Zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika

Zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika

ARS Jezikovni pogovori, 25. marec ― Gosta: profesor za področje računalništva in informatike akad. dr. Ivan Bratko in profesor filozofije kulture dr. Dean Komel Slovenski znanstveni jezik stopa po poti razvrednotenja, tako menijo pri Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Med osrednjimi razlogi je po njihovem neenakopravno vrednotenje znanstvenih člankov. Znanstveniki, ki v Sloveniji pišejo le v angleškem jeziku, so bolje vrednoteni kot tisti, ki pišejo le v slovenščini. Gosta bosta profesor za področje računalništva in informatike Ivan Bratko in profesor filozofije kulture Dean Komel, člana komisije, ki imata nasprotna stališča.
Učitelji v borbi proti potujčevanju (1860-1918)

Učitelji v borbi proti potujčevanju (1860-1918)

ARS Jezikovni pogovori, 20. marec ― Nemščina je bila za slovenske otroke velika ovira, saj zaradi nje mnogi niso mogli zaključiti šolanja Čeprav je bila od leta 1848 slovenščina učni predmet v habsburški monarhiji, to še ne pomeni, da je celotno šolanje potekalo v slovenščini. Nemščina je bila za slovenske otroke velika ovira, saj zaradi nje mnogi niso mogli zaključiti šolanja, doštudirati in doseči boljših akademskih služb. O jezikovnih izzivih slovenskih otrok in učiteljev v habsburški monarhiji v pogovoru z dr. Alenko Divjak, avtorico knjige Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860-1918.
Resnice jezika

Resnice jezika

ARS Jezikovni pogovori, 15. marec ― Jezikovne strukture postavljajo pogoje spoznavanja in pomene, skozi katere zremo na dejstva okrog nas Jezik je sredstvo, ki temeljno določa, kako si razlagamo svet okrog nas. S svojo strukturo nam postavlja pogoje spoznavanja in pomene, skozi katere zremo na dejstva okrog nas. Jezik ima notranje argumentacijske potenciale, ki vplivajo na moč argumentov. Njihovo razumevanje pa je odvisno tudi od tega, skozi kateri medij dobivamo jezikovne informacije, kar se še posebej kaže v obdobju digitalizacije. O jezikovnih resničnostih, ki vplivajo na dojemanje resnice, v pogovoru z rednim profesorjem retorike in argumentacije, direktorjem Pedagoškega inštituta Igorjem Ž. Žagarjem.
Govornost literarnih besedil

Govornost literarnih besedil

ARS Jezikovni pogovori, 10. marec ― Za učinkovito govorno izvedbo je potrebno razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih Številni so prepričani, da je uspešna govorna interpretacija literarnih besedil odvisna predvsem od navdiha, nadarjenosti in intuicije. Profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Katarina Podbevšek pa meni, da je za učinkovito govorno izvedbo potrebno predvsem specifično znanje, ki zahteva od govorca, da zna razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih. Podrobneje o tem, na kaj vse morajo biti študenti igre pozorni, ko se pripravljajo na govorno interpretacijo poezije, proze in dramatike, pa v torkovih Jezikovnih pogovorih ob 18-ih na programu Ars.
Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

ARS Jezikovni pogovori, 25. februar ― Kaj se dogaja pri pisanju na roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Pisanje z roko nam ni več tako domače kot včasih. Veliko prej natipkamo pismo po elektronski pošti, kot pa napišemo klasično pismo. Kaj se dogaja pri pisanju z roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Ali naj se otroci še učijo pisanja z roko ali zadostuje, da se naučijo tipkati? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Prekmurski jezik v osnovnih šolah

Prekmurski jezik v osnovnih šolah

ARS Jezikovni pogovori, 18. februar ― Ob mednarodnem dnevu maternega jezika Pred prihajajočim dnevom maternega jezika oddajo namenjamo učenju prekmurskega jezika v osnovnih šolah. Prekmurščina ni le narečje, ampak je jezik z znanstveno slovnico in knjižno tradicijo. Zaenkrat lahko učenci prekmurski jezik spoznavajo v obliki interesne dejavnosti, pobudniki pa si želijo, da bi uvedli tudi izbirni predmet, ki bi še poglobil znanje med Prekmurci o njihovi jezikovno-kulturni dediščini. Spoznavanje teh vsebin se lahko uveljavi tudi na kateri od ljubljanskih šol, saj v prestolnici živi veliko mladih prekmurskih družin in njihovih otrok. Mogoče bodo pobude uspešnejše letos, ob 100-letnici priključitve Prekmurja matični domovini.
Sanskrt ali stara indijščina

Sanskrt ali stara indijščina

ARS Jezikovni pogovori, 18. februar ― Ime sanskrt pomeni »dodelan, izbran jezik« Obdobje vedske stare indijščine je trajalo približno od leta 1500 do 500 pred našim štetjem. V tem času so nastale velike zbirke bogoslužnih besedil, bolj znane kot vede. Sanskrt ima še danes status svetega jezika in je eden od uradnih jezikov Indije. V oddaji gostimo docenta za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, dr. Luka Repanška.
Kakšni retoriki smo Slovenci?

Kakšni retoriki smo Slovenci?

ARS Jezikovni pogovori, 6. februar ― Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje bo redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar. Izhodišče pogovora je bila knjiga »učitelj kot retorik«, ki si jo lahko snamete na tej povezavi.
Konceptualizacija “časa” v frazeologiji

Konceptualizacija “časa” v frazeologiji

ARS Jezikovni pogovori, 31. januar ― O konceptualizaciji pojma "čas" smo se pogovarjali z dr. Melanijo Lariso Fabčič Frazemi in pregovori s sestavino pojma »čas« nam veliko povedo o človekovem dojemanju te izmuzljive in abstraktne dimenzije. V oddaji Jezikovni pogovori smo se o pojmu časa in konceptualiziranju časa v frazeologiji pogovarjali z dr. Melanijo Lariso Fabčič.
Jeziki Alme M. Karlin

Jeziki Alme M. Karlin

ARS Jezikovni pogovori, 28. januar ― Alma M. Karlin je že leta 1908 odprla jezikovno šolo. Verjetno je bila prva Slovenka, ki je bila tako podjetna. Alma M. Karlin je tako močno verjela vase in v svoje znanje jezikov, da se je odpravila na pot okoli sveta. Jeziki ji niso pomagali le pri sporazumevanju, ampak tudi pri financiranju poti. Ko je prispela v Peru, je bilo prvo, kar je storila, to, da je v časopisu objavila oglas o poučevanju jezikov. Odziv je bil dober in Alma je bila prepričana, da bo tako zlahka prepotovala svet. Na Japonskem je učila italijanščino, v Peruju angleščino, na Havajih pa je prevajala strokovno literaturo v nemščino. Alma Karlin je govorila najmanj 10 jezikov. Že leta 1908 je v Celju odprla jezikovno šolo. O tem, kako je znanje jezikov pomagalo Almi M. Karlin na poti okoli sveta, znova v pogovoru z Barbaro Trnovec, kustosinjo, etnologinjo in kulturno antropologinjo. Ob tem pa nismo mogli spregledati nekaterih vznemirljivih in pretresljivih dogodkov iz Alminega življenja. Letos sicer mineva 130 let od njenega rojstva in 100 let od odhoda na pot okrog sveta.
Jezikovni ples gluhoslepih

Jezikovni ples gluhoslepih

ARS Jezikovni pogovori, 18. januar ― Dotik, ki vidi in sliši Med najzanimivejše načine sporazumevanja človeka bi lahko uvrstili jezik gluho-slepih. Osnova različnih metod je dotik, primerjamo pa ga lahko s plesom, med katerim se hitro pokaže skladnost sporazumevajočih se plesalcev, ki je ključna za tak prenos informacij. Kaj vse je mogoče sporočati z jezikom gluho-slepih? Gostja je dr. Simona Gerenčer Pegan, soustanoviteljica društva gluho-slepih Slovenije Dlan.
Odzivi na jezikovnopolitične odločitve za prihodnje petletno obdobje?

Odzivi na jezikovnopolitične odločitve za prihodnje petletno obdobje?

ARS Jezikovni pogovori, 14. januar ― Marko Stabej (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Kozma Ahačič (Inštitut za slovenski jezik), Špela Arhar Holdt (Center za jezikovne vire in tehnologije) in Simona Bergoč (Služba za slovenski jezik) Jezikovnopolitične odločitve in ukrepe za naslednje petletno obdobje naj bi usmerjal novi nacionalni program za jezikovno politiko. Na ministrstvu za kulturo so se o osnutku izrekli strokovnjaki, ki so bili do njega precej kritični. Njihove odzive smo zbrali v tokratni oddaji.
Vodnik je prvi uvedel besedo slovar

Vodnik je prvi uvedel besedo slovar

ARS Jezikovni pogovori, 24. december 2018 ― Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? To je le manjša zanimivost od vseh prvenstev tega očeta slovenske proze, pesnika, publicista, slovaropisca, urednika, prevajalca, duhovnika in pedagoga, ki je dosegel, da je slovenščina postala učni jezik. Pomena Vodnikovega dela so se zavedali tudi njegovi sodobniki. Po njegovi smrti so s prireditvami in prostim dnevom praznovali Vodnikov rojstni dan. Na dan 200. obletnice smrti smo se o Vodnikovem življenju in delu pogovarjali z doc. dr. Andrejo Legan Ravnikar, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Beseda leta 2018

Beseda leta 2018

ARS Jezikovni pogovori, 21. december 2018 ― Finalistke: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje bosta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič. Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk.
Triglav, jezikovni fenomen

Triglav, jezikovni fenomen

ARS Jezikovni pogovori, 14. december 2018 ― Prvi slovenski avto naj bi se imenoval Triglav, med starejšimi zapisi naše najvišje gore so Terglau, Terglou, Terklou. Vrh Triglava je bil prvič dokumentirano osvojen pred 240 leti. Obrisi njegovega poimenovanja pa segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev.
še novic