Fotograf Stojan Kerbler

Fotograf Stojan Kerbler

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 2. december ― V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja – ene osrednjih osebnosti na področju fotografije na Slovenskem v zadnjih […] V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja – ene osrednjih osebnosti na področju fotografije na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih. Retrospektiva je prvi tako obsežen pregled v nizu njegovih razstav. Zajema širok časovni razpon Kerblerjevega ustvarjanja, od poznih petdesetih let minulega stoletja do leta 2014. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali razmišljanje Stojana Kerblerja, ki ga je leta 1999 posnela Aleksandra Saška Gruden.
Marjanca Jemec – Božič

Marjanca Jemec – Božič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 26. november ― Objavljamo arhivsko oddajo, v kateri je leta 1983 o svojem ustvarjanju razmišljala ilustratorka Marjanca Jemec – Božič, ki je nedavno dopolnila 90 let Objavili bomo arhivsko oddajo, v kateri je leta 1983 o svojem ustvarjanju razmišljala ilustratorka Marjanca Jemec – Božič, ki je nedavno dopolnila 90 let. V oddaji je med drugim govorila o svojih slikarskih začetkih in o tem, kaj jo je zavezalo ilustraciji. Mnoge njene podobe, med njimi Pavčkov Juri Muri v Afriki, Ribičičeva Nana, mala opica, Suhodolčanov Piko dinozaver in Melje, melje mlinček Anje Štefan, veljajo za klasiko slovenske knjižne ilustracije.
Anja Štefan

Anja Štefan

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 25. november ― Pripovedovalka in raziskovalka ljudskih pravljic, pesnica in pisateljica že 25 let ustvarja za otroke in mlade Anja Štefan je za svojo zbirko pesmi Drobtine iz mišje doline, ki jo je ilustrirala Alenka Sottler, letos septembra prejela nagrado večernica za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo. Nominirana je tudi za prestižno spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), ki jo podeljuje Švedski svet za umetnost. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je govorila o svojem otroštvu, o razliki med branjem in pripovedovanjem, pa tudi o toplih odzivih bralcev na njeno delo. Z njo se je pogovarjala Ana Rozman.
Naši umetniki pred mikrofonom: Aksinja Kermauner

Naši umetniki pred mikrofonom: Aksinja Kermauner

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 15. november ― V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars z odra DSP Kako ubesediti barve, zagotovo ve pesnica in pisateljica Aksinja Kermauner, ki deluje in ustvarja na križišču pisanega in ne-vidnega jezika. Veliko let učiteljica slovenščine in likovnega pouka v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, danes pa predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, je tudi doktorirala s področja specialne in tiflopedagogike. Piše strokovna besedila ter literaturo za otroke, mladino in odrasle. Med drugim je avtorica prve slovenske taktilne slikanice Snežna roža in več monokomedij. Aksinja Kermauner je letos postala predsednica Društva slovenskih pisateljev. Foto: Ivan Merljak
Andrej Hočevar

Andrej Hočevar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 12. november ― Pesnik, pisatelj, urednik in publicist Andrej Hočevar se je doslej podpisal pod šest pesniških zbirk, zadnja med njimi, Seznam, je bila nominirana za Veronikino nagrado Pesnik, pisatelj, urednik in publicist Andrej Hočevar se je doslej podpisal pod šest pesniških zbirk, zadnja med njimi, Seznam, je bila nominirana za Veronikino nagrado. Zelo odmevna pa je bila tudi njegova prva – in za zdaj še edina – prozna knjiga, zbirka kratke proze Dvojna napaka. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo Andrej Hočevar razmišljal o razmerju med prozo in poezijo, o svojem opusu, predvsem pa tudi o tem, kdo pravzaprav so umetniki in kdaj oziroma zakaj so ‘naši’ – če seveda to sploh so. Andreja Hočevarja je v studio Radia Slovenija povabila Tina Kozin.
Branko Cvetkovič

Branko Cvetkovič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 5. november ― V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je še do 25. novembra na ogled razstava Branka Cvetkoviča z naslovom NE-PROSTOR | Nični PROSTOR V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je še do 25. novembra na ogled razstava Branka Cvetkoviča z naslovom NE-PROSTOR | Nični PROSTOR. Branko Cvetkovič je po izobrazbi ekonomist, se je pa že kmalu povsem posvetil fotografiji. Uveljavil se je z arhitekturno fotografijo; kot je zapisal Peter Krečič, je v zadnjem obdobju »nekatera svoja raziskovalna izhodišča radikaliziral tako v smeri likovnega raziskovanja arhitekturnega notranjega prostora kot v smeri premišljanja o razmerju med svetlobo in doživljanjem arhitekture«. Z razstavo fotografij v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki pa se Cvetkovič loteva temeljnih vprašanj življenja, smrti in onostranstva. Z Brankom Cvetkovičem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Janez Škof

Janez Škof

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 29. oktober ― Dobitnik Borštnikovega prstana za igralski opus Na letošnji zaključni slavnosti 53. Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala v Mariboru, je Borštnikov prstan dobil Janez Škof, dramski igralec, član ansambla ljubljanske drame in muzikant. Ob veliki nagradi pravi, da mu je malo nerodno, in ob besedi »slava« prezirljivo zamahne z roko. Tak je Janez Škof, »igralski genij, ki v svojih stvaritvah naravno združuje apoliničnost in dionizičnost,« kot je zapisala Saša Pavček. Na odru navidezno lahkotno ustvarja like, ki jih ne pozabimo več: Klementa Juga v Jančarjevem Klementovem padcu, doktorja Fausta v Goethejevem Faustu, Jurija v Šeligovi Svatbi ter služkinjo in soprogo v Lubichevem delu Ko sem bil mrtev. Je pa tudi interpret slovenske poezije ob spremljavi diatonične harmonike, ki se je je naučil igrati sam, ter igra in poje v skupini Čompe. Pred mikrofon radia Slovenija je Janeza Škofa ob velikem priznanju povabila Tadeja Krečič.
Baletna plesalka Lidija Sotlar

Baletna plesalka Lidija Sotlar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 22. oktober ― Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli Baletna plesalka Lidija Sotlar se je rodila leta 1929 v Kruševcu, v Ljubljano je prišla v času druge svetovne vojne. Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Kot balerina je v ljubljanski operni hiši ustvarila več kot šestdeset likov širokega baletnega repertoarja tako temperamentnih kot nežnih, liričnih. Bila je odlična pedagoginja številnih generacij slovenskih baletnikov. Leta 2006 je objavila knjigo Spomini balerine. Za svoje delo je leta 1997 prejela Nagrado Lydie Wisiak in leta 2009 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz  leta 1981 pripoveduje o svoji profesionalni in življenjski poti.
Vlasta Zorko

Vlasta Zorko

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 15. oktober ― Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili akademsko kiparko Vlasto Zorko. Umetnica se je rodila leta 1934 v Mariboru, ki mu ostaja zvesta vse do danes. Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno jo lahko štejemo za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi šolanimi kiparkami prva, ki se je na tem področju tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov in tudi širše vtisnila najbolj s kiparskimi postavitvami v javnem prostoru pa tudi z intimnimi in s čustvi prežetimi malimi plastikami. Letos je Umetnostna galerija Maribor pripravila prvo pregledno razstavo del Vlaste Zorko. Z avtorico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Brane Mozetič

Brane Mozetič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. oktober ― Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že kot dijak Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že  kot dijak leta 1976, dve leti pozneje je v samozaložbi izdal zbirko Soledadési, v zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v Škucevem literarnem zborniku in Pesniškem almanahu mladih, nato pa je sledila vrsta pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja (1987), Banalije (2003) in Nedokončane skice neke revolucije (2013). Mozetič je objavil tudi nekaj pripovednih del, tako za otroke in za odrasle, prevedel je vrsto avtorjev, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta ter uredil kar nekaj antologij s homoerotično motiviko. Ob svoji šestdesetletnici bo Brane Mozetič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripovedoval o svojem otroštvu, odkrivanju poezije, ustvarjanju, pa tudi o tem, kakšno mesto ima v slovenski kulturi in kaj mu pomenijo prevodi v tuje jezike, prebral pa bo še pesem, ki se začne z verzom Sanjam, da sem panter. Nikar ne zamudite.
Skladatelj Ivo Petrić (1931-2018)

Skladatelj Ivo Petrić (1931-2018)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 1. oktober ― Njegov obsežni skladateljski opus je namenjen predvsem instrumentalni glasbi. Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo spominu na nedavno preminulega skladatelja Iva Petrića. Njegov obsežni skladateljski opus je namenjen predvsem instrumentalni glasbi. Poklicno glasbeno pot je začel kot oboist Orkestra Radia Ljubljana, bil je med ustanovitelji Kluba komponistov in skladateljske skupine Pro musica viva, ki je prirejala koncerte nove slovenske glasbe, več kot dvajset let je bil umetniški vodja in dirigent vodilne slovenske zasedbe 20. stoletja za sodobno glasbo ansambla “Slavko Osterc”. Nato je bil šestnajst let umetniški vodja Slovenske filharmonije ter dolgoletni vodja in urednik Edicij Društva slovenskih skladateljev. Vsestransko je pomembno vplival na nastanek in izvajanje novih del in na razvoj sodobne slovenske umetnostne glasbe. Za življenjsko delo je leta 2016 dobil Prešernovo nagrado. Takrat se je z njim pogovarjala Tjaša Krajnc.
Edi Berk

Edi Berk

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. september ― Grafični oblikovalec, ki nas svojimi izdelki spremlja na vsakem koraku Edi Berk s svojimi rešitvami oblikovanja znakov, logotipov, celostnih grafičnih podob, knjig, katalogov, letnih poročil, različnih brošur in publikacij, vinskih etiket in druge embalaže, koledarjev, plakatov, poštnih znamk, denarja itn. je eden najvidnejših grafičnih oblikovalcev na Slovenskem. Svojo pot je začel na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kmalu po diplomi pa se je posvetil samo grafičnemu oblikovanju. S kolegom Andrejem Mlakarjem sta ustanovila studio Krog. Njegova dela so objavljena v več kot 170. strokovnih knjigah širom po svetu, v razstavnih katalogih razstav in nekaterih strokovnih revijah. Izdale so jih znane založbe, kot so Graphis, Rockport, PIE Books iz Tokia, Supon iz Washingtona, Art Direcotor’s Club iz New Yorka, Kashiwashobo, Graphic-sha in druge. Edi Berk je imel svoja dela razstavljena na več kot devetdesetih razstavah v New Yorku, Tokiju, Londonu, Parizu, Varšavi, Richmondu, Brnu, Monsu, Toyami, Mexicu Cityju, Moskvi in drugje. Je je dobitnik več nagrad in preko 1000 priznanj. V letu 1993 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na področju vidnih sporočil, letos poleti se je njegov plakat CO2 uvrstil v selekcijo in na mednarodno razstavo v Ekvadorju 2nd Ecuador Poster Bienal. Grafičnega oblikovalca Edija Berka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
France Pibernik

France Pibernik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 17. september ― Osrednja tema njegovega literarnozgodovinskega raziskovanja so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej Oddajo bomo namenili pesniku, publicistu in literarnemu zgodovinarju Francetu Piberniku. Rodil se je 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Šolal se je na klasični gimnaziji v Ljubljani, med vojno pa v nemških šolah v okupiranem Kranju; maturiral je na gimnaziji Kranj 1949. Leta 1955 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil do leta 1958 profesor na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, nato do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Leta 1960 je objavil prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice. Leta 1993 je izšla njegova najbolj dognana pesniška zbirka Ajdova znamenja. Osrednja tema njegovega literarnozgodovinskega raziskovanja so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Napisal je monografije o Mauserju, Balantiču, Hribovšku, Jalnu, Udoviču. France Pibernik je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom leta 1988.
Dr. Andrej Capuder

Dr. Andrej Capuder

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. september ― Leta 2011 je izšla knjiga pesmi doktorja Andreja Capudra z naslovom Rimski soneti Leta 2011 je izšla knjiga pesmi doktorja Andreja Capudra z naslovom Rimski soneti. Takrat je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, profesor francoske književnosti na Filozofski fakulteti, politik in diplomat s Tadejo Krečič posnel pogovor o pesniški zbirki, v kateri je v stotih sonetih upesnil svoje razmisleke ob doživljanju mesta Rima, kjer je delal kot slovenski veleposlanik. Hkrati se je kot erudit in mislec dotaknil še marsikatere druge tematike… pogovor objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom kot hommage pravkar preminulemu slovenskemu literatu, prevajalcu Dantejeve Božanske komedije in profesorju.
še novic