Slikar Vladimir Leben

Slikar Vladimir Leben

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 14. april ― Duhovita prigodnost in zavezanost sliki Vladimir Leben je slovenski slikar srednje generacije, ki večino svojega opusa gradi na “slikarstvu s klasičnimi upodobitvenimi tehnikami, zlasti figuralne kompozicije s kompleksnimi narativnimi in simbolnimi vsebinami,” zapiše kritik Brane Kovič in nadaljuje: “Ta način slikarskega razmišljanja odlikuje dela Vladimirja Lebna, ki domiselno in duhovito ter včasih provokativno in kritično razpira širok tematski in motivni razpon svojih videnj in umevanj bivanjskih in kulturnih vprašanj.”  Na slikah Vladimirja Lebna najpogosteje srečujemo živali, njihove pojave, pogledi in medsebojne konstelacije pa tvorijo metaforične, žive in sporočilno odprte narativne strukture. Poleg slikarstva njegov opus osega tudi objekte, ilustracije, animacije in kratki animirani film. Njegovo delo Plesoči medvedi smo pred kratkim videli na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, v Moderni galeriji, trenutno pa so tri njegova platna na ogled v spodnji avli Cankarjevega doma, v rubriki Kritiki izbirajo, razstavlja pa tudi na 13. Slovenskem bienalu ilustracije.  Vladimirja Lebna je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Albino center, olje na platnu, 2008 Das leben ist schön, 2010
Milan Erič – slikar, ilustrator, animator

Milan Erič – slikar, ilustrator, animator

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. april ― Pogovor z dobitnikom nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo Letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, ki jo že 50 let podeljujejo slovenskim likovnih umetnikom in umetnicam, je Milan Erič – slikar, ilustrator, animator ter profesor risanja in slikanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za njegovo ustvarjalnost, katere temelj je risba, je značilna karikatura, družbena kritika, humor in tehnična inovativnost. S pogostim soustvarjalcem Zvonkom Čohom sta za, lahko bi rekli kar znameniti, prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika? poleg več drugih nagrad leta 1999 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vsestranski umetnik Milan Erič je letos prejel še veliko nagrado Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije za likovni del knjige Kaj je zeleno in leti po zraku: upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev. Z letošnjim dvojnim lavreatom se v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Žiga Bratoš.
Miha Avanzo

Miha Avanzo

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 31. marec ― S prvenko Pravica skazica (1973) je navdušil bralke in bralce; z zbirko izbranih pesmi Rorschach pa jih je ponovno nagovoril po štirih desetletjih pesniškega molka. Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je objavil pesniško zbirko Pravica skazica (1973) in navdušil bralke in bralce poezije z na prvi pogled preprosto liriko, ki se je tikala s humorjem, tuji pa ji niso bili niti eksistencialni robovi. Poetiko prvenke je nato razvil še v zbirkah Deklice (1975) in Marnje (1978), nato pa je kot pesnik umolknil za dneve, leta in desetletja. Toda tudi v tem dolgem obdobju je ostal v stiku s poezijo: prevedel je vrsto pesnic in pesnikov z angloameriškega govornega področja, med drugim W. S. Merwina, čigar pesem Berryman bi moral prebrati vsak, ki se poda na pot literarnega ustvarjanja. Nato pa je ob Avanzovi sedemdesetletnici izšla njegova zbirka Rorschach, ki vsebuje izbor iz njegove zgodnje lirike in lirike, nastale v letih njegovega »molka«. Več o svoji poeziji in sebi je Avanzo povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Kako napišeš pesmico in Drevje. Vabljeni k poslušanju.
Jurij Souček, 90 letnik

Jurij Souček, 90 letnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. marec ― V svoji generaciji igralcev je predvsem odločilno zaznamoval naše radijske valove. Več kot 200 radijskih iger najdemo v njegovem opusu in veliko število literarnih oddaj. Dramski igralec Jurij Souček je 5. aprila praznoval visoki življenjski jubilej, devetdesetletnico. V svoji generaciji igralcev je predvsem odločilno zaznamoval naše radijske valove. Več kot 200 radijskih iger najdemo v njegovem opusu in veliko število literarnih oddaj. Tudi gledališki opus je izjemno obširen in ne vezan le na ljubljansko Dramo, v kateri je  bil član ansambla. Vselej ga je vleklo tudi eksperimentiranje, tako igralsko kot režijsko. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom je Jurij Souček napisal besedilo o svojem igranju in ga tudi prebral.
Sinja Ožbolt

Sinja Ožbolt

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 19. marec ― Koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt je prejemnica letošnje nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa Koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt je prejemnica letošnje nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Je ena izmed naslednic Ksenije Hribar, ki se je zavzemala za to, da bi sodobni ples dobil enako veljavo kot druge umetnostne zvrsti. Kot Hribarjevi tudi Sinji Ožbolt Plesni teater Ljubljana predstavlja ustvarjalno domovanje. Strokovno se je izobraževala v tujini in po vrnitvi dejavno sodeluje v slovenski sodobno plesni produkciji od zgodnjih 80-ih let do danes. V svoji dolgi in bogati karieri je plesala ali ustvarjala predstave na mnogih slovenskih gledaliških in plesnih odrih. Poleg tega pa deluje tudi na področju izobraževanja. Leta 2013 se je s Sinjo Ožbolt pogovarjala Petra Tanko.
Evelina Umek

Evelina Umek

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. marec ― Tržaška književnica pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju Tržaška pisateljica Evelina Umek piše za mladino in odrasle, tako kratke zgodbe kot romane, tako biografska dela (na primer o Marici Nadlišek Bartol) kot najverjetneje o svoji osebni izkušnji. Pomemben je tudi njen prevajalski opus, med drugim je prevedla dela Itala Calvina, Dacie Maraini in Giannija Rodarija. Književnica je maturirala v rojstnem mestu, nato pa je študirala slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za (takratno) Televizijo Ljubljana je prispevala vrsto scenarijev za otroške oddaje, objavila je precej otroških del, pisanju za odrasle pa se je intenzivneje posvetila v novem stoletju. Leta 2003 je objavila zbirko Mandrija in druge zgodbe (zanjo je prejela tržaško nagrado Vstajenje), nato pa še vrsto romanov, v katerih je narodnost pogosto osrednja tematika. Pisateljica je tako ustvarila vrsto človeških usod in tako obogatila galerijo človeških usod v sodobni slovenski literaturi, predvsem pa bralkam in bralcem, ki bolj malo vedo o življenju Slovenk in Slovencev na Tržaškem, približala preveč odmaknjen svet. Ob njenem okroglem življenjskem jubileju se je  z Evelino Umek pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada

Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. marec ― Skladatelj Tomaž Svete je prejel nagrado Prešernovega sklada za Koncert za dve violini in godalni orkester, za komorno opero Ada in za filozofsko-humanistično opero Antigona. Skladatelj Tomaž Svete se je v zadnjih treh desetletjih uveljavil kot najbolj prepoznaven in muzikalno najtehtnejši sodobni slovenski ustvarjalec operne glasbe. Ustvaril je deset raznovrstnih in odmevnih opernih del, napisal pa je tudi že vrsto simfoničnih, koncertantnih, komornih in solističnih skladb. O svojem skladateljskem pristopu, glasbeni govorici in nagrajenih delih je pripovedoval v pogovoru glasbene urednice Tjaše Krajnc.  
Maruša Majer – nagrajenka Prešernovega sklada

Maruša Majer – nagrajenka Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. februar ― Nagrado so ji podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih Med nagrajenci Prešernovega sklada je tudi igralka Maruša Majer. Nagrado so ji podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih. Od ljudske Veronike v Studiu City, ambiciozne kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina ter razočarane Laure v Pijanih v MGL, predstavnice futurističnega sistema v srbskem znanstveno-fantastičnem filmu Ederlezi Rising, policistke, ki odkriva svojo spolno identiteto v TV-seriji Več po oglasih, pa do sodelovanja v mnogih otroških predstavah Mini teatra in Slovenskega mladinskega gledališča ter v številnih avtorskih predstavah neodvisnega gledališča, npr. kot hladnokrvna Nikita v Gledališču Glej, ki se ukvarja z družbeno odgovornostjo, v projektih o Spinozi v produkciji Zavoda Muzeum ter v projektih Dragana Živadinova, nazadnje kot Ismena v predstavi Ekscentrika Nenehna Antigona. Pred kratkim je nastopila v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu.” Marušo Majer je pred mikrofon povabila Tesa Drev.
Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 19. februar ― Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je […] Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je bila korepetitorka Akademskega zbora Toneta Tomšiča, še prej je vodila pevce na koru v Ajdovščini. Najprej pa je v osnovnošolski zvezek zapisala obljubo, da jo glasba tako nagovarja, da si bo izbrala glasbeni poklic. Zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu. Z Martino Batič se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Brigita Rovšek.
Dušan Kastelic, nagrajenec Prešernovega sklada

Dušan Kastelic, nagrajenec Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 17. februar ― Dušan Kastelic je priznan slovenski ilustrator, stripovski avtor in ustvarjalec animiranih filmov, ki se kot vrhunski umetnik dokazuje v vsem svojem filmskem opusu, od prvega […] Dušan Kastelic je priznan slovenski ilustrator, stripovski avtor in ustvarjalec animiranih filmov, ki se kot vrhunski umetnik dokazuje v vsem svojem filmskem opusu, od prvega animiranega filma, Perkmandeljc do zadnjega Celica, ki ga je ustvaril leta 2017; s slednjim se je uveljavil tudi kot nesporen avtor svetovnega formata. Njegove filme poleg tehnične dovršenosti zaznamujejo tudi močne zgodbe. Z Dušanom Kastelicem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjal Žiga Bratoš.
Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. februar ― Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je bila korepetitorka Akademskega zbora Toneta Tomšiča, še prej je vodila pevce na koru v Ajdovščini. Najprej pa je v osnovnošolski zvezek zapisala obljubo, da jo glasba tako nagovarja, da si bo izbrala glasbeni poklic. Zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu. Z Martino Batič se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Brigita Rovšek.
Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Aljoša Dekleva in Tina Gregorič

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Aljoša Dekleva in Tina Gregorič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. februar ― Kot je zapisano v utemeljitvi, sodijo njuna dela med najvidnejše dosežke sodobne slovenske arhitekture Med prejemniki letošnjih nagrad Prešernovega sklada sta tudi arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva. Kot je zapisano v utemeljitvi, sodijo njuna dela med najvidnejše dosežke sodobne slovenske arhitekture. Odlikuje ju konceptualna, oblikovna in tehnična inovativnost in občutljiv odnos do kulturnih razsežnosti bivanja, do širšega prostora mesta, pa tudi do preteklosti in izročila.
Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota

Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. januar ― Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov. Po štirih knjigah poezije se je preusmeril k esejistiki in za zbirko esejev Hiše in drugi prosti spisi (2015) prejel Rožančevo nagrado in nagrado kritiško sito. Nagrado Prešernovega sklada mu je prinesla peta knjiga poezije, zbirka Lakota. Kot je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala komisija, Jakob v njej »ostaja zvest svoji motiviki, ki jo povečini črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, pa tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, preciznost in zanesljivost v izrekanju, ter svoji problematiki: kako seči čezse; kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem kar koli poškodovalo; kako narediti, da bo tudi upesnjeni svet živ, resničen, otipljiv; kje, nenazadnje, sredi tega sveta najti prostor za človeka?« O svoji poetiki, opusu in ustvarjanju se je pogovarjal s Tino Kozin.
Boris Cavazza, ponov.

Boris Cavazza, ponov.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. januar ― Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. S svojim izjemnim opusom je v preteklih desetletjih prispeval k oblikovanju slovenskega gledališča in filma, pomembno je tudi njegovo pedagoško delo. Igral je veliko znanih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi vlogo politkomisarja Ilije, za vedno pa si ga bomo zapomnili po izvrstnih upodobitvah likov v filmih: To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, za katera je tudi napisal scenarij. Efemernejše, a morda še pomembnejše od filmskih so njegove številne gledališke vloge. Za svoje ustvarjanje je Boris Cavazza prejel veliko nagrad in priznanj. Z današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se vračamo v daljno leto 1985, ko je Boris Cavazza v studiu Radia Ljubljana poglobljeno in kritično razmišljal o umetniškem ustvarjanju.
še novic