Jiři Bezlaj

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. november ― Ponovitev pogovora s kiparjem V Mestni galeriji v Ljubljani je na ogled pregledna razstava kiparja Jiřija Bezlaja z naslovom Kamen. Bezlaj se je rodil leta 1949 v Ljubljani, v Ljubljani je tudi končal kiparsko smer na likovni akademiji. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom poslušate njegovo razmišljanje o samem sebi in svojem ustvarjanju. Z Jiřijem Bezlajem se je leta 2000 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

Branko Hofman (1929-1991)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 17. november ― Ob 90-letnici pisateljevega rojstva Te dni mineva 90 let od rojstva pisatelja in pesnika Branka Hofmana. Doma je bil iz Rogatca, po gimnaziji v Mariboru je v Ljubljani študiral primerjalno književnost in filozofijo. Najprej je kot urednik delal na Radiu Koper in pri mariborskem časniku Večer, nato je bil dolga leta urednik pri Državni založbi Slovenije. Pisal je poezijo in prozo; pri pesniškem ustvarjanju se je priključil povojnemu intimizmu. Med proznimi deli je pozornost zbudil zlasti z romanom Noč do jutra (1981) s tematiko komunističnega nasilja in Golega otoka. Vabimo vas, da prisluhnete arhivski oddaji iz leta 1986, v kateri je Branko Hofman razmišljal o svojem ustvarjalnem procesu.

Krištof Zupet

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. november ― Ob slikarjevi 80-letnici Slikar Franc Zupet – Krištof se je rodil 30. oktobra 1939 v Ljubljani. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, najprej je študiral arhitekturo, potem umetnostno zgodovino, nato se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Kot slikar dela v svobodnem poklicu. Od šestdesetih let podpisuje svoja dela z imenom Krištof, ki mu ga je dal književnik Ivan Mrak; ta je s svojo ženo, kiparko Karlo Bulovec-Mrak močno zaznamoval Zupetovo ustvarjanje. Zupet ustvarja predvsem portrete. S slikarjem Krištofom Zupetom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom leta 2014 pogovarjala Vida Curk.
France Štiglic

France Štiglic

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. november ― Ob stoletnici režiserjevega rojstva Letos mineva sto let od rojstva slovenskega režiserja Franceta Štiglica. V zgodovino kinematografije se je zapisal s filmi Na svoji zemlji, Balada o trobenti in oblaku, Dolina miru, Ne joči Peter in drugimi; bil je nominiranec za oskarja leta 1961. V radijskem arhivu hranimo dragocen posnetek iz leta 1982, na katerem je France Štiglic razmišljal in pripovedoval o svojem življenju, ustvarjanju in okoliščinah, ki so ga oblikovale. Slišali ga boste v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Vlado Novak

Vlado Novak

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. oktober ― Dobitnik priznanja bert za življenjsko delo Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom posvečamo dramskemu in filmskemu igralcu Vladu Novaku. 12. novembra bo namreč v Slovenski kinoteki prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Ustvaril je več kot šestdeset filmskih vlog, v gledališču pa vsaj še dvakrat več, Društvo slovenskih režiserjev mu nagrado podeljuje, kot je bilo zapisano, ker je Vlado Novak “vedno z dušo in srcem pri stvari”. Igralca, ki je že dobil številne nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada iIn Borštnikov prstan leta 2014, je pred mikrofon povabil Marko Golja.
Dane Zajc (1929-2005)

Dane Zajc (1929-2005)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. oktober ― Ob 90-letnici pesnikovega rojstva Osemindvajsetega oktobra je minilo 90 let od rojstva pesnika Daneta Zajca (umrl je leta 2005). Za pesnikov enkratni ustvarjalni opus je značilno tesnobno videnje sveta, ki ni le filozofsko, temveč tudi osebno. To potrjuje tudi dragoceni posnetek razmišljanja z naslovom Občutja, ki ga je leta 1984 za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom prebral pesnik Dane Zajc sam.
Marinka Štern, dramska igralka

Marinka Štern, dramska igralka

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. oktober ― Dobitnica Borštnikovega prstana 2019 »Igralska predanost, vrhunskost in unikatnost.« Tako so gledališki strokovnjaki  označili več desetletno odrsko ustvarjanje Marinke Štern, dramske igralke. V nedeljo, 27. oktobra, si bo na zaključni slavnosti Borštnikovega srečanja v Mariboru nadela Borštnikov prstan, najvišje priznanje, kar ga more dobiti slovenska igralka ali igralec. Marinka Štern je najgloblje in najdlje povezana s Slovenskim mladinskim gledališčem. Prav tam je ustvarila največje vloge, ki jih pomnimo še danes: Arkadina v Utvi Antona Pavloviča Čehova,  Susn v istoimenski Achternbuschevi drami, Penelopa v Tauferjevi igri Odisej in sin, odigrala je tudi izvrstne filmske vloge, zadnje čase smo jo gledali v televizijskih nanizankah Usodno vino in Reka ljubezni, arhiv radia Slovenija pa hrani številne radijske igre in literarne oddaje z njenimi interpretacijami. Ob najvišjem igralskem priznanju se z Marinko Štern v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Tadeja Krečič.    
Alenka Gerlovič (1919-2010)

Alenka Gerlovič (1919-2010)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. oktober ― Ob 100. obletnici rojstva slikarke in likovne pedagoginje Sedemnajstega septembra je minilo sto let od rojstva slikarke in likovne pedagoginje Alenke Gerlovič. Velik del mladosti je preživela v Brežicah in tega obdobja se je tudi pozneje z naklonjenostjo spominjala. Šolala se je v Ljubljani, študirala pa v Zagrebu. Ustvarjati je začela v partizanih, po vojni se je izpopolnjevala v Parizu. Delovala je tudi kot scenografinja. Intenzivno se je posvečala krajinarskemu slikarstvu, v poznejšem obdobju pa zlasti akvarelu. Veliko je potovala. V radijskem arhivu hranimo pogovor, ki ga je z Alenko Gerlovič leta 1999, ko je imela 80 let, posnela Vida Curk.
Matjaž Ivanišin

Matjaž Ivanišin

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. oktober ― "V dokumentarcu se avtor nikdar ne more skriti za svojim materialom" Gost v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je Matjaž Ivanišin, eden najbolj samosvojih filmskih ustvarjalcev pri nas. Do zdaj se je posvečal predvsem dokumentarni filmski formi. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba so bili nagrajeni doma in v  tujini. Ivanišinov prvi celovečerni igrani film Oroslan  je bil uvrščen v tekmovalni program 72. Mednarodnega filmskega festivala v Locarnu, Milivoj Miki Roš pa je za vlogo v filmu prejel nagrado za najboljšega stranskega igralca na letošnjem 22. Festivalu slovenskega filma. Matjaž Ivanišin s filmom nadaljuje svojo pot, na kateri se ne boji raziskovanja novih smernic na področju filmske umetnosti. Z Matjažem Ivanišinom se je pogovarjala Tesa Drev.
Janez Menart

Janez Menart

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 29. september ― "Svet je lep tembolj, ker je minljiv." Devetindvajsetega septembra je minilo devetdeset let od rojstva pesnika in prevajalca Janeza Menarta. Veseli smo, ker v našem arhivu hranimo dragocen posnetek razmišljanja Janeza Menarta, ki je nastal leta 1981, ko je imel pesnik nekaj čez petdeset let in je bil na vrhuncu svojega ustvarjanja. Iz njegovega pripovedovanja veje značilen humor, s katerim se je Menart loteval tudi manj prijetnih spoznanj, povezanih s srednjeletnim obdobjem in življenjem nasploh. V oddaji omenjeni urednik je bil takrat Ciril Stani.
Mirko Kambič – ob 100. obletnici rojstva

Mirko Kambič – ob 100. obletnici rojstva

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 18. september ― "Tudi v času digitalne fotografije je mojster mojster - ampak to mora postati" Oddajo namenjamo ustvarjanju zgodovinarja in fotografa Mirka Kambiča – avgusta je minilo 100 let od njegovega rojstva. Mirko Kambič je leta 1946 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1959 še na Filozofski fakulteti, kjer je tudi magistriral. Bil je urednik pri Sava filmu v Ljubljani, v osemdesetih je na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino fotografije. Po letu 1954 se je posvetil barvni fotografiji, veliko je slikal in razstavljal, predvsem v tujini. Utemeljil je raziskovanje zgodovine fotografije na Slovenskem in objavil veliko razprav in člankov. Leta 2014 so Mirku Kambiču v Buenos Airesu podelili priznanje mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, prejel je tudi nagrado Izidorja Cankarja, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, in Puharjevo nagrado za življenjsko delo na področju fotografije. Umrl je leta 2017. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Mirkom Kambičem, ki ga je leta 2014 z njim posnela Vida Curk.
Slikar Mitja Ficko

Slikar Mitja Ficko

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. september ― "Sliko delam preko doživljanja in ne preko posnemanja." V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom danes gostimo slikarja Mitjo Ficka. V Sloveniji in tujini uveljavljenega slikarja je močno zaznamovalo otroštvo na podeželju Prlekije, po končani osnovni šoli se je preselil v Maribor, pozneje je v Ljubljani študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Specialko je opravil pri profesorici Metki Krašovec, pozneje pa je svoj drugi ustvarjalni poligon našel v Leipzigu, kjer ima v poslopju Spinnerei – nekdanji bombažni predilnici, danes pa je to umetniško mesto v malem z ateljeji, galerijami in drugimi razstavnimi in družabnimi prostori – tudi svoj atelje. “Dela Mitje Ficka in obravnavano sliko lahko na splošno uvrščamo med figuralno fantazijsko slikarstvo z izhodiščem v romantični tradiciji. Z igrivimi in sugestivnimi motivi se odmika od razumske in pomenske interpretacije in tako slika lasten domišljijski svet, ki ponuja neomejene možnosti branja. Četudi so detajlno naslikani motivi deloma prevzeti iz dejanskosti, so v medsebojni kombinaciji lahko le odraz fantazijskega sveta slikarja. Fickove upodobitve izhajajo iz lastnega izkustva, ki ga slikar preobrazi v fantazijske objekte; le-ti pa namigujejo na njegovo izkustvo in vzdušje ob tem, a ga zagotovo ne poskušajo razložiti«, je zapisala Kristina Ferk, umetnostna zgodovinarka in kuratorica. Mitja Ficka je pred mikrofon povabila Petra Tanko.
Primož Kozak

Primož Kozak

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. september ― Ob devetdeseti obletnici rojstva 11. septembra leta 1929 se je v Ljubljani rodil Primož Kozak, slovenski dramatik in esejist, avtor gledaliških iger kot so Dialogi, Proces, Afera in Legenda o svetem Che, ki se uvrščajo med vrhunce tedanjega pisanja za gledališče na Slovenskem. Vendar je Primož Kozak pisal tudi prodorne eseje in je dobil za knjigo Peter Klepec v Ameriki nagrado Prešernovega sklada. Bil je tudi filmski in televizijski scenarist, napisal je dramatizaciji Ptičkov brez gnezda Frana Milčinskega in Hlapca Jerneja Ivana Cankarja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom govori Primož Kozak o sebi, svojem delu in položaju umetnika v družbi ter o vrednotah povojne slovenske družbe sploh.
še novic