Jezikovni ples gluhoslepih

ARS Jezikovni pogovori, 18. januar ― Dotik, ki vidi in sliši Med najzanimivejše načine sporazumevanja človeka bi lahko uvrstili jezik gluho-slepih. Osnova različnih metod je dotik, primerjamo pa ga lahko s plesom, med katerim se hitro pokaže skladnost sporazumevajočih se plesalcev, ki je ključna za tak prenos informacij. Kaj vse je mogoče sporočati z jezikom gluho-slepih? Gostja bo Simona Gerenčer Pegan, soustanoviteljica društva gluho-slepih Slovenije Dlan.
Odzivi na jezikovnopolitične odločitve za prihodnje petletno obdobje?

Odzivi na jezikovnopolitične odločitve za prihodnje petletno obdobje?

ARS Jezikovni pogovori, 14. januar ― Marko Stabej (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Kozma Ahačič (Inštitut za slovenski jezik), Špela Arhar Holdt (Center za jezikovne vire in tehnologije) in Simona Bergoč (Služba za slovenski jezik) Jezikovnopolitične odločitve in ukrepe za naslednje petletno obdobje naj bi usmerjal novi nacionalni program za jezikovno politiko. Na ministrstvu za kulturo so se o osnutku izrekli strokovnjaki, ki so bili do njega precej kritični. Njihove odzive smo zbrali v tokratni oddaji.
Vodnik je prvi uvedel besedo slovar

Vodnik je prvi uvedel besedo slovar

ARS Jezikovni pogovori, 24. december 2018 ― Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? To je le manjša zanimivost od vseh prvenstev tega očeta slovenske proze, pesnika, publicista, slovaropisca, urednika, prevajalca, duhovnika in pedagoga, ki je dosegel, da je slovenščina postala učni jezik. Pomena Vodnikovega dela so se zavedali tudi njegovi sodobniki. Po njegovi smrti so s prireditvami in prostim dnevom praznovali Vodnikov rojstni dan. Na dan 200. obletnice smrti smo se o Vodnikovem življenju in delu pogovarjali z doc. dr. Andrejo Legan Ravnikar, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Beseda leta 2018

Beseda leta 2018

ARS Jezikovni pogovori, 21. december 2018 ― Finalistke: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje bosta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič. Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk.
Triglav, jezikovni fenomen

Triglav, jezikovni fenomen

ARS Jezikovni pogovori, 14. december 2018 ― Prvi slovenski avto naj bi se imenoval Triglav, med starejšimi zapisi naše najvišje gore so Terglau, Terglou, Terklou. Vrh Triglava je bil prvič dokumentirano osvojen pred 240 leti. Obrisi njegovega poimenovanja pa segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev.
Cankarjeve stilistične mojstrovine

Cankarjeve stilistične mojstrovine

ARS Jezikovni pogovori, 9. december 2018 ― Gostja je Mojca Smolej, izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Za slovnico se res nisem zanimal nikdar v svojem življenju. Kadar pišem, mi je edina skrb, da jasno povem, kar mislim, in pa, da natanko do najtišje nijanse čuti z mano tisti, za kogar pišem, je zapisal Ivan Cankar. Na dan stoletnice njegove smrti smo v torkovih Jezikovnih pogovorih osvetlili nekatere Cankarjeve stilistične mojstrovine.

Slovenščina v prelomnem letu 1918

ARS Jezikovni pogovori, 3. december 2018 ― Ne glede na to, da je bila slovenščina statusno podrejena, se je v kraljevini SHS glede na preteklost njen položaj izboljševal Za slovensko jezikovno skupnost je bilo leto 1918 prelomno. Ne glede na to, da je bila slovenščina statusno podrejena, se je v kraljevini SHS glede na preteklost njen položaj izboljševal. Med zanimivimi dogajanji v tem času so tudi množična zaposlovanja učiteljev slovenščine. Primorci so tako v Mariboru in Prekmurju svoje rojake učili slovenščino, kar je bila popolnoma nova jezikovna izkušnja, ki je bila takrat za njih precej eksotična. Gost oddaje je bil red. prof. dr. Marko Stabej.
Družinsko in medgeneracijsko branje

Družinsko in medgeneracijsko branje

ARS Jezikovni pogovori, 14. november 2018 ― Družina je zibelka branja. V družini se vse začne, tudi branje. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? K skupnemu branju je spodbujal tudi prvi Nacionalni mesec branja, ki se nadaljuje v okviru vseslovenske akcije Beremo skupaj. O družinskem in medgeneracijskem branju se bo Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja.
Jezikovni svet gluhih

Jezikovni svet gluhih

ARS Jezikovni pogovori, 8. november 2018 ― Gluhi težje berejo, ker se jezikovna zavest slišečih oblikuje primarno s sluhom. Gluhi težje berejo, ker se jezikovna zavest slišečih oblikuje primarno s sluhom. Če nimajo zagotovljenega tolmača znakovnega jezika, jim je zato onemogočeno spoznavanje številnih vsebin, ki so slišečim samoumevne. Mogoče bodo k izboljšanju tega položaja pripomogle tudi ustavne spremembe, ki jih ob jutrišnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika predlagajo vladi. O jezikovnem svetu gluhih in naglušnih ter njihovem položaju v Sloveniji se bomo pogovarjali z Matjažem Juhartom, sinom gluhih staršev, ki danes vodi Inštitut za slovenski znakovni jezik.
Romi in njihov jezik

Romi in njihov jezik

ARS Jezikovni pogovori, 5. november 2018 ― Gostja oddaje je Samanta Baranja, ki raziskuje izzive na področju svojega maternega jezika. Svetovni dan romskega jezika zaznamujemo v spomin na 5. november 2008, ko so prvič predstavili romsko-hrvaški slovar. Romščina pozna množico narečij. Besede imajo pogosto več pomenov. Jezik se je do nedavnega ohranjal predvsem ustno; besedišča je manj, ker Romi ne delujejo na vseh področjih sodobne družbe. V torkovih Jezikovnih pogovorih bomo osvetlili posebnosti in izzive na tem področju. Gostja je Samanta Baranja, ki ji je romski jezik materni jezik. Slovenščine se je učila v vrtcu in potem uspešno nadaljevala šolanje vse do konca študija. Njeno raziskovalno področje so romski jezik ter vzgoja in izobraževanje romskih otrok. Na Pedagoškem inštitutu je delovala kot raziskovalka v Razvojno-raziskovalnem centru pedagoških iniciativ Korak za korakom, trenutno pa v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti sodeluje pri projektu Skupaj za znanje. Samanta Baranja je tudi ustanoviteljica Romskega akademskega kuba.
Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig

Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig

ARS Jezikovni pogovori, 25. oktober 2018 ― Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Na večer pred praznikom dneva reformacije bomo osvetlili vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Gost bo dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija.
Simbolika glasov

Simbolika glasov

ARS Jezikovni pogovori, 19. oktober 2018 ― Abstraktna simbolika glasov obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Kakšna je povezave med zvenom in pomenom v jeziku? Kako trdna in univerzalna je? Raziskovalci ji pripisujejo različno težo, saj je pojav zelo subjektiven. V osnovi lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje bo dr. Nada Grošelj.
Evlalija – umetni jezik Stanislava Škrabca

Evlalija – umetni jezik Stanislava Škrabca

ARS Jezikovni pogovori, 15. oktober 2018 ― Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj odmevnimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalija. Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. V letu, ko mineva 100 let od smrti Stanislava Škrabca, smo v tokratni oddaji osvetlili značilnosti evlalije in kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil dr. Kozma Ahačič.
Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena?

Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena?

ARS Jezikovni pogovori, 4. oktober 2018 ― Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v nadaljevanju pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture.
Razvoj kitajskega jezika

Razvoj kitajskega jezika

ARS Jezikovni pogovori, 1. oktober 2018 ― Na Kitajskem je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajska je, kar zadeva jezik, v marsičem nekaj posebnega. Pri tako veliki državi s tako številnimi prebivalci je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajsko pisavo so poenotili pred 2.000 leti, njeni začetki pa segajo 3.000 let v preteklost. Za predhodnice pismenk se štejejo znaki, ki so jih vrezovali v živalske kosti in želvje oklepe. Časovno drugačen pa je razvoj govorjenega jezika, ki je bil standardiziran šele v 20. stoletju. O lastnostih in razvoju kitajskega jezika se bomo pogovarjali s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture.
še novic