Marinka Štern, dramska igralka

Marinka Štern, dramska igralka

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. oktober ― Dobitnica Borštnikovega prstana 2019 »Igralska predanost, vrhunskost in unikatnost.« Tako so gledališki strokovnjaki  označili več desetletno odrsko ustvarjanje Marinke Štern, dramske igralke. V nedeljo, 27. oktobra, si bo na zaključni slavnosti Borštnikovega srečanja v Mariboru nadela Borštnikov prstan, najvišje priznanje, kar ga more dobiti slovenska igralka ali igralec. Marinka Štern je najgloblje in najdlje povezana s Slovenskim mladinskim gledališčem. Prav tam je ustvarila največje vloge, ki jih pomnimo še danes: Arkadina v Utvi Antona Pavloviča Čehova,  Susn v istoimenski Achternbuschevi drami, Penelopa v Tauferjevi igri Odisej in sin, odigrala je tudi izvrstne filmske vloge, zadnje čase smo jo gledali v televizijskih nanizankah Usodno vino in Reka ljubezni, arhiv radia Slovenija pa hrani številne radijske igre in literarne oddaje z njenimi interpretacijami. Ob najvišjem igralskem priznanju se z Marinko Štern v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Tadeja Krečič.    
Alenka Gerlovič (1919-2010)

Alenka Gerlovič (1919-2010)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. oktober ― Ob 100. obletnici rojstva slikarke in likovne pedagoginje Sedemnajstega septembra je minilo sto let od rojstva slikarke in likovne pedagoginje Alenke Gerlovič. Velik del mladosti je preživela v Brežicah in tega obdobja se je tudi pozneje z naklonjenostjo spominjala. Šolala se je v Ljubljani, študirala pa v Zagrebu. Ustvarjati je začela v partizanih, po vojni se je izpopolnjevala v Parizu. Delovala je tudi kot scenografinja. Intenzivno se je posvečala krajinarskemu slikarstvu, v poznejšem obdobju pa zlasti akvarelu. Veliko je potovala. V radijskem arhivu hranimo pogovor, ki ga je z Alenko Gerlovič leta 1999, ko je imela 80 let, posnela Vida Curk.
Matjaž Ivanišin

Matjaž Ivanišin

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. oktober ― "V dokumentarcu se avtor nikdar ne more skriti za svojim materialom" Gost v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je Matjaž Ivanišin, eden najbolj samosvojih filmskih ustvarjalcev pri nas. Do zdaj se je posvečal predvsem dokumentarni filmski formi. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba so bili nagrajeni doma in v  tujini. Ivanišinov prvi celovečerni igrani film Oroslan  je bil uvrščen v tekmovalni program 72. Mednarodnega filmskega festivala v Locarnu, Milivoj Miki Roš pa je za vlogo v filmu prejel nagrado za najboljšega stranskega igralca na letošnjem 22. Festivalu slovenskega filma. Matjaž Ivanišin s filmom nadaljuje svojo pot, na kateri se ne boji raziskovanja novih smernic na področju filmske umetnosti. Z Matjažem Ivanišinom se je pogovarjala Tesa Drev.
Janez Menart

Janez Menart

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 29. september ― "Svet je lep tembolj, ker je minljiv." Devetindvajsetega septembra je minilo devetdeset let od rojstva pesnika in prevajalca Janeza Menarta. Veseli smo, ker v našem arhivu hranimo dragocen posnetek razmišljanja Janeza Menarta, ki je nastal leta 1981, ko je imel pesnik nekaj čez petdeset let in je bil na vrhuncu svojega ustvarjanja. Iz njegovega pripovedovanja veje značilen humor, s katerim se je Menart loteval tudi manj prijetnih spoznanj, povezanih s srednjeletnim obdobjem in življenjem nasploh. V oddaji omenjeni urednik je bil takrat Ciril Stani.
Mirko Kambič – ob 100. obletnici rojstva

Mirko Kambič – ob 100. obletnici rojstva

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 18. september ― "Tudi v času digitalne fotografije je mojster mojster - ampak to mora postati" Oddajo namenjamo ustvarjanju zgodovinarja in fotografa Mirka Kambiča – avgusta je minilo 100 let od njegovega rojstva. Mirko Kambič je leta 1946 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1959 še na Filozofski fakulteti, kjer je tudi magistriral. Bil je urednik pri Sava filmu v Ljubljani, v osemdesetih je na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino fotografije. Po letu 1954 se je posvetil barvni fotografiji, veliko je slikal in razstavljal, predvsem v tujini. Utemeljil je raziskovanje zgodovine fotografije na Slovenskem in objavil veliko razprav in člankov. Leta 2014 so Mirku Kambiču v Buenos Airesu podelili priznanje mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, prejel je tudi nagrado Izidorja Cankarja, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, in Puharjevo nagrado za življenjsko delo na področju fotografije. Umrl je leta 2017. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Mirkom Kambičem, ki ga je leta 2014 z njim posnela Vida Curk.
Slikar Mitja Ficko

Slikar Mitja Ficko

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. september ― "Sliko delam preko doživljanja in ne preko posnemanja." V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom danes gostimo slikarja Mitjo Ficka. V Sloveniji in tujini uveljavljenega slikarja je močno zaznamovalo otroštvo na podeželju Prlekije, po končani osnovni šoli se je preselil v Maribor, pozneje je v Ljubljani študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Specialko je opravil pri profesorici Metki Krašovec, pozneje pa je svoj drugi ustvarjalni poligon našel v Leipzigu, kjer ima v poslopju Spinnerei – nekdanji bombažni predilnici, danes pa je to umetniško mesto v malem z ateljeji, galerijami in drugimi razstavnimi in družabnimi prostori – tudi svoj atelje. “Dela Mitje Ficka in obravnavano sliko lahko na splošno uvrščamo med figuralno fantazijsko slikarstvo z izhodiščem v romantični tradiciji. Z igrivimi in sugestivnimi motivi se odmika od razumske in pomenske interpretacije in tako slika lasten domišljijski svet, ki ponuja neomejene možnosti branja. Četudi so detajlno naslikani motivi deloma prevzeti iz dejanskosti, so v medsebojni kombinaciji lahko le odraz fantazijskega sveta slikarja. Fickove upodobitve izhajajo iz lastnega izkustva, ki ga slikar preobrazi v fantazijske objekte; le-ti pa namigujejo na njegovo izkustvo in vzdušje ob tem, a ga zagotovo ne poskušajo razložiti«, je zapisala Kristina Ferk, umetnostna zgodovinarka in kuratorica. Mitja Ficka je pred mikrofon povabila Petra Tanko.
Primož Kozak

Primož Kozak

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. september ― Ob devetdeseti obletnici rojstva 11. septembra leta 1929 se je v Ljubljani rodil Primož Kozak, slovenski dramatik in esejist, avtor gledaliških iger kot so Dialogi, Proces, Afera in Legenda o svetem Che, ki se uvrščajo med vrhunce tedanjega pisanja za gledališče na Slovenskem. Vendar je Primož Kozak pisal tudi prodorne eseje in je dobil za knjigo Peter Klepec v Ameriki nagrado Prešernovega sklada. Bil je tudi filmski in televizijski scenarist, napisal je dramatizaciji Ptičkov brez gnezda Frana Milčinskega in Hlapca Jerneja Ivana Cankarja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom govori Primož Kozak o sebi, svojem delu in položaju umetnika v družbi ter o vrednotah povojne slovenske družbe sploh.
Željko Kozinc

Željko Kozinc

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 30. avgust ― Vedno želim biti svoj. Sem radoveden človek, med drugi pove Željko Kozinc v intervjuju. Njegov opus mu pritrjuje. Željko Kozinc je izjemno vsestranski avtor. Kot scenarist se je podpisal pod vrsto zanimivih scenarijev – po njegovih scenarijih je Božo Šprajc posnel družbenokritična filma Krč (1979) in Dih (1983), Jane Kavčič otroški film Učna leta izumitelja Polža (1982), Andrej Mlakar pa Christophoros (1985), ki tematizira spravo med nekdanjima sovražnikoma. Zelo obsežen je Kozinčev pripovedni opus, katerega razpon sega od vojnih travm do sodobnosti, njegova poezija pa se sicer navezuje na intimistično izkušnjo in tradicijo, vendar jo prenavlja in posodablja z modernističnimi intervencijami. Njegova najnovejša zbirka Pomlad kot zmeraj tako predstavlja avtorja kot pesnika, ki še ni rekel poslednje besede. Še najbolj znan in bran je umetnik po svojih potopisih, hvalnicah domovini in njenim lepotam ter zanimivostim. Toda čeprav so njegovi potopisi pisani kot spodbuda morebitnim izletnikom, se Kozinc ne odpove osebnim komentarjem, kot na primer v besedilu o jasi Kunč. Ob okroglem jubileju se je z Željkom Kozincem pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.
Jelka Reichman

Jelka Reichman

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. avgust ― Ena osrednjih slovenskih ilustratork bo dopolnila osem desetletij V oddaji bomo prisluhnili Jelki Reichman, ilustratorki, ki že dolga desetletja bogati ilustrirane knjige zgodb in pesmi otrok, včasih tudi odraslih. Kdo ne pozna njenih najbolj priljubljenih ilustracij knjig Moj prijatelj Piki Jakob in Maček Muri Kajetana Koviča, Miškolin Josipa Ribičiča in Šivilja in škarjice Dragotina Ketteja? In naštevali bi lahko še in še. Jelka Reichman se je rodila pred osemdesetimi leti v Ljubljani. Ob jubileju je izšla nova knjiga z naslovom Rasla je Jelka, v kateri so zbrane pesmi slovenskih pesnikov in ljudske pesmi, ki jih je Jelka Reichman ilustrirala. Jelka Reichman je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se z umetnico pogovarja Barbara Jurkovšek.
Marjan Tomšič

Marjan Tomšič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. avgust ― Njegova literatura je povezana z okoljem Šavrinskih Brd, tako v vsebini kot v jeziku. Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo pisatelju Marjanu Tomšiču, ki je pred dnevi dopolnil 80 let. Rodil se je na Štajerskem, že desetletja pa živi na Primorskem. Tudi njegova literatura je povezana z okoljem Šavrinskih Brd, tako v vsebini kot v jeziku. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je z Marjanom Tomšičem leta 2009 posnel Matej Juh.  
Ferdo Godina

Ferdo Godina

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 5. avgust ― Pogovor z enim najpomembnejših prekmurskih literatov iz leta 1982. V našem radijskem zvočnem arhivu hranimo dragocen posnetek oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je o svojem življenju in ustvarjanju leta 1982 pripovedoval Ferdo Godina, eden najpomembnejših prekmurskih literatov 20. stoletja.
Slikarka Suzana Brborović

Slikarka Suzana Brborović

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 25. julij ― "Srečna sem, ker imam studio v leipziškem Spinnerei-u, kjer so naredili okrog 100 ateljejev in je čudovit preplet znanih in manj znanih umetnikov in njihovih zgodb. Suzana Brborović je slikarka mlajše generacije, ki je po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2016 zaključila tudi dvoletni mojstrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Leipzigu. Po končanem študiju je v Leipzigu tudi ostala. A samo začasno, pravi. Za svoje delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado leta 2012 in Essl Art Award CEE 2011. Od leta 2010 redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstava v Sloveniji in zunaj nje. Njena dela so v več mednarodnih javnih zbirkah, kot sta Essl muzej v Avstriji in Bayer Kultur v Nemčiji, prav tako tudi v zasbenih. Pri delu izhaja iz vsakdanjika: privlačita jo industrijska arhitektura in arhitekturna zapuščina, kot jo je spoznavala že v domačem Kranju, med bivanjem v Leipzigu pa se je ob soočenju z arhitekturno dediščino tamkajšnjega okolja začela širše spraševati o urbanizmu in njegovi funkciji znotraj modernega mesta, prepletenega z zgodovino. Njena zadnja predstavitev v Sloveniji je bila na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, na začetku tega leta v Moderni galeriji. K pogovoru v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabila Petra Tanko.      
Danilo Lokar

Danilo Lokar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. julij ― Ob 30. obletnici smrti pisatelja in zdravnika Danila Lokarja Enaindvajsetega junija je minilo 30 let od smrti pisatelja in zdravnika Danila Lokarja. Rodil se je leta 1892 v Ajdovščini in kot otrok izkusil težke socialne razmere. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, na Dunaju je končal študij medicine. Kot zdravnik je služboval v več krajih, od leta 1925 v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan v italijansko Medejo, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil primorskim partizanom. Kmalu po vojni se je kot zdravnik upokojil in se povsem posvetil pisateljevanju. Pisal je predvsem dolge novele, ki so pogosto avtobiografsko obarvane. Pisateljsko sta Lokarja določala psihološki realizem in ekspresionizem. Za zbirko novel Sodni dan na vasi je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado. Vabimo vas, da v dragoceni arhivski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je Danilo Lokar leta 1984 – pet let pred smrtjo – obudil spomine na rano mladost, predvsem na starša, ki sta se zelo različno spopadala z življenjem.
Ivo Mršnik

Ivo Mršnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 17. julij ― Ob umetnikovi osemdesetletnici Junija je dopolnil 80 let akademski slikar in grafik Ivo Mršnik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je lani prejel nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo – posebej so omenili njegovo prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti se je Ivo Mršnik lani pogovarjal z Aleksandro Saško Gruden.
še novic