Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 1. april ― Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 25. marec ― Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Jezikovni vidiki epidemije

Jezikovni vidiki epidemije

ARS Jezikovni pogovori, 18. marec ― Na spletu se pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu.
Eksperimentalno jezikoslovje iz domačega naslonjača

Eksperimentalno jezikoslovje iz domačega naslonjača

ARS Jezikovni pogovori, 11. marec ― KSEnJa - Konzorcij slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja Med številnimi dejavnostmi, v katerih lahko te dni sodelujemo iz domačega naslonjača, je tudi eksperimentalno jezikoslovje. V Sloveniji je nekaj tovrstnih eksperimentov združenih na spletni strani konzorcija KSEnJa – Konzorcija slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja. Gost je vodja konzorcija Franc Marušič – Lanko s Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici.
Z Igro besed do boljših slovarjev

Z Igro besed do boljših slovarjev

ARS Jezikovni pogovori, 10. marec ― Kaj je digitalna jezikovna tehnologija in kakšno vlogo ima pri nastanku slovarjev besedna igra? Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi množičenja v proces nastajanja slovarjev. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo s 16. stoletjem, v katerem so številni jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so v tedanjem obdobju prevedli Biblijo, so imeli boljše možnosti za preživetje. Jeziki, ki v 21. stoletju ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti.
Družinsko branje

Družinsko branje

ARS Jezikovni pogovori, 4. marec ― V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev).
Z Igro besed do boljših slovarjev

Z Igro besed do boljših slovarjev

ARS Jezikovni pogovori, 26. februar ― Kaj je digitalna jezikovna tehnologija in kakšno vlogo ima pri nastanku slovarjev besedna igra? Igra besed je med drugim preizkus v poznavanju besednih zvez, sestavljenih iz pridevnika in samostalnika, kot na primer rdeča jagoda. Računalnik ali aplikacija pametnega telefona ponudi začetek ali konec besedne zveze, igralec pa mora napisati besede, ki se najpogosteje pojavljajo na manjkajoči poziciji, ali pa denimo najti sopomenke. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila vodja Centra za jezikovne vire in tehnologijo ter raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, doktor Simon Krek, in raziskovalec na Centru za jezikovne vire in tehnologijo, doktor Iztok Kosem. Aplikacija Igra besed, ki jezikoslovcem pri izdelavi slovarjev omogoča množičenje, je namreč del evropskega projekta Elex.is, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo z obdobjem, v katerem so jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so prevedli Biblijo, so preživeli. Jeziki, ki ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti.
Nedvomne sledi slovenskega jezika in identitete v Brižinskih spomenikih

Nedvomne sledi slovenskega jezika in identitete v Brižinskih spomenikih

ARS Jezikovni pogovori, 19. februar ― Ddr. Igor Grdina je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo dokumentov. “Govorite za nami teh malo besed” je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. “Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način,” razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in “nedvomne sledi slovenščine”.
Slovenščina ni ogrožen jezik. Drugo vprašanje pa je, ali je zanemarjen.

Slovenščina ni ogrožen jezik. Drugo vprašanje pa je, ali je zanemarjen.

ARS Jezikovni pogovori, 12. februar ― Po mednarodnem dnevu maternih jezikov Slovenščina po številu govorcev ni majhen jezik. Sodi namreč med pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Če k temu dodamo še, da je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, potem težko trdimo, da je ogrožen jezik. Vendar to še ne pomeni, da slovenščine ne moremo zanemarjati. Po mednarodnem dnevu maternega jezika bosta gosta Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik in Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vprašali ju bomo, kaj danes sploh pomenita ogroženost in zanemarjanje maternega jezika.
Ali govorimo pravilno?

Ali govorimo pravilno?

ARS Jezikovni pogovori, 5. februar ― Govorni pomočnik RTV Slovenija vam lahko pomaga razrešiti marsikatero dilemo. Izgovarjanje tujih lastnih imen in izpeljava iz njih povzročata preglavice že jezikoslovcem, kaj šele slehernikom. Dejstvo je, da pravorečje v javnem prostoru ne uživa pozornosti, ki mu pripada. Ravno zaradi tega je odslej širši javnosti na voljo spletna stran Radiotelevizije Slovenija Govorni pomočnik. Projekt je nastal s sodelovanjem fonetične službe Radia Slovenija in Izobraževalnega središča RTV Slovenija kot zvočni priročnik in pomoč za poenotenje izreke na radiu, a je namenjen pravzaprav vsem. Govorni pomočnik ponuja uporabnikom, da na enem mestu najdejo zbirko poslovenjenih in poenotenih izgovarjav tujih in domačih lastnih in krajevnih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem. Orodje bosta predstavili vodja fonetične službe Radia Slovenija in glavna urednica Govornega pomočnika Suzana Köstner ter ena od urednic projekta in lektorica Saša Grčman. Govorni pomočnik je dostopen na tej povezavi. Predloge in pripombe lahko pošljete na govornipomocnik@rtvslo.si. Pri vzpostavitvi spletne strani govornega pomočnika so sodelovali tudi: glavna koordinatorica Alenka Kovačič, lektorice Marta Trobec, Tamara Gorup, pri pregledu vpisov lektorice Alenka Pirc, Živa Švigelj, Tina Petrovič, Petra Jordan in napovedovalka Alenka Resman Langus, tehnično izvedbo so prevzeli Arnold Marko in sodelavci MMC-ja. Gesla so posneli Bernard Stramič, Miha Zor, Matjaž Romih, Igor Velse in Maja Šumej. RTV Slovenija je sodelovala tudi pri projektu Spipp, spletni aplikaciji za pomoč pri zapisu in izgovorjavi svojilnih pridevnikov prevzetih priimkov (http://spipp.ff.um.si). Projekt Spipp so izpeljali študentje treh fakultet Univerze v Mariboru pod mentorstvom dr. Irene Stramljič Breznik, predavateljice na mariborski Filozofski fakulteti in Darinke Koderman Patačko, lektorice in prevajalke na TV Slovenija.
Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

ARS Jezikovni pogovori, 23. januar ― Kaj se dogaja pri pisanju na roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Pisanje z roko nam ni več tako domače kot včasih. Veliko prej natipkamo pismo po elektronski pošti, kot pa napišemo klasično pismo. Kaj se dogaja pri pisanju z roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Ali naj se otroci še učijo pisanja z roko ali zadostuje, da se naučijo tipkati? O teh in podobnih vprašanjih govorimo v ponovitvi lanske oddaje s predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Lutke imajo veliko izrazno moč

Lutke imajo veliko izrazno moč

ARS Jezikovni pogovori, 22. januar ― So odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter izboljšujejo medsebojne odnose. Lutke zadnja leta postajajo uveljavljena metoda za dosego učnih ciljev, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako vsakodnevna, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanja različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so si otroci ob uporabi lutk izboljšali pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori.
Lutke imajo veliko izrazno moč

Lutke imajo veliko izrazno moč

ARS Jezikovni pogovori, 15. januar ― Lutke so odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter izboljšujejo medsebojne odnose. Lutke v zadnjih letih postajajo uveljavljena metoda za doseganje učnih načrtov, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti v Ljubljani. Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako kontinuirana, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanje različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so imeli otroci ob uporabi lutk boljšo pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori.
Beneška Slovenija in jezik

Beneška Slovenija in jezik

ARS Jezikovni pogovori, 8. januar ― »V Benečiji je meja govorila, četudi smo mi molčali.« (Donatella Ruttar) Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

ARS Jezikovni pogovori, 1. januar ― Vabljeni k poslušanju ponovitve pogovora z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v ponovljenem pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
še novic