Glasba, ki s ne bo postarala – Uroš Krek, William Walton

Glasba, ki s ne bo postarala – Uroš Krek, William Walton

ARS Čas, prostor in glasba, 18. april ― So umetniki, ki najdejo glasbo, ki se nikoli ne postara. Da ostane, poskrbijo poslušalci. So umetniki, ki najdejo glasbo, ki se nikoli ne postara. Da ostane, poskrbijo poslušalci. Glasbo, ki se ne bo postarala, sta napisala Uroš Krek in William Walton. V oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo predvajali tale dela: Sur une melodie – »Na neko melodijo« Uroša Kreka. Pri klavirju bo Aci Bertoncelj; Canticum Resianum za mezzosopran in godalni orkester istega skladatelja. Pela bo Eva Novšak Houška, godalnemu orkestru Slovenske filharmonije bp dirigiral Marko Munih in Koncert za violino in orkester Williama Waltona. Violinistka je Lydia Mordkovitch, Londonskemu filharmoničnemu orkestru bo dirigiral Jan Latham – Koenig. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, avtor besedila je Pavel Mihelčič.
Mojster filmske glasbe – Nino Rota

Mojster filmske glasbe – Nino Rota

ARS Čas, prostor in glasba, 11. april ― Z zvočnim filmom je glasba postala pomemben dejavnik filmske zgodbe. Z zvočnim filmom je glasba postala pomemben dejavnik filmske zgodbe. Prvi celovečerni zvočni film je nastal leta 1927; v njem je nastopil priljubljeni pevec popularne glasbe Al Jolson. Ta je med drugim pomagal do prvega svetovnega uspeha mlademu skladatelju Georgu Gershwinu. Zvočni filmi so spremenili pogled na filmsko umetnost. Glasba pa je postala filmsko kreativna – podoba stila. Tako je italijanski neorealizem v svojem zlatem obdobju s filmi o malih ljudeh celo omejil vpliv Hollywooda. Glasba pa je v teh filmih imela pomembno vlogo. To so opazili tudi onstran oceana. V ponovljeni oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo predvajali filmsko glasbo, ki jo je ustvaril legendarni italijanski skladatelj Nino Rota. Predvajali bomo glasbo za filme: Leopard Luchina Viscontija, Cesta Federica Fellinija in Waterloo Sergeja Bondarčuka. Filharmoničnemu orkestru iz Monte Carla bo dirigiral Gianluigi Gelmetti. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, oddajo je pripravil Pavel Mihelčič
Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi

Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi

ARS Čas, prostor in glasba, 4. april ― »Blizu smo spremembam, ki jih bo povzročila glasba prihodnosti.« »Blizu smo spremembam, ki jih bo povzročila glasba prihodnosti. Bližina bo tiha kot večerno morje. Jutro bo prineslo svežino. V ospredju bo tiha emocija, stalnost ritmičnega gibanja, poetika, ki bo imela občasne silovite izbruhe, kot vulkan, ki bruha gorečo zemljo.« Tako je zapisal avtor oddaje ‘Novi glasbeni krogi’ Pavel Mihelčič. V četrti oddaji bomo predvajali prvi stavek iz Simfonije št 8 v h-molu z vzdevkom »Nedokončana« Franza Schuberta, simfonično pesnitev Divja jaga Blaža Arniča in del skladbe Harmonielehre Johna Adamsa. Sedemindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.
Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi

Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi

ARS Čas, prostor in glasba, 28. marec ― V oddajo smo uvrstili tudi dva posnetka legendarnega ansambla »Modern Jazz Quartet«, ki ga je vodil pianist in skladatelj John Lewis V tretji oddaji ‘Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi’ bomo predvajali dve Chopinovi etidi; iz opusa 10 v E-duru in iz opusa št. 25 v As-duru. Obe bo na (zgodovinskem) klavirju Erard iz leta 1849 – iz leta skladateljeve smrti – zaigrala ruska pianistka Tatjana Šebanova. V oddajo smo uvrstili tudi dva posnetka legendarnega ansambla  »Modern Jazz Quartet«, ki ga je vodil pianist in skladatelj John Lewis, izbrali pa smo dve njegovi skladbi – obe pod naslovom Blues. V drugem delu oddaje pa boste poslušali še Koncert za violino in orkester s podnaslovom »Spominu angela«, ki je nastal sto let po nastanku Chopinovih etid. Delo bo predstavila znamenita violinistka Anne Sophie Mutter. Čikaškemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral James Levine. Šestindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.
Beethovnova violina: Romanci, koncert

Beethovnova violina: Romanci, koncert

ARS Čas, prostor in glasba, 21. marec ― Dve romanci za violino in orkester in violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje Beethovnovih sodobnikov popravil Dve romanci za violino in orkester in violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje Beethovnovih sodobnikov popravil. Prav res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej. V oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo predvajali dve deli Ludwiga van Beethovna: Romanco št. 2 za violino in orkester v F-duru, opus 50 in Koncert za violino in orkester v D-duru, opus 61.  Romanco bo igral violinist Shlomo Mintz, londonskemu orkestru Philharmonia bo dirigiral Giuseppe Sinopoli, violinski koncert bomo poslušali v izvedbi violinistke Janine Jansen, Nemško komorno filharmonijo pa bo vodil Paavo Järvi. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, oddajo je pripravil Pavel Mihelčič.
Izlet v naravo – živali

Izlet v naravo – živali

ARS Čas, prostor in glasba, 14. marec ― Narava ima v ustvarjalnem delu skladateljev neizmerljivo vlogo Narava ima v ustvarjalnem delu skladateljev neizmerljivo vlogo. Svet, ki ga s svojim oglašanjem in vedenjem oblikujejo živali, se pogosto sliši  tudi v glasbi: na zanimiv in nenavaden način. V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Izlet v naravo – živali« bomo predvajali tale dela: Čmrljev let Nikolaja Rimskega Korsakova, Fantastični scherzo (Življenje čebel) opus 3 Igorja Stravinskega, Metulj Pavla Mihelčiča, Eksotične ptice Oliviera Messiaena in Rimske pinije Ottorina Respighija. Igrali bodo: Trobilni ansambel Philipa Jonesa – solist na tubi John Fletcher, Simfonični orkester CBC, pianistka Sonja Pahor, orkester London Sinfonietta in dirigent Esa Pekka Salonen, Simfonični orkester iz San Francisca in dirigent Edo de Waart. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, oddajo je pripravil Pavel Mihelčič.
Čas, prostor in glasba, 359.oddaja

Čas, prostor in glasba, 359.oddaja

ARS Čas, prostor in glasba, 7. marec ― Čas prihodnosti: XXV; Novi glasbeni krogi, 2. Prihodnost ostaja velika skrivnost. Odkrivamo jo postopno, po sledi minulih časov in izjemnih umetniških dosežkov, ki so te čase zaznamovali. V tridesetih letih 21. stoletja pričakujemo, da se bo v svetu pojavil nov način ustvarjanja, ki bo okrepil multimedijski vpliv. Ob koncu prve polovice 21. stoletja – okrog leta 2049 se bodo v glasbenem ustvarjanju zgodili veliki premiki. v novem glasbenem krogu bo ustvarjalni zagon pridobival jazz. Poglobil se bo osebnostni način glasbene improvizacije. V oddaji ‘Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi’ bomo predvajali: Chaconne za violino in orkester iz filma Rdeča violina Johna Corigliana – solistka bo Anja Bukovec, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bp dirigiral En Shao; Organofonijo za orkester Primoža Ramovša smo poslušali v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovca, pri orglah bol skladatelj. Za sklep oddaje smo izbrali še tri stavke iz Koncerta za violino in orkester Györgyja Ligetija. Solist bo Saško Gavrilov, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Anton Nanut. Petindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.    
Novi glasbeni krogi

Novi glasbeni krogi

ARS Čas, prostor in glasba, 28. februar ― Nastajajo novi glasbeni krogi. Prihajajo skladatelji, ki razvijajo slog emotivne glasbe. Nastajajo novi glasbeni krogi. Prihajajo skladatelji, ki razvijajo slog emotivne glasbe. Glasba, ki vztraja z načinom skrajno zamotanih struktur, glavnino ljubiteljev glasbene umetnosti odbija. Nova glasba je še (vedno) zagovornica glasbe, ki uporablja skrajna izrazna sredstva. Ta glasba obvladuje zamotani glasbeni jezik, ki preizkuša komaj še izvedljiva tehnična sredstva. Toda – na pragu so spremembe. Nastajajo novi glasbeni krogi. V oddaji bomo predvajali uverturo k operi »Figarova svatba« Wolfganga Amadeusa Mozarta; izvajalci so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigent En Shao, ter Drugo simfonijo Charlesa Ivesa v izvedbi Newyorške filharmonije in dirigenta Leonarda Bernsteina. Štiriindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.
Umetnost vselej zmaga: Peter Iljič Čajkovski

Umetnost vselej zmaga: Peter Iljič Čajkovski

ARS Čas, prostor in glasba, 21. februar ― Mstislav Rostropovič in violinist Gidon Kremer bosta poustvarila dve koncertatni deli Petra Iljiča Čajkovskega V ponovljeni oddaji »Čas, prostor in glasba« bosta dva vélika umetnika violončelist Mstislav Rostropovič in violinist Gidon Kremer poustvarila dve koncertatni deli Petra Iljiča Čajkovskega: Variacije na rokokojsko témo za violončelo in orkester v A-duru in Koncert za violino in orkester v D-duru. Obakrat bo igral orkester Berlinske filharmonije, dirigirala bosta Herbert von Karajan in Lorin Maazel. Oddajo »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Umetnost vselej zmaga« je posnel Mišo Meglič, bral je Ivan Lotrič, besedilo je napisal Pavel Mihelčič.
Flamska romantična glasba

Flamska romantična glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 14. februar ― Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za kakovostno glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati. V oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo danes predstavili flamsko romantično glasbo. Odbrali smo tale dela: Marcel Poot: Vesela uvertura,Jan Blockx: Flamski plesi, August de Boeck: Fantazija na dve flamski ljudski pesmi, Arthur Meulemans: Simfonija jelki in Paul Gilson: Ples mornarjev. Vsa dela bo izvajal Filharmonični orkester Belgijske radiotelevizije iz Bruslja, ki ga bo vodil Alexander Rahbari. Oddajo so oblikovali: avtor besedila Pavel Mihelčič, tonski mojster Jernej Boc in bralec Ivan Lotrič.
Čas prihodnosti – Kaj se lahko zgodi?

Čas prihodnosti – Kaj se lahko zgodi?

ARS Čas, prostor in glasba, 7. februar ― Najprej bomo poslušali Simfonijo št. 41 v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta – Dunajske filharmonike bo vodil Karl Böhm V oddaji ‘Čas prihodnosti – Kaj se lahko zgodi?’ bomo predvajali glasbo dveh genialnih skladateljev. Najprej bomo poslušali Simfonijo št. 41 v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta – Dunajske filharmonike bo vodil Karl Böhm. V drugem delu oddaje pa bomo predvajali posnetek Koncerta za klavir in orkester v g-molu št. 2 Camilla Saënt-Saensa. Pri klavirju bo Dubravka Tomšič Srebotnjak, Simfoničnemu orkestru Radiotelevizije Slovenija bo dirigiral Anton Nanut. Triindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Kaj se lahko zgodi?«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja  profesor Pavel Mihelčič.
Čas prihodnosti – Primerjave

Čas prihodnosti – Primerjave

ARS Čas, prostor in glasba, 31. januar ― Glasba, ki spominja na neko drugo glasbo, poveča naše zanimanje. Primerjava postane všečna, včasih zlonamerna. Glasba, ki spominja na neko drugo glasbo, poveča naše zanimanje. Primerjava postane všečna, včasih zlonamerna. Glasba pa vendar obstane – če  je dobra, če ima obliko in vsebino. V oddaji bomo predvajali in primerjali: klavirsko skladbo ‘Sanjarjenje’ Roberta Schumanna, uverturo k operi Wolfganga Amadeusa Mozarta ‘Bastien in Bastiena’ in Koncert za klavir in orkester v a-molu, opus 16 Edwarda Griega. Igrali bodo pianist Arthur Alper, Baročni orkester iz Basla, Berlinska filharmonija pod vodstvom Herberta von Karajana in pianist Krystian Zimerman. Dvaindvajseto oddajo pod naslovom »Primerjave« iz cikla »Čas prihodnosti«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pa pripravlja  profesor Pavel Mihelčič.
Te glasbe se ne pozabi: Mozart, Leskovic

Te glasbe se ne pozabi: Mozart, Leskovic

ARS Čas, prostor in glasba, 24. januar ― Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru, Köchel 219 Za oddajo smo izbrali – Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru, Köchel 219 s stavki: Allegro aperto, Adagio, Rondo – Tempo di Menuetto. Solist bo Arthur Grumiaux, violina, Londonskemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral Sir Colin Davis. Posnetek je nastal novembra leta 1961; Bogo Leskovic: Partita v h-molu. Prva dva stavka bomo (zaradi časovne omejitve) izpustili, poslušali pa bomo: Arijo, 1. in 2. menuet, 1. in 2. bourree in Gigue. Oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Te glasbe se ne pozabi« so oblikovali: avtor besedila prof. Pavel Mihelčič, tonski mojster Stane Košmerlj  in mojster govorjene besede Ivan Lotrič.
Čas prihodnosti – Mostovi

Čas prihodnosti – Mostovi

ARS Čas, prostor in glasba, 17. januar ― Glasba, kadar je prava, išče mostove in išče prostor, v katerem se razteza drugačnost Zvočno razkošje, ki mu sledimo vsak dan, ne more obstati, če se ne plemeniti, če ne poišče drugih strani, kjer se dotakne drugačnosti. Glasba, kadar je prava, išče mostove in išče prostor, v katerem se razteza drugačnost. V oddaji ‘Čas prihodnosti – Mostovi’ bomo predvajali: tri tange (med njimi tudi Adiós nonino iz leta 1959) znamenitega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Igral bo skladatelj s svojim ansamblom. V oddaji bomo poslušali še Prvo simfonijo Te Deum za zbor, orgle in orkester – nastala je leta 1932 – Blaža Arniča. Zbor Consortium musicum je pripravil Mirko Cuderman; Komorni  zbor RTV Slovenija je pripravil Matjaž Šček; Zboroma in  Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Marko Munih. Enaindvajseto oddajo pod naslovom »Mostovi« iz cikla »Čas prihodnosti«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, oddajo »Čas, prostor in glasba« pa je pripravil  profesor Pavel Mihelčič.
Trobenta in orgle – Okna

Trobenta in orgle – Okna

ARS Čas, prostor in glasba, 10. januar ― Sožitje dveh zelo različnih inštrumentov, kakršna sta trobenta in orgle, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben Sožitje dveh zelo različnih inštrumentov, kakršna sta trobenta in orgle, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben, ki je ustvaril neponovljivo glasbo  –  Okna. V ponovljeni oddaji »Čas, prostor in glasba« z naslovom: »Trobenta in orgle –  Okna« smo izbrali glasbo dveh francoskih skladateljev Henrija Tomasija in Jeana Langlaisa, nemškega skladatelja Gerharda Deutschmanna in češkega skladatelja Petra Ebna. Igrala bosta trobentar Bernhard Kratzer in orglar Martin Sander. Oddajo so oblikovali: avtor besedila prof. Pavel Mihelčič, tonski mojster Jernej Boc in mojster govorjene besede Ivan Lotrič.
še novic