Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 21. maj 2020 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 14. maj 2020 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 7. maj 2020 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Serenada

ARS Čas, prostor in glasba, 30. april 2020 ― Prve napisane in odigrane serenade so nastale pred 500 leti, morda celo prej. Prve napisane in odigrane serenade so nastale pred 500 leti. Morda celo prej, kajti serenada ali v ljudskem razumevanju ‘podoknica’ je bila že v davnih časih prijazna glasba, ki je hotela ugajati izbranemu dekletu. V ljudski glasbeni dediščini je veliko serenadnih napevov. Umetniška glasba pa je to zvrst razvila v ciklično glasbeno obliko, sorodno divertimentu. Serenada pa je lahko tudi pesem, ki je ujela trenutek liričnega navdiha.

Alban Berg: Wozzeck

ARS Čas, prostor in glasba, 23. april 2020 ― Berg je izbral 15 prizorov in dal vsakemu drugačen in nov oblikovni okvir Avstrijski skladatelj Alban Berg si je spomladi leta 1914 ogledal dramo v 27-tih slikah »Vojček« Georga Buchnerja. Nanj je to delo naredilo tako mogočen vtis, da je v sebi zaznal glasbo. Opera je nastajala štiri leta – od leta 1917 do 21. Berg je izbral 15 prizorov in dal vsakemu drugačen in nov oblikovni okvir. Za glasbene analitike je to edinstveni primer, za poslušalce pa stopi v ospredje drama navadnega vojaka Vojčka, ki ne zna najti svoje sreče. Umori svojo ljubljeno Marijo, njun otrok pa v sklepnem prizoru najde umorjeno mamo, ne da bi vedel, kako kruto je za vselej zaznamovano njegovo otroštvo.

Pesnika Chopin in Schumann

ARS Čas, prostor in glasba, 16. april 2020 ― Oba sta bila pianista, oba sta veliko in ves čas ustvarjala za klavir. Frédéric Chopin in Robert Schumann; oba sta bila pianista, oba sta veliko in ves čas ustvarjala za klavir. Schumann je svoj opus razširil, Chopin se je večinsko zapisal svojemu inštrumentu. Glasba obeh vélikih mojstrov je imela poetični navdih. In kako razume njuno glasbo kitajski pianist Lang Lang?

Haydn, Prokofjev …

ARS Čas, prostor in glasba, 9. april 2020 ― Nostalgija na drugačen način Glasba je malokdaj sad revolucionarnih premikov. Bolj kot revolucija je v glasbeni umetnosti navzoča evolucija. Skladatelji pa se tu in tam vrnejo v preteklost, da bi preizkusili svoje ustvarjalne moči, ali pa tudi, ker se jih je dotaknila nostalgija. Svoj dar je na začetku kariere preizkusil Sergej Prokofjev: da bi se z izvirno glasbo dotaknil živega spomina na dunajskega mojstra Josepha Haydna.

Ali je melodija umrla?

ARS Čas, prostor in glasba, 2. april 2020 ― Nostalgija Z deseto oddajo na témo »Melodije« bomo krog tematskih oddaj sklenili z vprašanjem: »Ali je melodija umrla?«

Zimzelene melodije

ARS Čas, prostor in glasba, 26. marec 2020 ― George Gershwin Malo je skladateljev, ki bi napisali toliko uspešnih melodij kot jih je napisal Gershwin. Ko ga je slavni dirigent Andre Kostelanetz nekoč vprašal, koliko novih melodij se spomni vsak dan, mu je skladatelj odvrnil: “Petnajst.” Toliko smo jih izbrali tudi za današnjo oddajo »Čas, prostor in glasba«.

Nenavadne melodije

ARS Čas, prostor in glasba, 19. marec 2020 ― Dotik z naravo Za osmo oddajo na témo »melodije« smo izbrali nekaj skladb, za katere so skladatelji domislili nenavadne melodije. Te živijo še dandanes, ker so našle dotik z naravo. Takšnih melodij je zelo veliko. Beethoven jih je ustvaril za svojo Pastoralno simfonijo, veliko pozneje so se Francozu Olivieru Messiaenu ob proučevanju ptic pevk porodili Eksotični ptiči. Teh dveh skladb danes ne bomo predvajali, našli pa smo veliko drugih.

Melodije in romantika

ARS Čas, prostor in glasba, 12. marec 2020 ― Uspešnice Romantika je dala melodiji poseben pomen. Nikjer ne tako kot v opernih hišah. Tam so poslušalci čakali na nove melodije. Najbolj znane so prevzeli celo poulični muzikanti. Nekatere so prišle na koncertni oder, pogosto v različnih priredbah. Nastajale so melodije, ki se jih poslušalci niso naveličali.

Melodije v barvah

ARS Čas, prostor in glasba, 5. marec 2020 ― #ostanimodoma v melodičnemu razpoloženju Debussy, Ravel, Satie, Skrjabin in Szymanowski so razvili drugačno, novo lestvico razpoloženj. Melodije so postale bolj zastrte, a tudi pripovedne, čutne in še bogatejše. Bogastvo melodij nikoli ne bo popolnoma izčrpano. Ostalo jih je še veliko, ki si jih je treba izmisliti, jih zapisati in zapeti ali zaigrati.

Ex improviso V

ARS Čas, prostor in glasba, 27. februar 2020 ― Mojstrovanje V mestecu Zerfaliu sredi Sardinije ohranjajo ples in glasbo, ki imata sled srednjeveških plesov, zgledujočih se po tradiciji oddaljenih časov. Kako daleč sega ljudski spomin, je težko uganiti. Kar nekaj pa je odličnih skladateljev, ki so jih žive sledi spodbudile k ustvarjanju. Tarantela, sarabanda, tango in drugi plesi so polni zanimivih improvizacij, ki so spodbudili domišljijo mnogih velikih mojstrov.

Ex Improviso

ARS Čas, prostor in glasba, 20. februar 2020 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden.

Melodije /5/

ARS Čas, prostor in glasba, 13. februar 2020 ― Melodija kot ornament - Preprosto, z navdihom Melodija je v glasbenih delih pomemben element. Vsak poslušalec si najprej zapomni melodijo, potem šele vse drugo. »Vsega drugega« pa je zelo veliko in sestavlja celovito sliko, ki zadrži razkošje glasbene umetnine tudi takrat, kadar je morda še pomembnejše in za pomnenje melodije odločilno. Včasih se melodija rodi kot preprosta, z navdihom ozarjena glasbena misel. Obstajajo pa tudi take, ki so svojo preprosto nazornost okrasile.