Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. februar ― Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je […] Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je bila korepetitorica Akademskega zbora Tone Tomšič, še prej je vodila pevce na koru v Ajdovščini. Najprej pa je v osnovnošolski zvezek zapisala obljubo, da jo glasba tako nagovarja, da si bo izbrala glasbeni poklic.  Zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu.  Z Martino Batič se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Brigita Rovšek.
Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Aljoša Dekleva in Tina Gregorič

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Aljoša Dekleva in Tina Gregorič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. februar ― Kot je zapisano v utemeljitvi, sodijo njuna dela med najvidnejše dosežke sodobne slovenske arhitekture Med prejemniki letošnjih nagrad Prešernovega sklada sta tudi arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva. Kot je zapisano v utemeljitvi, sodijo njuna dela med najvidnejše dosežke sodobne slovenske arhitekture. Odlikuje ju konceptualna, oblikovna in tehnična inovativnost in občutljiv odnos do kulturnih razsežnosti bivanja, do širšega prostora mesta, pa tudi do preteklosti in izročila.
Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota

Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. januar ― Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov. Po štirih knjigah poezije se je preusmeril k esejistiki in za zbirko esejev Hiše in drugi prosti spisi (2015) prejel Rožančevo nagrado in nagrado kritiško sito. Nagrado Prešernovega sklada mu je prinesla peta knjiga poezije, zbirka Lakota. Kot je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala komisija, Jakob v njej »ostaja zvest svoji motiviki, ki jo povečini črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, pa tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, preciznost in zanesljivost v izrekanju, ter svoji problematiki: kako seči čezse; kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem kar koli poškodovalo; kako narediti, da bo tudi upesnjeni svet živ, resničen, otipljiv; kje, nenazadnje, sredi tega sveta najti prostor za človeka?« O svoji poetiki, opusu in ustvarjanju se je pogovarjal s Tino Kozin.
Boris Cavazza, ponov.

Boris Cavazza, ponov.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. januar ― Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. S svojim izjemnim opusom je v preteklih desetletjih prispeval k oblikovanju slovenskega gledališča in filma, pomembno je tudi njegovo pedagoško delo. Igral je veliko znanih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi vlogo politkomisarja Ilije, za vedno pa si ga bomo zapomnili po izvrstnih upodobitvah likov v filmih: To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, za katera je tudi napisal scenarij. Efemernejše, a morda še pomembnejše od filmskih so njegove številne gledališke vloge. Za svoje ustvarjanje je Boris Cavazza prejel veliko nagrad in priznanj. Z današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se vračamo v daljno leto 1985, ko je Boris Cavazza v studiu Radia Ljubljana poglobljeno in kritično razmišljal o umetniškem ustvarjanju.
Boštjan Hladnik

Boštjan Hladnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. januar ― Ob devetdeseti obletnici rojstva Filmski režiser Boštjan Hladnik je v preteklih štiridesetih letih posnel deset celovečernih igranih filmov in tretjino omnibusa ter vrsto krajših igranih in dokumentarnih del. Že z leta 1961 posnetim prvencem, s filmom Ples v dežju, je ustvaril najpomembnejši in najodmevnejši modernistični film na Slovenskem. Leto pozneje je zrežiral prvi slovenski nizko proračunski film Peščeni grad. Za nemškega producenta je posnel vizualno razgibano melodramo Erotikon in precej gledljivo komedijo Maibritt. Sledili so popartistično obarvani Sončni krik, erotična drama Maškarada in morda z absurdnim gledališčem navdahnjena komedija Ko pride lev. S socialno dramo Bele trave je Hladnik vznejevoljil nekdanje oblastnike. Z bizarno komedijo Ubij me nežno pa je znova dokazal, da je mojster nenavadnih domislic in spretnih prehodov iz stvarnega sveta v svet domišljije. Čas brez pravljic pripoveduje o družini v vihri vojne. V omnibusu Post scriptum je zrežiral zgodbo o umetniku, ki spozna, da ne dohaja več sodobne umetnosti… Z Boštjanom Hladnikom se je leta 2001 pogovarjal Marko Golja, pogovor objavljamo ob devetdeseti obletnici rojstva ustvarjalca.
Vid Pečjak

Vid Pečjak

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. januar ― Ob devetdeseti obletnici rojstva 7. januarja je minilo devetdeset let odkar se je rodil  ugledni psiholog doktor Vid Pečjak , ki  se je uveljavil tudi kot pripovednik. Za otroke je (med drugim) napisal povest Drejček In trije marsovčki, za odrasle pa (predvsem) znanstvenofantastična besedila, med njimi roman Roboti so med nami (1974) In zbirko zgodb Kam je izginila Ema Lauš (1980), omenimo pa še zbirki Doktor živih in mrtvih (2004) , Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene (2007).  Ob pisateljevi petinsedemdesetletnici se je z Vidom Pečjakom  pogovarjal Marko Golja.
Rudi Španzel

Rudi Španzel

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 30. december 2018 ― Nedavno je dopolnil 70 let slikar Rudi Španzel. V njegovih delih prihajata posebej do izraza realizem in simbolika Nedavno je dopolnil 70 let slikar Rudi Španzel. Diplomiral  je leta 1971 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Maksimu Sedeju. Leta 1973 je končal specialko za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku, leta 1975 pa specialko za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku. Španzel je eden najboljših in najbolj iskanih slovenskih portretistov. V njegovih delih prihajata posebej do izraza realizem in simbolika. S slikarjem se je o njegovem življenju in ustvarjanju pred leti pogovarjal Marko Golja.
Franc Novinc

Franc Novinc

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 23. december 2018 ― Novembra  je dopolnil osemdeset let eden pomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, slikar in grafik Franc Novinc Novembra  je dopolnil osemdeset let eden pomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, slikar in grafik Franc Novinc. Po Šoli za oblikovanje je leta diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Delal je kot restavrator in nato svobodni umetnik. Leta 1986 je bil izvoljen za docenta, potem za izrednega in leta 1996 za rednega profesorja za risanje in slikanje na ALU. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je Franc Novinc pred mnogimi leti – oddajo smo posneli leta 1987 – razmišljal in pripovedoval o svojem ustvarjanju.
Ivo Mršnik

Ivo Mršnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. december 2018 ― Za svoje delo je nedavno prejel nagrado Ivane Kobilca za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa Ivo Mršnik je akademski slikar in grafik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je nedavno prejel nagrado Ivane Kobilca za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.
Fotograf Stojan Kerbler

Fotograf Stojan Kerbler

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 2. december 2018 ― V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja – ene osrednjih osebnosti na področju fotografije na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja – ene osrednjih osebnosti na področju fotografije na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih. Retrospektiva je prvi tako obsežen pregled v nizu njegovih razstav. Zajema širok časovni razpon Kerblerjevega ustvarjanja, od poznih petdesetih let minulega stoletja do leta 2014. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali razmišljanje Stojana Kerblerja, ki ga je leta 1999 posnela Aleksandra Saška Gruden.
Marjanca Jemec – Božič

Marjanca Jemec – Božič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 26. november 2018 ― Objavljamo arhivsko oddajo, v kateri je leta 1983 o svojem ustvarjanju razmišljala ilustratorka Marjanca Jemec – Božič, ki je nedavno dopolnila 90 let Objavili bomo arhivsko oddajo, v kateri je leta 1983 o svojem ustvarjanju razmišljala ilustratorka Marjanca Jemec – Božič, ki je nedavno dopolnila 90 let. V oddaji je med drugim govorila o svojih slikarskih začetkih in o tem, kaj jo je zavezalo ilustraciji. Mnoge njene podobe, med njimi Pavčkov Juri Muri v Afriki, Ribičičeva Nana, mala opica, Suhodolčanov Piko dinozaver in Melje, melje mlinček Anje Štefan, veljajo za klasiko slovenske knjižne ilustracije.
Anja Štefan

Anja Štefan

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 25. november 2018 ― Pripovedovalka in raziskovalka ljudskih pravljic, pesnica in pisateljica že 25 let ustvarja za otroke in mlade Anja Štefan je za svojo zbirko pesmi Drobtine iz mišje doline, ki jo je ilustrirala Alenka Sottler, letos septembra prejela nagrado večernica za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo. Nominirana je tudi za prestižno spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), ki jo podeljuje Švedski svet za umetnost. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je govorila o svojem otroštvu, o razliki med branjem in pripovedovanjem, pa tudi o toplih odzivih bralcev na njeno delo. Z njo se je pogovarjala Ana Rozman.
Naši umetniki pred mikrofonom: Aksinja Kermauner

Naši umetniki pred mikrofonom: Aksinja Kermauner

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 15. november 2018 ― V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars z odra DSP Kako ubesediti barve, zagotovo ve pesnica in pisateljica Aksinja Kermauner, ki deluje in ustvarja na križišču pisanega in ne-vidnega jezika. Veliko let učiteljica slovenščine in likovnega pouka v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, danes pa predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, je tudi doktorirala s področja specialne in tiflopedagogike. Piše strokovna besedila ter literaturo za otroke, mladino in odrasle. Med drugim je avtorica prve slovenske taktilne slikanice Snežna roža in več monokomedij. Aksinja Kermauner je letos postala predsednica Društva slovenskih pisateljev. Foto: Ivan Merljak
še novic