Jelka Reichman

Jelka Reichman

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. avgust ― Ena osrednjih slovenskih ilustratork bo dopolnila osem desetletij V oddaji bomo prisluhnili Jelki Reichman, ilustratorki, ki že dolga desetletja bogati ilustrirane knjige zgodb in pesmi otrok, včasih tudi odraslih. Kdo ne pozna njenih najbolj priljubljenih ilustracij knjig Moj prijatelj Piki Jakob in Maček Muri Kajetana Koviča, Miškolin Josipa Ribičiča in Šivilja in škarjice Dragotina Ketteja? In naštevali bi lahko še in še. Jelka Reichman se je rodila pred osemdesetimi leti v Ljubljani. Ob jubileju je izšla nova knjiga z naslovom Rasla je Jelka, v kateri so zbrane pesmi slovenskih pesnikov in ljudske pesmi, ki jih je Jelka Reichman ilustrirala. Jelka Reichman je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se z umetnico pogovarja Barbara Jurkovšek.
Marjan Tomšič

Marjan Tomšič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. avgust ― Njegova literatura je povezana z okoljem Šavrinskih Brd, tako v vsebini kot v jeziku. Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo pisatelju Marjanu Tomšiču, ki je pred dnevi dopolnil 80 let. Rodil se je na Štajerskem, že desetletja pa živi na Primorskem. Tudi njegova literatura je povezana z okoljem Šavrinskih Brd, tako v vsebini kot v jeziku. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je z Marjanom Tomšičem leta 2009 posnel Matej Juh.  
Ferdo Godina

Ferdo Godina

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 5. avgust ― Pogovor z enim najpomembnejših prekmurskih literatov iz leta 1982. V našem radijskem zvočnem arhivu hranimo dragocen posnetek oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je o svojem življenju in ustvarjanju leta 1982 pripovedoval Ferdo Godina, eden najpomembnejših prekmurskih literatov 20. stoletja.
Slikarka Suzana Brborović

Slikarka Suzana Brborović

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 25. julij ― "Srečna sem, ker imam studio v leipziškem Spinnerei-u, kjer so naredili okrog 100 ateljejev in je čudovit preplet znanih in manj znanih umetnikov in njihovih zgodb. Suzana Brborović je slikarka mlajše generacije, ki je po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2016 zaključila tudi dvoletni mojstrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Leipzigu. Po končanem študiju je v Leipzigu tudi ostala. A samo začasno, pravi. Za svoje delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado leta 2012 in Essl Art Award CEE 2011. Od leta 2010 redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstava v Sloveniji in zunaj nje. Njena dela so v več mednarodnih javnih zbirkah, kot sta Essl muzej v Avstriji in Bayer Kultur v Nemčiji, prav tako tudi v zasbenih. Pri delu izhaja iz vsakdanjika: privlačita jo industrijska arhitektura in arhitekturna zapuščina, kot jo je spoznavala že v domačem Kranju, med bivanjem v Leipzigu pa se je ob soočenju z arhitekturno dediščino tamkajšnjega okolja začela širše spraševati o urbanizmu in njegovi funkciji znotraj modernega mesta, prepletenega z zgodovino. Njena zadnja predstavitev v Sloveniji je bila na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, na začetku tega leta v Moderni galeriji. K pogovoru v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabila Petra Tanko.      
Danilo Lokar

Danilo Lokar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. julij ― Ob 30. obletnici smrti pisatelja in zdravnika Danila Lokarja Enaindvajsetega junija je minilo 30 let od smrti pisatelja in zdravnika Danila Lokarja. Rodil se je leta 1892 v Ajdovščini in kot otrok izkusil težke socialne razmere. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, na Dunaju je končal študij medicine. Kot zdravnik je služboval v več krajih, od leta 1925 v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan v italijansko Medejo, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil primorskim partizanom. Kmalu po vojni se je kot zdravnik upokojil in se povsem posvetil pisateljevanju. Pisal je predvsem dolge novele, ki so pogosto avtobiografsko obarvane. Pisateljsko sta Lokarja določala psihološki realizem in ekspresionizem. Za zbirko novel Sodni dan na vasi je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado. Vabimo vas, da v dragoceni arhivski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je Danilo Lokar leta 1984 – pet let pred smrtjo – obudil spomine na rano mladost, predvsem na starša, ki sta se zelo različno spopadala z življenjem.
Ivo Mršnik

Ivo Mršnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 17. julij ― Ob umetnikovi osemdesetletnici Junija je dopolnil 80 let akademski slikar in grafik Ivo Mršnik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je lani prejel nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo – posebej so omenili njegovo prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti se je Ivo Mršnik lani pogovarjal z Aleksandro Saško Gruden.
Dušan Mlakar

Dušan Mlakar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. julij ― Nedavno je dopolnil 80 let režiser Dušan Mlakar Nedavno je dopolnil 80 let režiser Dušan Mlakar. Svojo bogato kariero je skoraj v celoti namenil gledališču – kot gledališki režiser, tudi scenograf, umetniški vodja in gledališki direktor in navsezadnje kot profesor gledališke režije na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. Njegov režijski opus je obširen in kvaliteten; v zadnjih letih režira predvsem v ljubiteljskih gledališčih. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je leta 1996, ko je ustvarjal na večini slovenskih gledaliških odrov, Dušan Mlakar pripovedoval o svoji ustvarjalni poti pa tudi o sodobnem gledališču.
Miranda Caharija

Miranda Caharija

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 8. julij ― Poklon veliki igralki Na kraškem dvorišču Muzeja Slovenskih filmskih igralcev je potekala tradicionalna prireditev Poklon, letos posvečena igralki Mirandi Caharija. Ob tej priložnosti je izšla monografska publikacija Poklon Mirandi Caharija, v kateri se je Jasmina Šepetavc poglobila v igralkin filmski opus. Zato objavljamo v oddaji pogovor z dramsko igralko Mirando Caharija iz leta 2005, ko se je z umetnico pogovarjala Vida Curk. Miranda Caharija je bila kot članica Stalnega slovenskega gledališča Trst več kot štiri desetletja zamejstvu in igranju v tem okolju popolnoma predana. V njenem opusu je najti kakih 160 vlog, med njimi številne, ki zahtevajo poglobljeno razumevanje in vživljanje v karakter interpretirane vloge in v katerih je moč začutiti kompleksnih ženskih likov, v katerih je lahko Miranda Caharija v popolnosti izrazila svojo umetniško in igralsko zrelost. Igrala je tudi v filmih, z izjemnim uspehom prav v filmu Eva Francija Slaka, ki so ga predvajali na prireditvi. Za svoje ustvarjanje je dobila najvišja priznanja, med drugim tudi Borštnikov prstan leta 2005.
Dušan Kirbiš

Dušan Kirbiš

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 4. julij ― Za Kirbiša je značilen slikarski razmislek o aktualni govorici podobe kot kulturnem, psihičnem in materialnem proizvodu Akademski slikar Dušan Kirbiš je pred kratkim serijo najnovejših del prikazal v galeriji Kazemate na Ljubljanskem gradu, kjer je v svoji značilni avtopoetiki ponudil razmislek o aktualni govorici podobe kot kulturnem, psihičnem in materialnem proizvodu. Kirbiš je eden osrednjih predstavnikov postmodernizma na Slovenskem, del njegovega opusa se uvršča v neo-ekspresionizem. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kjer je med leti 1978 in 1982 opravil slikarsko in grafično specialko. Študijsko se je izpopolnjeval v Berlinu, Londonu, New Yorku in drugod. Leta 2000 je pridobil naziv redni profesor za področje likovne teorije in barvnih študij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. O svojem življenju in delu je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.
Barbara Pešut

Barbara Pešut

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 11. junij ― Pesnica in pisateljica z izjemno voljo do življenja in ustvarjanja Barbara Pešut je prepoznavno in odlično sooblikovala in sooblikuje tako slovensko popevko kot poezijo in pripovedništvo. Med drugim je napisala besedilo za hit Samo ljubezen skupine Sestre, objavila pa je tudi več pesniških zbirk in pripovednih del. Leta 2005 je tako izšel (pod psevdonimom Eva Pacher) njen kratki roman Čudoviti klon, v katerem je drzno združila žanr utopije in trde erotike. Pozneje se je k erotiki še večkrat vrnila, zmerom sugestivno, berljivo, tudi provokativno in humorno, tako s pesniškimi zbirkami Prej, potem, potem, prej (2009), Granit žafran (2014) in Eksplicitne (2016) ter z zbirko kratkih zgodb Jebopisi (2018, pod psevdonimom). Leta 2016 je objavila avtobiografsko delo Prva polovica: slastne četrtine, letos pa tudi avtobiografsko obarvano delo Pisma iz JLA, ki je med drugim hvalnica ljubezni. Pogovor z umetnico, ki navkljub hudi bolezni z izjemno voljo vztraja in ustvarja, je na njenem domu v Šiški posnel Marko Golja.
Bogdan Čobal

Bogdan Čobal

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. junij ― To pomlad je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo – nagrado podeljuje Mestna občina Maribor – prejel slikar Bogdan Čobal. To pomlad je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo – nagrado podeljuje Mestna občina Maribor – prejel slikar Bogdan Čobal. Rodil se je leta 1942, leta 1967 je na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost diplomiral pri Maksimu Sedeju. Slišali boste arhivski pogovor, v katerem je leta 1999 Bogdan Čobal iskrivo razmišljal o ustvarjanju – svojem in nasploh.
Edi Šelhaus (1919-2011)

Edi Šelhaus (1919-2011)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. maj ― V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so nedavno odprli razstavo z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so nedavno odprli razstavo z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. Z njo zaznamujejo stoletnico rojstva enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev. V Muzeju hranijo večino Šelhausovega fotografskega fonda iz njegovega več kot šestdesetletnega ustvarjalnega obdobja od druge svetovne vojne do začetka 21. stoletja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pa boste slišali pogovor, ki ga je ob Šelhausovi devetdesetletnici posnela Ingrid Kovač Brus.
Marija Vidau, kostumografka

Marija Vidau, kostumografka

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. maj ― Dobitnica nagrade Polde Bibič Združenja dramskih umetnikov Slovenije V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili Marijo Vidau, upokojeno kostumografko iz Trsta in letošnjo dobitnico nagrade Poldeta Bibiča Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Na področju kostumografije je v svojem dolgoletnem ustvarjanju pomembno oblikovala umetniške usmeritve Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, v katerem je ves čas delal, v prepletanju tradicije in inovativnosti oblikovala prepoznaven slog in ga prenašala tudi v druga gledališča. Z Marijo Vidau se bo pogovarjala Neva Zajc.
Marjan Gumilar

Marjan Gumilar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. maj ― V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar, akademski slikar, ki ga tokrat gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Gumilar velja za enega naših najprepričljivejših raziskovalcev možnosti slike z izhodišči v izkušnji modernistične abstrakcije, ki si vprašanja o statusu slike zastavlja skozi vpetost v tukaj in zdaj. Med letoma 1976–80 je študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, Univerze v Ljubljani. Študijsko je nekajkrat potoval v Pariz, ter bival tudi v New Yorku. Ob avtorskem delu od leta 2007 deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, nazadnje pred dvema letoma nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z njim se je o njegovi ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Zora Plešnar

Zora Plešnar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. maj ― V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica, po poklicu pedagoginja, vseskozi pa članica Fotokluba Maribor, je sodelovala na več kot 700 skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu ter prejela 135 nagrad in pohval. Sodi med predstavnike tako imenovane črne fotografije na Slovenskem; ustvarjala je večinoma v črno-beli fotografski tehniki. Slišali boste pogovor, ki ga je s fotografinjo pred nekaj leti posnela Aleksandra Saška Gruden.
še novic