Baletna plesalka Lidija Sotlar

Baletna plesalka Lidija Sotlar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 22. oktober ― Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli Baletna plesalka Lidija Sotlar se je rodila leta 1929 v Kruševcu, v Ljubljano je prišla v času druge svetovne vojne. Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Kot balerina je v ljubljanski operni hiši ustvarila več kot šestdeset likov širokega baletnega repertoarja tako temperamentnih kot nežnih, liričnih. Bila je odlična pedagoginja številnih generacij slovenskih baletnikov. Leta 2006 je objavila knjigo Spomini balerine. Za svoje delo je leta 1997 prejela Nagrado Lydie Wisiak in leta 2009 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz  leta 1981 pripoveduje o svoji profesionalni in življenjski poti.
Vlasta Zorko

Vlasta Zorko

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 15. oktober ― Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili akademsko kiparko Vlasto Zorko. Umetnica se je rodila leta 1934 v Mariboru, ki mu ostaja zvesta vse do danes. Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno jo lahko štejemo za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi šolanimi kiparkami prva, ki se je na tem področju tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov in tudi širše vtisnila najbolj s kiparskimi postavitvami v javnem prostoru pa tudi z intimnimi in s čustvi prežetimi malimi plastikami. Letos je Umetnostna galerija Maribor pripravila prvo pregledno razstavo del Vlaste Zorko. Z avtorico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Brane Mozetič

Brane Mozetič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. oktober ― Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že kot dijak Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že  kot dijak leta 1976, dve leti pozneje je v samozaložbi izdal zbirko Soledadési, v zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v Škucevem literarnem zborniku in Pesniškem almanahu mladih, nato pa je sledila vrsta pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja (1987), Banalije (2003) in Nedokončane skice neke revolucije (2013). Mozetič je objavil tudi nekaj pripovednih del, tako za otroke in za odrasle, prevedel je vrsto avtorjev, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta ter uredil kar nekaj antologij s homoerotično motiviko. Ob svoji šestdesetletnici bo Brane Mozetič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripovedoval o svojem otroštvu, odkrivanju poezije, ustvarjanju, pa tudi o tem, kakšno mesto ima v slovenski kulturi in kaj mu pomenijo prevodi v tuje jezike, prebral pa bo še pesem, ki se začne z verzom Sanjam, da sem panter. Nikar ne zamudite.
Skladatelj Ivo Petrić (1931-2018)

Skladatelj Ivo Petrić (1931-2018)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 1. oktober ― Njegov obsežni skladateljski opus je namenjen predvsem instrumentalni glasbi. Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo spominu na nedavno preminulega skladatelja Iva Petrića. Njegov obsežni skladateljski opus je namenjen predvsem instrumentalni glasbi. Poklicno glasbeno pot je začel kot oboist Orkestra Radia Ljubljana, bil je med ustanovitelji Kluba komponistov in skladateljske skupine Pro musica viva, ki je prirejala koncerte nove slovenske glasbe, več kot dvajset let je bil umetniški vodja in dirigent vodilne slovenske zasedbe 20. stoletja za sodobno glasbo ansambla “Slavko Osterc”. Nato je bil šestnajst let umetniški vodja Slovenske filharmonije ter dolgoletni vodja in urednik Edicij Društva slovenskih skladateljev. Vsestransko je pomembno vplival na nastanek in izvajanje novih del in na razvoj sodobne slovenske umetnostne glasbe. Za življenjsko delo je leta 2016 dobil Prešernovo nagrado. Takrat se je z njim pogovarjala Tjaša Krajnc.
Edi Berk

Edi Berk

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. september ― Grafični oblikovalec, ki nas svojimi izdelki spremlja na vsakem koraku Edi Berk s svojimi rešitvami oblikovanja znakov, logotipov, celostnih grafičnih podob, knjig, katalogov, letnih poročil, različnih brošur in publikacij, vinskih etiket in druge embalaže, koledarjev, plakatov, poštnih znamk, denarja itn. je eden najvidnejših grafičnih oblikovalcev na Slovenskem. Svojo pot je začel na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kmalu po diplomi pa se je posvetil samo grafičnemu oblikovanju. S kolegom Andrejem Mlakarjem sta ustanovila studio Krog. Njegova dela so objavljena v več kot 170. strokovnih knjigah širom po svetu, v razstavnih katalogih razstav in nekaterih strokovnih revijah. Izdale so jih znane založbe, kot so Graphis, Rockport, PIE Books iz Tokia, Supon iz Washingtona, Art Direcotor’s Club iz New Yorka, Kashiwashobo, Graphic-sha in druge. Edi Berk je imel svoja dela razstavljena na več kot devetdesetih razstavah v New Yorku, Tokiju, Londonu, Parizu, Varšavi, Richmondu, Brnu, Monsu, Toyami, Mexicu Cityju, Moskvi in drugje. Je je dobitnik več nagrad in preko 1000 priznanj. V letu 1993 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na področju vidnih sporočil, letos poleti se je njegov plakat CO2 uvrstil v selekcijo in na mednarodno razstavo v Ekvadorju 2nd Ecuador Poster Bienal. Grafičnega oblikovalca Edija Berka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
France Pibernik

France Pibernik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 17. september ― Osrednja tema njegovega literarnozgodovinskega raziskovanja so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej Oddajo bomo namenili pesniku, publicistu in literarnemu zgodovinarju Francetu Piberniku. Rodil se je 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Šolal se je na klasični gimnaziji v Ljubljani, med vojno pa v nemških šolah v okupiranem Kranju; maturiral je na gimnaziji Kranj 1949. Leta 1955 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil do leta 1958 profesor na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, nato do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Leta 1960 je objavil prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice. Leta 1993 je izšla njegova najbolj dognana pesniška zbirka Ajdova znamenja. Osrednja tema njegovega literarnozgodovinskega raziskovanja so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Napisal je monografije o Mauserju, Balantiču, Hribovšku, Jalnu, Udoviču. France Pibernik je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom leta 1988.
Dr. Andrej Capuder

Dr. Andrej Capuder

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. september ― Leta 2011 je izšla knjiga pesmi doktorja Andreja Capudra z naslovom Rimski soneti Leta 2011 je izšla knjiga pesmi doktorja Andreja Capudra z naslovom Rimski soneti. Takrat je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, profesor francoske književnosti na Filozofski fakulteti, politik in diplomat s Tadejo Krečič posnel pogovor o pesniški zbirki, v kateri je v stotih sonetih upesnil svoje razmisleke ob doživljanju mesta Rima, kjer je delal kot slovenski veleposlanik. Hkrati se je kot erudit in mislec dotaknil še marsikatere druge tematike… pogovor objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom kot hommage pravkar preminulemu slovenskemu literatu, prevajalcu Dantejeve Božanske komedije in profesorju.
Tugo Štiglic, ponov.

Tugo Štiglic, ponov.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. september ― Tugo Štiglic sodi med najbolj prepoznavna imena slovenskega mladinskega filma V ponedeljek, na dan slavnostnega odprtja 21. Festivala slovenskega filma, bodo v Portorožu podelili nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti.  Letos jo bo prejel režiser in scenarist Tugo Štiglic, ki  sodi med najbolj prepoznavna imena slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru (1956), enem najpomembnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih filmov. Režiral ga je Tugov oče France Štiglic, pri katerem je Tugo, sicer diplomirani umetnostni zgodovinar, pozneje delal kot asistent režije. Zaslovel je s celovečernim prvencem Poletje v školjki (1986), ki mu je dve leti pozneje sledilo prav tako uspešno nadaljevanje. Po osamosvojitvi je posnel dva igrana TV filma po literarnih predlogah: Nasmeh pod pajčolanom (1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj (1994) po noveli Cirila Kosmača. Leta 1998 je posnel film Patriot po scenariju Igorja Karlovška in ustvaril enega redkih slovenskih akcijskih filmov, ki v slogu in vizualni govorici spominja na  popularne ameriške trilerje iz 80-ih in 90-ih let. Pozneje je posnel še tri mladinske filme: TV film Dvojne počitnice (2001) po istoimenski predlogi Braneta Dolinarja, Pozabljeni zaklad (2002) po romanu Ivana Sivca in TV film Črni bratje (2010) po povesti Franceta Bevka, s katerim se je vrnil k temi upora proti fašizmu pred 2. svetovno vojno. V desetletjih delovanja na RTV Slovenija je režiral vrsto dokumentarnih, reportažnih, propagandnih in etnografskih filmov ter radijskih iger. S Tugom Štiglicem se je leta 2006 pogovarjala Ingrid Kovač Brus.
Ciril Zlobec (1925-2018)

Ciril Zlobec (1925-2018)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. avgust ― Bil je pisatelj, publicist, prevajalec, tudi politik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, najprej in predvsem pa pesnik V 94. letu je pred dnevi umrl Ciril Zlobec – bil je pisatelj, publicist, prevajalec, tudi politik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, najprej in predvsem pa pesnik. V spomin nanj bomo predvajali arhivsko oddajo iz leta 1982, v kateri je Ciril Zlobec na vrhuncu moči razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju – predvsem pesniškem.
Miran Herzog

Miran Herzog

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. avgust ― Šestnajstega avgusta je minilo 90 let od rojstva gledališkega režiserja Mirana Herzoga Šestnajstega avgusta je minilo 90 let od rojstva gledališkega režiserja Mirana Herzoga. Rodil se je v Ljubljani, študiral je filmsko režijo, vendar se je pozneje povsem posvetil gledališču – ne samo kot režiser, temveč tudi kot gledališki pedagog. Režiral je v vseh slovenskih gledališčih pa tudi drugod po nekdanji Jugoslaviji. Čeprav gledališka umetnost morda najhitreje utone v pozabo, se je Miran Herzog z mnogimi svojimi režijami vendarle vtisnil v slovenski gledališki spomin; za svoje ustvarjanje pa je leta 1969 tudi prejel nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom in v njej arhivskemu posnetku razmišljanja režiserja Mirana Herzoga iz  leta 1985. Miran Herzog je umrl leta 2001.
Alenka Vidrgar

Alenka Vidrgar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. avgust ― Ustvarjalka, ki je v zadnjem času na likovno prizorišče pri nas vnesla kamnite zveneče skulpture, bo naslednji teden te predstavila na razstavi v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo akademsko kiparko mag. Alenko Vidrgar. Ustvarjalka, ki je v zadnjem času na likovno prizorišče pri nas vnesla kamnite zveneče skulpture, bo naslednji teden te predstavila na razstavi v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), hkrati pa bodo glasbeniki Slovenskega tolkalnega projekta (STOP) ob njenih skulpturah pripravili glasbeni dogodek. Vidrgarjevo je poleg kiparstva, keramike, grafike in vizualnih komunikacij že v času študija na ALUO pritegnil tudi medij fotografije;  po končanem študiju leta 1985 je fotografijo štiri leta poučevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Zdaj deluje kot svobodna umetnica. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj, zadnje lani prav za kamnite zveneče skulpture  Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru pri ZDSLU. O svojem delu in ustvarjanju je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden Alenka Vidrgar povedala …
Marjan Pungartnik

Marjan Pungartnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. avgust ― Konec julija je dopolnil 70 let  pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik Marjan Pungartnik Konec julija je dopolnil 70 let  pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik. Rodil se je na zahodnem obrobju Pohorja, kar je zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje. Diplomiral je iz novinarstva, že desetletja pa se ob pisanju ukvarja tudi  z mentorskim in uredniškim delom. Urejal je številne publikacije in vpeljal prvo slovensko literarno spletno revijo Locutio. Z Marjanom Pungartnikom se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk.
Savo Sovre

Savo Sovre

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 2. avgust ― Slikar, grafik in glasbenik ter plavalec - ob devetdeseti obletnici rojstva Savo Sovrè, slikar in grafik ter violonist se je rodil 7. julija 1928 v Ormožu. Po osnovni šoli v Vuzenici in Ljubljani ter gimnaziji, ki jo je končal ob koncu druge svetovne vojne v Ljubljani, je do leta 1953 obiskoval Akademijo za likovno umetnost na koncu v specialki Gabrijela Stupice; hkrati je končal srednjo glasb. šolo violine, izpopolnjeval se je v Parizu v grafični. šoli Maxa Friedländerja. Razstavljal je v Sloveniji in v Stockholmu. Veliko je ilustriral in opremljal tiskane izdaje: knjige in časopise. Savo Sovre je bil tudi vrhunski plavalec, zato je leta 1981 Franek Trefalt posnel z umetnikom in športnikom intervju, ki ga objavljamo ob devetdesetletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca in športnika.
Žaro Tušar

Žaro Tušar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 30. julij ― Junija je minilo devetdeset let od rojstva Žara Tušarja, filmskega in televizijskega snemalca in direktorja fotografije Junija je minilo devetdeset let od rojstva Žara Tušarja, filmskega in televizijskega snemalca in direktorja fotografije. Po srednji šoli v Ljubljani je med letoma 1951 in 1967 delal v svobodnem poklicu, nato pa je bil do leta 1988 zaposlen v nacionalni televizijski hiši. Samostojno je posnel več kot 35 kratkih filmov, sodeloval je pri snemanju 22 celovečernih slovenskih filmov, med drugim pri Vesni, Kekcu, Jari gospodi, Trenutkih odločitve, Dolini miru in Ne čakaj na maj. Pomemben je tudi njegov televizijski opus, ki obsega okrog 250 dokumentarnih in igranih oddaj; med najbolj odmevnimi sta bili nadaljevanki Bratovščina Sinjega galeba in Cvetje v jeseni. Žaro Tušar je umrl lani. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s pomembnim soustvarjalcem slovenskega filma in televizije pred desetletjem posnel Matej Juh.
Dramska igralka Štefka Drolc 1923 – 2018

Dramska igralka Štefka Drolc 1923 – 2018

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 21. julij ― Posnetek pogovora s Štefko Drolc iz leta 2003 kot hommage veliki igralki Štefka Drolc, legenda slovenskega gledališča, filma, radia in televizije se je pred nedavnim poslovila s tega sveta, stara skoraj petindevetdeset let. Na odrih osrednjih slovenskih gledališč od Maribora do Trsta in Ljubljane in tudi na eksperimentalnih odrih je odigrala osrednje vloge v delih slovenske in svetovne dramatike. Kot filmska igralka debitirala že leta 1948 v filmu Na svoji zemlji, igrala pa je še v filmih Na klancu, Naš avto, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Draga moja Iza, Deklica in drevo, če omenimo le nekatere. Njene vloge v radijskih igrah in literarnih oddajah, ki jih hranimo v radijskem arhivu, so nepreštevne. Kot hommage veliki igralki objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovor Tadeje Krečič s Štefko Drolc iz leta 2003.
še novic