Enciklopedija slovanskih jezikov

Enciklopedija slovanskih jezikov

ARS Jezikovni pogovori, 19. maj 2020 ― Skoraj milijon in pol besed ter obsežen vpogled v slovansko jezikoslovje Doktor Marc L. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega narečja, ki ga je pritegnil na podiplomskem študiju na Univerzi v Los Angelesu. Ta hip pod njegovim uredniškim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov, ki bo obsegala kar milijon in pol besed. Glavni urednik enciklopedije ve, kako dragoceni in edinstveni so manjši jeziki, in ni prepričan, da bo svetu v prihodnosti vladala angleščina. Na opazko o tem, da redke enciklopedije in slovarji izidejo v tiskani obliki, in vprašanje, ali je papir mrtev, je odgovoril s pojmom. Uporabil je japonsko besedo tsundoku, ki ponazarja skladovnice knjig ob postelji, v dnevni sobi ali na pisalni mizi. Doktor Greenberg je obkrožen s knjigami in jih dejansko tudi prebira.
Enciklopedija slovanskih jezikov

Enciklopedija slovanskih jezikov

ARS Jezikovni pogovori, 18. maj 2020 ― Skoraj dva milijona besed in obsežen vpogled v slovansko jezikoslovje Marc L. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega dialekta, zdaj pa pod njegovim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov. 

Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 13. maj 2020 ― Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 6. maj 2020 ― Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Trump na študijskem programu retorike

Trump na študijskem programu retorike

ARS Jezikovni pogovori, 29. april 2020 ― Trumpov način govorništva je obvezna tema v izobraževanju o retoriki Če sprejmemo definicijo, da je retorika disciplina javnega prepričevanja, je Donald Trump dober retorik. Koliko so imeli njegov lik pred sabo ustvarjalci drugostopenjskega programa Retorika in javno nastopanje, ki ga pripravljajo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nam bo povedal profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar.
Kakšni retoriki smo Slovenci?

Kakšni retoriki smo Slovenci?

ARS Jezikovni pogovori, 22. april 2020 ― Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar (ponovitev oddaje zaradi zdravstvenih razlogov).
Kje pa vas jezik žuli?

Kje pa vas jezik žuli?

ARS Jezikovni pogovori, 15. april 2020 ― Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice Monografija »Kje pa vas jezik žuli?« med drugim ponuja prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, ki so postale očitne v vprašanjih uporabnikov Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU. Ta empirično preverljiva osnova je v monografiji nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja. O odprtih vprašanjih slovenske slovnice, pravopisa in slovarja in knjigi »Kje pa vas jezik žuli?« bodo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori razmišljali avtorji: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac.
Tudi Fran ima koronavirus

Tudi Fran ima koronavirus

ARS Jezikovni pogovori, 13. april 2020 ― Fran, različica covid-19, razlaga besede kot so: asimptomatičen, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, predihavanje, prekuževati, samoosamitev. Orodje Fran dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, kar pomeni, da sodi med najbolj obiskane spletne strani pri nas. “Zaradi tega smo v ‘virusni’ različici Frana zbrali tudi drobce splošnega jezika in zgodovine narečij. Glede na odzive ocenjujemo, da si stran ogledujejo številni, ki jih jezik ne zanima zgolj profesionalno. Veliko ljudi je preprosto radovednih,” opaža dr. Kozma Ahačič. Od izbruha koronavirusne bolezni namreč raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. V začetku aprila so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mestov Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas,  koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev. Pomenske povezave besede izolacija v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika foto: Fran.si
Pandemija in tolmačenje v slovenski znakovni jezik

Pandemija in tolmačenje v slovenski znakovni jezik

ARS Jezikovni pogovori, 8. april 2020 ― Pogovor s tolmačkami slovenskega znakovnega jezika Tanjo Giuliatti Davinić, Mojco Korenjak in Sabino Pokovec Tisti, ki zadnje tedne, zaznamovane s pandemijo novega koronavirusa, spremljamo vladne tiskovne konference, jih na videz že dobro poznamo. Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je namreč skupaj z Uradom vlade za komuniciranje poskrbel za to, da je gluhim omogočeno sprotno spremljanje novinarskih konferenc. Naše gostje – na daljavo – so tolmačke slovenskega znakovnega jezika, ki dnevno gluhim posredujejo najpomembnejše novice; po njihovi zalugi lahko gluhi v svojem jeziku neposredno spremljajo novinarske konference ali izjave za javnost vlade in drugih služb; tudi sicer so v slovenski znakovni jezik tolmačene številne informativne in nekatere druge oddaje na nacionalni televiziji. Moje sogovornice so tolmačke slovenskega znakovnega jezika Tanja Giuliatti Davinić, Mojca Korenjak in Sabina Pokovec. Pa začnimo pri osnovah: ste tolmačke slovenskega znakovnega jezika; ali to pomeni, da univerzalnega znakovnega jezika ni in da ima vsaka jezikovna skupina svoj znakovni jezik? Sabina Pokovec: Tako je. Po svetu ne obstaja mednarodni znakovni jezik, obstajajo samo mednarodne kretnje, kar zadošča za neko osnovno sporazumevanje. Za kakšno bolj strokovno komunikacijo pa znanje slovenskega znakovnega jezika ne bi zadoščalo. Ampak ker je znakovni jezik živ jezik in se zato ves čas spreminja, se je mogoče potem tudi priučiti tega jezika. Vsaka jezikovna skupina ima svoj jezik. Da bi po vsem svetu enako kretali, tega ni. Se pravi, če bi Italijan, ki ne sliši, spremljal vaše tolmačenje, bi razumel del, nič? Mojca Korenjak: Pri bližnjih državah lahko najdemo neke vzporednice, saj se je znakovni jezik širil po Evropi. Določene kretnje bi razumel, ampak smiselno pa vsega skupaj ne bi mogel povezati. Vsaj ne z našim tolmačenjem. Znakovni jezik niso samo kretnje; to je celota vsega: mimike, telesne govorice, kretenj, artikulacije. Ko vas gledamo pri tolm
Videti glas in poslušati obraz

Videti glas in poslušati obraz

ARS Jezikovni pogovori, 7. april 2020 ― Umetna inteligenca posluša glas in ustvari podobo vašega obraza Zagotovo ste kdaj ob poslušanju lepega glasu po radiu pomislili, kakšen je videz govorca ali govorke. Včasih imamo na podlagi glasu precej jasno izdelano predstavo o nekom, ki ga še nikoli nismo videli, a se izkaže, da je v resnici videti povsem drugačen. Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala z Laboratorijem za računalniško znanost in umetno inteligenco na ameriškem MIT-u, se je lotila odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi kratkega posnetka govora rekonstruirati človekov obraz? Globoko nevronsko mrežo so pripravili do tega, da pregleduje in posluša milijone videoposnetkov govora na Youtubu in svetovnem spletu. Orodje Speech2Face tako postaja vedno bolj vešče prepoznavanja korelacij med govorom in podobo obraza. Zgolj s poslušanjem glasu lahko ustvarja verodostojne podobe govorcev, njihove narodnosti, spola in starosti. Predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in izredni profesor dr. Simon Dobrišek pojasnjuje, da gre za poskuse razvoja računalniških globokih nevronskih modelov, ki izberejo oziroma oblikujejo obraz, ustrezen glasu, možno pa je seveda tudi obratno.

Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 1. april 2020 ― Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 25. marec 2020 ― Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Jezikovni vidiki epidemije

Jezikovni vidiki epidemije

ARS Jezikovni pogovori, 18. marec 2020 ― Na spletu se pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu.
Eksperimentalno jezikoslovje iz domačega naslonjača

Eksperimentalno jezikoslovje iz domačega naslonjača

ARS Jezikovni pogovori, 11. marec 2020 ― KSEnJa - Konzorcij slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja Med številnimi dejavnostmi, v katerih lahko te dni sodelujemo iz domačega naslonjača, je tudi eksperimentalno jezikoslovje. V Sloveniji je nekaj tovrstnih eksperimentov združenih na spletni strani konzorcija KSEnJa – Konzorcija slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja. Gost je vodja konzorcija Franc Marušič – Lanko s Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici.
Z Igro besed do boljših slovarjev

Z Igro besed do boljših slovarjev

ARS Jezikovni pogovori, 10. marec 2020 ― Kaj je digitalna jezikovna tehnologija in kakšno vlogo ima pri nastanku slovarjev besedna igra? Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi množičenja v proces nastajanja slovarjev. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo s 16. stoletjem, v katerem so številni jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so v tedanjem obdobju prevedli Biblijo, so imeli boljše možnosti za preživetje. Jeziki, ki v 21. stoletju ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti.
še novic