ošlak

Esperantist Vinko Ošlak

ARS Jezikovni pogovori, 3. avgust ― Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom se bomo pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika.
Slovenščina na dlani

Slovenščina na dlani

ARS Jezikovni pogovori, 3. avgust ― Tri fakultete od lani izvajajo projekt Slovenščina na dlani. Filozofska fakulteta v Mariboru, skupaj s še dvema fakultetama, in sicer pedagoško in fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora, od lani izvaja projekt z naslovom Slovenščina na dlani. Sofinancirata ga Ministrstvo za kulturo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, končan pa naj bi bil leta 2021. Dr. Natalija Ulčnik s Filozofske fakultete v Mariboru je pojasnila, kakšni so njegov namen in cilji.
še novic