Barbara Pešut

Barbara Pešut

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 11. junij ― Pesnica in pisateljica z izjemno voljo do življenja in ustvarjanja Barbara Pešut je prepoznavno in odlično sooblikovala in sooblikuje tako slovensko popevko kot poezijo in pripovedništvo. Med drugim je napisala besedilo za hit Samo ljubezen skupine Sestre, objavila pa je tudi več pesniških zbirk in pripovednih del. Leta 2005 je tako izšel (pod psevdonimom Eva Pacher) njen kratki roman Čudoviti klon, v katerem je drzno združila žanr utopije in trde erotike. Pozneje se je k erotiki še večkrat vrnila, zmerom sugestivno, berljivo, tudi provokativno in humorno, tako s pesniškimi zbirkami Prej, potem, potem, prej (2009), Granit žafran (2014) in Eksplicitne (2016) ter z zbirko kratkih zgodb Jebopisi (2018, pod psevdonimom). Leta 2016 je objavila avtobiografsko delo Prva polovica: slastne četrtine, letos pa tudi avtobiografsko obarvano delo Pisma iz JLA, ki je med drugim hvalnica ljubezni. Pogovor z umetnico, ki navkljub hudi bolezni z izjemno voljo vztraja in ustvarja, je na njenem domu v Šiški posnel Marko Golja.
Bogdan Čobal

Bogdan Čobal

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. junij ― To pomlad je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo – nagrado podeljuje Mestna občina Maribor – prejel slikar Bogdan Čobal. To pomlad je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo – nagrado podeljuje Mestna občina Maribor – prejel slikar Bogdan Čobal. Rodil se je leta 1942, leta 1967 je na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost diplomiral pri Maksimu Sedeju. Slišali boste arhivski pogovor, v katerem je leta 1999 Bogdan Čobal iskrivo razmišljal o ustvarjanju – svojem in nasploh.
Edi Šelhaus (1919-2011)

Edi Šelhaus (1919-2011)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. maj ― V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so nedavno odprli razstavo z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so nedavno odprli razstavo z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. Z njo zaznamujejo stoletnico rojstva enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev. V Muzeju hranijo večino Šelhausovega fotografskega fonda iz njegovega več kot šestdesetletnega ustvarjalnega obdobja od druge svetovne vojne do začetka 21. stoletja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pa boste slišali pogovor, ki ga je ob Šelhausovi devetdesetletnici posnela Ingrid Kovač Brus.
Marija Vidau, kostumografka

Marija Vidau, kostumografka

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. maj ― Dobitnica nagrade Polde Bibič Združenja dramskih umetnikov Slovenije V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili Marijo Vidau, upokojeno kostumografko iz Trsta in letošnjo dobitnico nagrade Poldeta Bibiča Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Na področju kostumografije je v svojem dolgoletnem ustvarjanju pomembno oblikovala umetniške usmeritve Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, v katerem je ves čas delal, v prepletanju tradicije in inovativnosti oblikovala prepoznaven slog in ga prenašala tudi v druga gledališča. Z Marijo Vidau se bo pogovarjala Neva Zajc.
Marjan Gumilar

Marjan Gumilar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. maj ― V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar, akademski slikar, ki ga tokrat gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Gumilar velja za enega naših najprepričljivejših raziskovalcev možnosti slike z izhodišči v izkušnji modernistične abstrakcije, ki si vprašanja o statusu slike zastavlja skozi vpetost v tukaj in zdaj. Med letoma 1976–80 je študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, Univerze v Ljubljani. Študijsko je nekajkrat potoval v Pariz, ter bival tudi v New Yorku. Ob avtorskem delu od leta 2007 deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, nazadnje pred dvema letoma nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z njim se je o njegovi ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Zora Plešnar

Zora Plešnar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. maj ― V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica, po poklicu pedagoginja, vseskozi pa članica Fotokluba Maribor, je sodelovala na več kot 700 skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu ter prejela 135 nagrad in pohval. Sodi med predstavnike tako imenovane črne fotografije na Slovenskem; ustvarjala je večinoma v črno-beli fotografski tehniki. Slišali boste pogovor, ki ga je s fotografinjo pred nekaj leti posnela Aleksandra Saška Gruden.
Vladimir Jurc

Vladimir Jurc

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 21. april ― Dobitnik nagrade »Marija Vera« za življenjsko delo. V oddaji gostimo igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je konec marca prejel nagrado Marija Vera Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Na tržaškem odru nastopa že več kot 35 let in je eden nosilcev tamkajšnjega repertoarja. Preživel je dobre in težke dni tega gledališča in mu ostaja zvest še danes. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Slikar Vladimir Leben

Slikar Vladimir Leben

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 14. april ― »Potrebujem nek impulz, da lahko čustvujem, da na tem gradim sliko. Da vem, kje je začetek in kje je konec.« Vladimir Leben je slovenski slikar srednje generacije, ki večino svojega opusa gradi na “slikarstvu s klasičnimi upodobitvenimi tehnikami, zlasti figuralne kompozicije s kompleksnimi narativnimi in simbolnimi vsebinami,” zapiše kritik Brane Kovič in nadaljuje: “Ta način slikarskega razmišljanja odlikuje dela Vladimirja Lebna, ki domiselno in duhovito ter včasih provokativno in kritično razpira širok tematski in motivni razpon svojih videnj in umevanj bivanjskih in kulturnih vprašanj.” Na slikah Vladimirja Lebna najpogosteje srečujemo živali, njihove pojave, pogledi in medsebojne konstelacije pa tvorijo metaforične, žive in sporočilno odprte narativne strukture. Poleg slikarstva njegov opus obsega tudi objekte, ilustracije, animacije in kratki animirani film. Njegovo delo Plesoči medvedi smo pred kratkim videli na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, v Moderni galeriji, trenutno pa so tri njegova platna na ogled v spodnji avli Cankarjevega doma, v rubriki Likovni kritiki izbirajo, razstavlja pa tudi na 13. Slovenskem bienalu ilustracije. Vladimirja Lebna je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Albino center, olje na platnu, 2008 Das leben ist schön, 2010
Milan Erič – slikar, ilustrator, animator

Milan Erič – slikar, ilustrator, animator

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. april ― Pogovor z dobitnikom nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo Letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, ki jo že 50 let podeljujejo slovenskim likovnih umetnikom in umetnicam, je Milan Erič – slikar, ilustrator, animator ter profesor risanja in slikanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za njegovo ustvarjalnost, katere temelj je risba, je značilna karikatura, družbena kritika, humor in tehnična inovativnost. S pogostim soustvarjalcem Zvonkom Čohom sta za, lahko bi rekli kar znameniti, prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika? poleg več drugih nagrad leta 1999 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vsestranski umetnik Milan Erič je letos prejel še veliko nagrado Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije za likovni del knjige Kaj je zeleno in leti po zraku: upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev. Z letošnjim dvojnim lavreatom se v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Žiga Bratoš.
Miha Avanzo

Miha Avanzo

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 31. marec ― S prvenko Pravica skazica (1973) je navdušil bralke in bralce; z zbirko izbranih pesmi Rorschach pa jih je ponovno nagovoril po štirih desetletjih pesniškega molka. Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je objavil pesniško zbirko Pravica skazica (1973) in navdušil bralke in bralce poezije z na prvi pogled preprosto liriko, ki se je tikala s humorjem, tuji pa ji niso bili niti eksistencialni robovi. Poetiko prvenke je nato razvil še v zbirkah Deklice (1975) in Marnje (1978), nato pa je kot pesnik umolknil za dneve, leta in desetletja. Toda tudi v tem dolgem obdobju je ostal v stiku s poezijo: prevedel je vrsto pesnic in pesnikov z angloameriškega govornega področja, med drugim W. S. Merwina, čigar pesem Berryman bi moral prebrati vsak, ki se poda na pot literarnega ustvarjanja. Nato pa je ob Avanzovi sedemdesetletnici izšla njegova zbirka Rorschach, ki vsebuje izbor iz njegove zgodnje lirike in lirike, nastale v letih njegovega »molka«. Več o svoji poeziji in sebi je Avanzo povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Kako napišeš pesmico in Drevje. Vabljeni k poslušanju.
Jurij Souček, 90 letnik

Jurij Souček, 90 letnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. marec ― V svoji generaciji igralcev je predvsem odločilno zaznamoval naše radijske valove. Več kot 200 radijskih iger najdemo v njegovem opusu in veliko število literarnih oddaj. Dramski igralec Jurij Souček je 5. aprila praznoval visoki življenjski jubilej, devetdesetletnico. V svoji generaciji igralcev je predvsem odločilno zaznamoval naše radijske valove. Več kot 200 radijskih iger najdemo v njegovem opusu in veliko število literarnih oddaj. Tudi gledališki opus je izjemno obširen in ne vezan le na ljubljansko Dramo, v kateri je  bil član ansambla. Vselej ga je vleklo tudi eksperimentiranje, tako igralsko kot režijsko. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom je Jurij Souček napisal besedilo o svojem igranju in ga tudi prebral.
Sinja Ožbolt

Sinja Ožbolt

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 19. marec ― Koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt je prejemnica letošnje nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa Koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt je prejemnica letošnje nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Je ena izmed naslednic Ksenije Hribar, ki se je zavzemala za to, da bi sodobni ples dobil enako veljavo kot druge umetnostne zvrsti. Kot Hribarjevi tudi Sinji Ožbolt Plesni teater Ljubljana predstavlja ustvarjalno domovanje. Strokovno se je izobraževala v tujini in po vrnitvi dejavno sodeluje v slovenski sodobno plesni produkciji od zgodnjih 80-ih let do danes. V svoji dolgi in bogati karieri je plesala ali ustvarjala predstave na mnogih slovenskih gledaliških in plesnih odrih. Poleg tega pa deluje tudi na področju izobraževanja. Leta 2013 se je s Sinjo Ožbolt pogovarjala Petra Tanko.
Evelina Umek

Evelina Umek

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. marec ― Tržaška književnica pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju Tržaška pisateljica Evelina Umek piše za mladino in odrasle, tako kratke zgodbe kot romane, tako biografska dela (na primer o Marici Nadlišek Bartol) kot najverjetneje o svoji osebni izkušnji. Pomemben je tudi njen prevajalski opus, med drugim je prevedla dela Itala Calvina, Dacie Maraini in Giannija Rodarija. Književnica je maturirala v rojstnem mestu, nato pa je študirala slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za (takratno) Televizijo Ljubljana je prispevala vrsto scenarijev za otroške oddaje, objavila je precej otroških del, pisanju za odrasle pa se je intenzivneje posvetila v novem stoletju. Leta 2003 je objavila zbirko Mandrija in druge zgodbe (zanjo je prejela tržaško nagrado Vstajenje), nato pa še vrsto romanov, v katerih je narodnost pogosto osrednja tematika. Pisateljica je tako ustvarila vrsto človeških usod in tako obogatila galerijo človeških usod v sodobni slovenski literaturi, predvsem pa bralkam in bralcem, ki bolj malo vedo o življenju Slovenk in Slovencev na Tržaškem, približala preveč odmaknjen svet. Ob njenem okroglem življenjskem jubileju se je  z Evelino Umek pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada

Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. marec ― Skladatelj Tomaž Svete je prejel nagrado Prešernovega sklada za Koncert za dve violini in godalni orkester, za komorno opero Ada in za filozofsko-humanistično opero Antigona. Skladatelj Tomaž Svete se je v zadnjih treh desetletjih uveljavil kot najbolj prepoznaven in muzikalno najtehtnejši sodobni slovenski ustvarjalec operne glasbe. Ustvaril je deset raznovrstnih in odmevnih opernih del, napisal pa je tudi že vrsto simfoničnih, koncertantnih, komornih in solističnih skladb. O svojem skladateljskem pristopu, glasbeni govorici in nagrajenih delih je pripovedoval v pogovoru glasbene urednice Tjaše Krajnc.  
Maruša Majer – nagrajenka Prešernovega sklada

Maruša Majer – nagrajenka Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. februar ― Nagrado so ji podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih Med nagrajenci Prešernovega sklada je tudi igralka Maruša Majer. Nagrado so ji podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih. Od ljudske Veronike v Studiu City, ambiciozne kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina ter razočarane Laure v Pijanih v MGL, predstavnice futurističnega sistema v srbskem znanstveno-fantastičnem filmu Ederlezi Rising, policistke, ki odkriva svojo spolno identiteto v TV-seriji Več po oglasih, pa do sodelovanja v mnogih otroških predstavah Mini teatra in Slovenskega mladinskega gledališča ter v številnih avtorskih predstavah neodvisnega gledališča, npr. kot hladnokrvna Nikita v Gledališču Glej, ki se ukvarja z družbeno odgovornostjo, v projektih o Spinozi v produkciji Zavoda Muzeum ter v projektih Dragana Živadinova, nazadnje kot Ismena v predstavi Ekscentrika Nenehna Antigona. Pred kratkim je nastopila v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu.” Marušo Majer je pred mikrofon povabila Tesa Drev.
še novic